^UMAR _o ~fü TT U Q) U) O O s/ t/> X E x o >to 00 o O fN CU Su E n » o QU > o c Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 11 / letnik XIX / 2013 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrani temi sta pripravili: dr. Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem); mag. Mateja Kovač (Kmetijska proizvodnja in prehranska varnost) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 115 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance...........................................................................................................................................................................................24 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod v 3. četrtletju 2013.................................................................................................10 Okvir 2: Vpliv regionalne strukture na izvoz blaga....................................................................................................11 Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa v 2. četrtletju 2013..........................................15 Izbrane teme Zadovoljstvo z življenjem...............................................................................................................................................29 Kmetijska proizvodnja in prehranska varnost...........................................................................................................31 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. decembra 2013. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju bo po napovedih EK in OECD letos še nekoliko padla, drugo leto pa se bo povečala. V tretjem četrtletju je BDP kljub nadaljnjemu skromnemu medčetrtletnemu povečanju (0,1 % desez.) ostal medletno manjši. EK in OECD pričakujeta, da bo BDP evrskega območja letos še nekoliko padel (-0,4 %), v prihodnjem letu pa povečal za okoli 1,0 % zaradi okrepljenega zunanjega in domačega povpraševanja, h kateremu bodo prispevali pričakovano boljše razpoloženje gospodarskih subjektov in potrošnikov, upočasnjena fiskalna konsolidacija ter nizka inflacija. Gospodarsko rast pa bodo še naprej zavirali razdolževanje podjetij in gospodinjstev, finančna razdrobljenost ter visoka brezposelnost. Ključni nalogi evrskega območja po mnenju obeh institucij ostajata dokončanje bančne unije in nadaljnje izvajanje strukturnih reform. Bruto domači proizvod v Sloveniji je v tretjem četrtletju ostal nespremenjen (desez.). Manjši medletni padec BDP (-0,6 %) kot vpredhodnih četrtletjih je bil večinoma posledica pozitivnega prispevka spremembe zalog. Prispevek salda menjave s tujino je ostal nespremenjen, saj se je ob medletno večji rasti izvoza prvič po prvem četrtletju medletno povečal tudi uvoz. Medletni padci končne potrošnje gospodinjstev in države ter investicijske aktivnosti pa so se poglobili, kar kaže na nadaljevanje zaostrenih razmer v domačem okolju. Dodana vrednost je ostala medletno manjša v večini dejavnosti. Razmere na trgu dela se umirjajo, vendar ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih, ki se je na začetku leta še zmanjševalo, od sredine leta ostaja nespremenjeno. Število registriranih brezposelnih oseb, ki se je v prvi polovici leta izrazito povečalo, pa se v zadnjih mesecih ne povečuje. V prvih desetih mesecih je bilo v evidenco brezposelnih v povprečju prijavljenih 119.460 oseb. Njihovo število je bilo večje kot v enakem obdobju lani (9,3 %) predvsem zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih, ki jim je prenehala pogodba za določen čas. Več oseb kot v enakem obdobju lani pa je dobilo zaposlitev, predvsem zaradi povečane aktivnosti države pri izvajanju programov APZ, manj je bilo tudi kršitev obveznosti in upokojitev. Povprečna bruto plača je bila v prvih devetih mesecih nižja kot v enakem obdobju lani zaradi padca v sektorju država, v zasebnem sektorju pa je bila podobna kot pred letom. Cene življenjskih potrebščin so se novembra znižale, medletna inflacija pa je ostala nespremenjena. Mesečno deflacijo so zaznamovale predvsem nižje cene tekočih goriv in nepredelane hrane. Medletna inflacija je ostala na ravni preteklega meseca (1,3 %), v evrskem območju pa se je po prvih podatkih Eurostata nekoliko zvišala (0,9 %). Težave v slovenskem bančnem sistemu se poglabljajo. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je v prvih desetih mesecih znižal za 1,7 mrd EUR. Gospodinjstva se letos razdolžujejo, po rasti v lanskem letu je manjši tudi obseg kreditov državi. Še naprej se pri domačih bankah razdolžujejo podjetja in NFI, ki pa letos najemajo posojila v tujini, predvsem na dolgi rok. Banke obveznosti do tujine odplačujejo, v prvih devetih mesecih so neto odplačila dosegla 1,7 mrd EUR. Kakovost bančnih terjatev se še poslabšuje. Obseg slabih terjatev, ki je septembra dosegel 17,5 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, se je v prvih treh četrtletjih povečal za 1,4 mrd EUR oz. bolj kot v celem lanskem letu. Konsolidirana bilanca javnih financ je v prvih devetih mesecih izkazala primanjkljaj v višini 1,3 mrd EUR. V prvih devetih mesecih so bili prihodki (10,6 mrd EUR) manjši za 2,4 %, odhodki (12,0 mrd EUR) pa za 0,2 %. Davčni prihodki so ostali manjši kot v enakem obdobju lani, najbolj davek na dohodek pravnih oseb. Med odhodki pa so bili manjši predvsem izdatki za plače, blago in storitve ter socialne transfere (z izjemo pokojnin). Primanjkljaj je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 234 mio EUR. Primanjkljaj od julija medletno ni naraščal, kar je povezano z manjšim medletnim padcem prihodkov, predvsem kot rezultat višjih prihodkov od DDV v zadnjih treh mesecih. ro c ro £ 'S m "O O a O & rc >u O a Mednarodno okolje V tretjem četrtletju se je BDP v evrskem območju znova skromno povečal (0,1 % desez.) in ostal medletno manjši (-0,4 %). K četrtletni rasti so največ prispevale spremembe zalog, prispevek neto izvoza pa je bil po pozitivnem prispevku v drugem četrtletju negativen1. Med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami se je BDP najboljpovečal v Nemčiji2. K rasti je prispevalo večje domače povpraševanje. Povečali sta se zasebna in državna potrošnja, višje so bile tudi bruto investicije, tako v stroje in opremo kot tudi v gradbeništvu. Francija je v nasprotju z napovedmi EK v tretjem četrtletju zabeležila rahel padec gospodarske aktivnosti zaradi nižjega domačega povpraševanja in neto izvoza, pozitiven je bil le prispevek sprememb v zalogah. Slika 1: Gospodarska rast v pomembnejših trgovinskih partnericah I Q4 12 ■ Q1 13 Q2 13 «Q3 13 0,8 0,6 -0,8 -1,0 EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat. EK in OECD v novembra objavljenih napovedih evrskemu območju za letos napovedujeta 0,4 % padec BDP. V naslednjem letu obe instituciji pričakujeta postopno okrevanje evrskega gospodarstva (1,1 % oz. 1,0 % rast BDP), ki pa bo počasnejše kot sta pričakovali spomladi. Hkrati opozarjata na okrepljena negativna tveganja v mednarodnem okolju, ki so povezana z upočasnjeno rastjo razvijajočih se držav in negotovo fiskalno politiko v ZDA (možni ponovni zapleti pri dvigu državnega dolga, napovedano zmanjševanje kupovanja obveznic). Po pričakovanjih EK in OECD bo izvoz letos še pomembno prispeval h krepitvi gospodarske aktivnosti v evrskem območju, v prihodnjih dveh letih pa bo glavno gonilo gospodarske rasti postopoma postalo domače povpraševanje, k čemur bodo prispevali pričakovano boljše razpoloženje gospodarskih subjektov in potrošnikov, zmanjšana negotovost, upočasnjena fiskalna konsolidacija ter nizka inflacija. Rast gospodarske aktivnosti pa bodo še vedno zavirali razdolževanje podjetij in gospodinjstev, finančna razdrobljenost ter visoka brezposelnost v evrskem območju3. Obe instituciji ocenjujeta, da sta za bolj vzdržno okrevanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju ključna vzpostavitev bančne unije in nadaljnje izvajanje strukturnih reform. Novembra se je nadaljevalo izboljševanje razmer na finančnih trgih. Negotovost glede gibanjna trgih državnih obveznic v evrskem območju se je novembra še zmanjšala. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se znižale v državah z najboljšo bonitetno oceno in v najbolj izpostavljenih državah, kjer niso presegle 6,0 %. K stabilizaciji razmer je prispevala tudi ECB z znižanjem ključne obrestne mere. Izboljšujejo se tudi razmere na evropskih delniških trgih, kar ponazarja rast glavnih delniških indeksov in zmanjšanje vrednosti kazalnikov negotovosti. Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2013 in 2014 2013 2014 IMF EK CONS OECD IMF EK CONS OECD okt 13 nov 13 nov 13 nov 13 okt 13 nov 13 nov 13 nov 13 EU 0,0 0,0 0,0 n.p. 1,3 1,4 1,3 n.p. EMU -0,4 -0,4 -0,4 -0,4 1,0 1,1 0,9 1,0 DE 0,5 0,5 0,5 0,5 1,4 1,7 1,7 1,7 IT -1,8 -1,8 -1,8 -1,9 0,7 0,7 0,5 0,6 AT 0,4 0,4 0,4 0,4 1,6 1,6 1,5 1,7 FR 0,2 0,2 0,1 0,2 1,0 0,9 0,8 1,0 HR -0,6 -0,7 -0,7 n.p. 1,5 0,5 0,8 n.p. RUS 1,5 1,9 1,6 1,5 3,0 3,0 2,5 2,3 ZDA 1,6 1,6 1,7 1,7 2,6 2,6 2,6 2,9 Vir: IMF World Economic Outlook (oktober 2013), European Economic Forecast Autumn 2013 (november 2013), Consensus Forecasts (november 2013), OECD Economic Outlook (november 2013). Opomba: np - ni podatka. 1 K medletni rasti (-0,4 %) je v tretjem četrtletju največ prispeval neto izvoz (0,2 o. t.). Manj negativna kot v preteklih četrtletjih sta bila prispevka zasebne potrošnje in bruto investicij v osnovna sredstva. Prispevek državne potrošnje je bil pozitiven. 2 Glede na drugo četrtletje letošnjega leta se je BDP povečal za 0,3 % (desez.), medletno pa je bil višji za 0,6 %. 3 Po pričakovanjih OECD naj bi se stopnja brezposelnosti gibala nad 12 % do sredine leta 2015. Slika 2: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic Portugalska -Nemčija ----Španija Italija -----Irska .........Avstrija — • ■ Slovaška -Slovenija 16 ^ ra O Vir: Bloomberg. Novembra se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala. Vrednost evra se je glede na ameriški dolar znižala za 1,0 % na 1,349 USD za 1 EUR predvsem zaradi spremembe ključne obrestne mere ECB. Vrednost evra se je znižala tudi v primerjavi z britanskim funtom (za 1,1 % na 0,838 GBP za 1 EUR), zvišala pa glede na japonski jen (za 1,2 % na 134,97 JPY za 1 EUR). V primerjavi s švicarskim frankom je vrednost evra ostala nespremenjena (1,232 CHF za 1 EUR). Cene nafte so se novembra znova znižale. Povprečna cena nafte Brent se je znižala za 1,2 % na 107,79 USD za sod, izraženo v evrih pa je cena ostala skoraj nespremenjena (79,93 EUR za sod). Medletno so cene nafte v dolarjih nižje za 1,2 %, v evrih pa za 6,0 %. Cene nafte se od oktobra znižujejo pod vplivom slabega sezonskega povpraševanje, rasti zalog in zmanjšanja nekaterih geopolitičnih tveganj. Cene neenergetskih surovin so se po štirimesečnem zniževanju oktobra sicer nekoliko zvišale, vendar se po podatkih IMF v prihodnjih mesecih pričakuje nadaljnje zniževanje cen surovin. ECB je novembra zaradi zmanjšanih cenovnih pritiskov znižala ključno obrestno mero. Po majskem znižanju je ECB novembra za 0,25 o. t znižala ključno obrestno mero (na 0,25 %) in obrestno mero za mejno posojanje (na 0,75 %). S to odločitvijo naj bi ECB prispevala k spodbujanju okrevanja gospodarstva evrskega območja, na nizkih ravneh pa bodo obrestne mere po pričakovanjih ECB ostale daljše časovno obdobje. Srednjeročno bodo nižje obrestne mere lahko vplivale na ohranjanje nizkih obrestnih mer na medbančnem in denarnem trgu. Ostale ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so novembra ostale nespremenjene (FED 0,0-0,25 %, BoE 0,5 %, BoJ 0,0-0,1 %). Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je ostala na podobni ravni kot oktobra (0,223 %), skoraj nespremenjene so še naprej tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,24 %) in CHF (0,02 %). Slika 3: Obrestne mere ECB -Ključna obrestna mera - Mejni depozit 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 - Mejno posojilo ■ EONIA h n h i J; i— — I ----------- - - i \ry| »i 1 i VUJUf 1WJJ —- jp | L, L iJl 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 ; 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 S a. S a. S a. S a Vir: ECB, Euribor-EBF, preračuni UMAR. 2233 1n. l1u. .n1 u.l1 ja uj aj uj Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) i 1 1,8 1,6 1,4 t 1,0 0,8 0,6 CO CO G\ O, rs rs m cn S a S a S a S H. S a S a Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji V tretjem četrtletju se je realni izvoz blaga (2,0 %) povečal ob okrepitvi rasti izvoza v EU, izvoz izven EU se je znova zmanjšal (desez.)4. Nominalni izvoz blaga v EU se je ob okrevanju gospodarske aktivnosti v EU povečal drugo četrtletje zapored, medtem ko se je izvoz izven EU zmanjšal drugo četrtletje zapored. Po proizvodih je bila 4 Po statistiki nacionalnih računov. Z vstopom Hrvaške v EU se je spremenil tudi njen status pri statističnem spremljanju blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško. Da bi zagotovili primerljivost podatkov, smo enako kot SURS, Hrvaško upoštevali kot članico EU od januarja 2012, čeprav takrat še ni bila. 14 12 10 3 6 4 2 0 80 1,2 60 40 20 Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2012 IX 13/ VIII 13 IX 13/ IX 12 I-IX 13/ I-IX 12 Izvoz1 1,9 18,8 6,5 2,8 -blago 0,8 24,2 4,4 1,8 -storitve 6,7 3,1 14,8 7,1 Uvoz1 -2,6 15,8 5,3 -2,5 -blago -3,0 19,9 4,4 -2,9 -storitve -0,1 -3,6 11,3 -0,2 Industrijska proizvodnja -1,1 -0,42 -0,43 -1,53 -v predelovalnih dejavnostih -2,3 1,52 -0,83 -2,23 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,8 6,22 -7,93 -11,83 Trgovina na drobno - realni prihodek -2,3 -3,22 -4,83 -4,13 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -2,8 1,02 3,43 -0,83 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. četrtletna skupna rast po naši oceni5 posledica krepitve rasti izvoza primarnih proizvodov (predvsem ponovni izvoz nafte in naftnih derivatov), nekoliko se je povečal tudi izvoz vozil in kovin. Po daljšem času se je ustavila rast izvoza kemičnih proizvodov, vključno z izvozom medicinskih in farmacevtskih proizvodov, ki je do sedaj pomembno prispeval k okrevanju izvoza. V prvih devetih mesecih je bil realni izvoz blaga večji (1,5 % orig.) kot v enakem obdobju lani. Slika 5: Nominalni izvoz blaga - regionalno -Skupaj -EU neEU a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Realni uvoz blaga se je v tretjem četrtletju nekoliko povečal (0,5 %), po naši oceni predvsem zaradi rasti uvoza proizvodov za široko porabo (desez.)6. Po naši oceni se je kljub nadaljnjemu zmanjševanju potrošnje gospodinjstev povečal uvoz proizvodov za široko porabo, kar povezujemo predvsem s povečanim uvozom osebnih avtomobilov7. Po prekinitvi padanja v prvem četrtletju, ki je bilo povezano z uvozom opreme za investicijo v energetski objekt, se je ob nadaljnjem zmanjšanju investicij v stroje in opremo po naši oceni znova zmanjšal uvoz proizvodov za investicije. Ob padcu proizvodnje Slika 6: Nominalni uvoz blaga po namenu Uvoz pr.za investicije* -----Investicije v stroje in opremo Uvoz pr. za široko porabo* -----Potrošnja gospodinjstev a a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki za Q3 13 so povprečje julija in avgusta. Slika 7: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz -Uvoz a a a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. 5 Podrobni podatki o strukturi izvoza blaga po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi le do vključno avgusta. 6 Po statistiki nacionalnih računov. Podrobni podatki o strukturi uvoza blaga po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi le do vključno avgusta. 7 V povezavi s tem se je v tretjem četrtletju znova občutno povečalo število registracij pravnih oseb, ki sicer naraščajo že od začetka leta. Okvir 1: Bruto domači proizvod v 3. četrtletju 2013 V tretjem četrtletju je bruto domači proizvod ob pozitivnih impulzih iz mednarodnega okolja in zaostrenih razmerah v domačem okolju ostal nespremenjen (desez.), medletni upad (-0,6 %) pa je bil manjši kot v predhodnih četrtletjih. Ob okrevanju v glavnih trgovinskih partnericah v EU se je občutno okrepil izvoz (desez.), višja je bila tudi medletna rast (4,8 %). Nekoliko se je povečal tudi uvoz (desez.), ki je bil prvič po prvem četrtletju lani medletno večji (2,6 %). Prispevek salda menjave s tujino k medletni spremembi BDP je ostal enak kot v drugem četrtletju (1,9 %). Nasprotno so se razmere v domačem okolju nadalje zaostrile, saj so se končna potrošnja gospodinjstev in države ter investicijska aktivnost znova zmanjšale (desez.), poglobil pa se je tudi njihov medletni padec. Občutnejše zmanjšanje potrošnje gospodinjstev kot v drugem četrtletju, ko so se povečali nakupi trajnih dobrin pred julijskim dvigom stopenj DDV, je bilo pričakovano. Po dvigu stopenj DDV so se namreč znova zmanjšali nakupi trajnih dobrin, nadaljevalo se je tudi zmanjševanje potrošnje drugih proizvodov. V zadnjih dveh četrtletjih se je okrepilo tudi zmanjševanje državne potrošnje. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju znova zmanjšale ob občutnejšem zmanjšanju investicij v opremo in stroje in nadaljnjem zmanjšanju gradbenih investicij (desez.). Manjši medletni padec BDP je predvsem posledica pozitivnega prispevka spremembe zalog (0,6 o. t.), ki je bil prvič po dveh letih pozitiven. Zmanjšanje dodane vrednosti je bilo podobno kot v predhodnem četrtletju (-0,4 %, desez.). Glede na predhodno četrtletje se je občutno zmanjšala dodana vrednost v tržnih storitvah, zlasti v trgovini, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v drugih storitvah. Padanje v javnih storitvah se je nadaljevalo, zmanjšanje dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu pa se je umirilo. Medletni padec skupne dodane vrednosti (-1,3 %) je bil podoben kot v drugem četrtletju. Slika 8: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slika 9: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji ■ Slovenija Italija - Nemčija - Avstrija • Francija ■ Hrvaška 20 15 10 o 5 ro t 0 -5 E -10 u a. -15 CL -20 -25 -30 I Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. ■ Izvoz pro. in stor. - Realna rast BDP (desna os) Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. -10 -12 O O O O O O Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Vir: SUR 2 3 98 0 2 96 4 94 6 92 8 90 88 predelovalnih dejavnosti ocenjujemo, da je bil nekoliko nižji tudi uvoz proizvodov za vmesno porabo. V prvih devetih mesecih je bil realni uvoz blaga na podobni ravni (0,1 % orig.) kot v enakem obdobju lani. V tretjem četrtletju sta se nominalni izvoz in uvoz storitev povečala (desez.)8. Po padcu v predhodnem četrtletju se je v tretjem četrtletju nadaljevala nominalna rast izvoza storitev (3,2 %). Povečal se je predvsem izvoz ostalih poslovnih storitev, ki je septembra beležil najvišjo mesečno vrednost doslej. Ob rasti prenočitev tujih gostov 8 Po plačilnobilančni statistiki. se je povečal izvoz potovanj, rast je beležil tudi izvoz drugih storitev9. Nominalna rast uvoza storitev (2,7 %) je bila posledica povečanja uvoza drugih storitev (predvsem gradbenih), nekoliko se je povečal tudi uvoz transporta. V prvih devetih mesecih je bil po originalnih podatkih nominalni izvoz storitev večji (7,1 %), uvoz pa podoben (0,2 %) kot v enakem obdobju lani. 9 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Slika 10: Okrevanje realnega izvoza blaga (statistika nacionalnih računov) Okvir 2: Vpliv regionalne strukture na izvoz blaga Okrevanje slovenskega izvoza blaga ostaja počasnejše1 kot v nekaterih novih državah članicah EU. Po občutnem zmanjšanju v začetku krize je realni izvoz blaga v večini držav članic EU dosegel dno v drugem četrtletju 2009. V štirih letih do drugega četrtletja letos se je v povprečju EU povečal za 28,4 %, okrevanje našega izvoza pa je bilo podobno (28,1 %). Pri tem je okrevanje našega realnega izvoza blaga po razpoložljivih podatkih najpočasnejše med državami, ki so vstopile v EU po letu 2004, med starimi članicami pa je izvoz okreval hitreje v Španiji, Nemčiji in na Portugalskem. Relativno počasnejše okrevanje našega izvoza blaga glede na nove članice EU kaže na poslabšanje izvozne konkurenčnosti, kar potrjuje tudi občutno zmanjšanje tržnega deleža Slovenije na svetovnem trgu blaga2. V obdobju 2008-2012 je Slovenija zabeležila 23,7-odstotno zmanjšanje tržnega deleža na svetovnem blagovnem trgu3, na trgu EU je bilo zmanjšanje 6,4-odstotno, v državah nekdanje Jugoslavije pa 5,8-odstotno. S krizo se je na svetovnem trgu zmanjšal tudi tržni delež celotne Evropske unije, vendar je bila Slovenija v tem obdobju v skupini držav z večjim padcem (na šestem mestu). Najbolj se je skrčil v letih 2008, 2010 in 2012, potem ko se je njegovo padanje v letu 2011 skoraj ustavilo. Podatki za prvo polletje letos so nekoliko spodbudnejši, saj kažejo na rast tržnega deleža na svetovnem trgu blaga (1,9 % medletno). K zmanjšanju tržnega deleža v obdobju do leta 2012 so tri petine prispevali različni cenovni in ne-cenovni dejavniki (npr. nekonkurenčne cene, prenizka kakovost, neprilagojenost lokalnemu okusu ipd.). Nadaljnjo petino je prispevala proizvodna struktura in eno petino regionalna struktura izvoza blaga. Regionalna struktura je eden izmed pomembnejših dejavnikov relativno počasnejšega okrevanja našega izvoza blaga predvsem zaradi počasnega okrevanja izvoza v države nekdanje Jugoslavije, ki predstavljajo relativno večji delež v našem skupnem izvozu Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: podatki niso razpoložljivi za BE, IE, EL, HU, PL. Slika 11: Sprememba tržnega deleža na svetovnem trgu blaga - Češka ■-- Poljska - Slovenija Slovaška - EU Madžarska \ v....................... \ Slika 12: Gibanje nominalnega izvoza blaga izven EU 2008 2009 2010 2011 Vir: UN COMTRADE, preračuni UMAR. a 95 90 85 80 75 2007 1 Realni izvoz blaga po statistiki nacionalnih računov in po desezoniranih podatkih. 2 Več o gibanju izvozne konkurenčnosti glej UMAR Poročilo razvoju 2013, str. 25-34. 3 Padec tržnega deleža blaga in storitev na svetovnem trgu je bil 19,9-odstoten, podatek Evropske komisije, AMR 2014. blaga4. Ob počasnem okrevanju evropskih gospodarstev je v večini držav članic EU okrevanje izvoza v EU počasnejše od okrevanja izvoza izven EU. Enako velja tudi za Slovenijo, vendar se je naš izvoz izven EU povečal manj kot v drugih državah. Ključni razlog za to je počasno okrevanje izvoza v države nekdanje Jugoslavije, ki imajo bistveno večji delež v našem izvozu (lani 13,8 %) v primerjavi z novimi državami članicami5. Okrevanje našega izvoza blaga izven EU glede na nekatere nove države članice EU pa je relativno boljše, če izločimo države nekdanje Jugoslavije. Nominalni izvoz blaga v države nekdanje Jugoslavije je bil v drugem četrtletju letos le 16,5 % večji kot v drugem četrtletju 2009, skupni nominalni izvoz blaga pa je bil večji za 42,5 %. Ključni razlog za počasno okrevanje izvoza v te države je relativno počasnejše okrevanje gospodarstev teh držav, kar velja zlasti za Hrvaško, v manjši meri tudi za Srbijo ter Bosno in Hercegovino6. Na počasno okrevanje izvoza na te trge vpliva tudi poslabšanje naše izvozne konkurenčnosti, kar kaže zmanjšanje našega tržnega deleža v teh državah v obdobju 2008-2012, čeprav je bilo to manjše kot zmanjšanje tržnega deleža na svetovnem trgu. 4 Primerjamo Eurostat originalne podatke o nominalnem izvozu blaga. Hrvaško smo vključili v skupino držav nekdanje Jugoslavije, ker je postala članica EU šele julija 2013. 5 Delež izvoza v države bivše Jugoslavije je lani na Madžarskem znašal 3,9 %, Slovaškem 1,0 %, Češkem 0,8 % in Poljskem 0,7 %. 6 BDP na Hrvaškem je lani za ravnjo iz leta 2008 zaostajal za 10,9 %, v Srbiji za 2,7 %, v Bosni in Hercegovini za 1,7 %, medtem ko je BDP v EU za to ravnjo zaostajal 1,2 %. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v tretjem četrtletju kljub septembrski rasti še nekoliko zmanjšal. K padcu je največ prispevala proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah, ki se je v tretjem četrtletju znova zmanjšala. Proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih panogah je podobno kot v preteklih četrtletjih ostala skoraj nespremenjena, v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je znova povečala (desez.). Ob nadaljnjem zmanjšanju je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih tudi v tretjem četrtletju manjša kot v enakem obdobju lani (-2,0 % del. dnem prilagojeno). Manjša je ostala v nizko tehnološko zahtevnih panogah (-3,4 %), kjer je bil padec še vedno največji v tekstilni, lesni in pohištveni industriji. Ob zmanjševanju od začetka leta je bila medletno nižja v tehnološko zahtevnejših panogah (-3,9 %). Višja kot pred letom je ostala le v kemični in farmacevtski industriji, kjer se je rast v tretjem četrtletju močno umirila10. Ob okrevanju od konca lanskega leta je bila proizvodnja višja kot pred letom v srednje nizko tehnoloških zahtevnih panogah (4,1 %), najbolj je aktivnost iz enakega obdobja lani presegla dejavnost popravila in montaža strojev in naprav. Zaostanek za obsegom proizvodnje iz leta 2008 se je v tretjem četrtletju še povečal in ostal med največjimi v EU. Obseg proizvodnje v EU se je po zmanjšanju ob koncu lanskega leta povečal (desez.) in bil v tretjem četrtletju podoben kot v enakem obdobju lani ter za proizvodnjo iz leta 2008 zaostal za okoli 7,0 o. t. Zaostanek za proizvodnim obsegom iz leta 2008 je v Sloveniji še vedno večji kot v povprečju EU (za okoli 15,0 o. t.), medtem ko je večina novih držav članic že dosegla ali presegla ravni proizvodnje iz leta 2008. Med našimi pomembnejšimi partnericami iz evrskega območja tudi Avstrija in Nemčija dosegata predkrizne ravni, Francija in predvsem Italija pa za ravnmi iz leta 2008 zaostajata. Slika 13: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog —♦— Nizko teh. zaht. panoge -Sr. nizko teh. zaht. panoge -----Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge 110 -Predelovalne dejavnosti, skupaj O 75 70 65 60 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR Slika 14: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v državah EU v 3. četrtletju 2013 ""ll||||| Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * podatki za Q3 2013 za 2 meseca. 10 V tretjem četrtletju je bila proizvodnja v kemični in farmacevtski industriji medletno višja za okoli 1,5 %, v prvi polovici leta pa v povprečju za desetino. K šibki rasti v tretjem četrtletju je prispeval predvsem avgustovski padec, ki pa je bil predvsem posledica visoke proizvodne aktivnosti avgusta lani. o 95 (u T ^ 2 £ CL 0 -2 -4 -6 CM CN rn rn 22 Podrobni podatki o novembrski inflaciji bodo objavljeni kasneje in jih bomo v EO komentirali prihodnji mesec. fu fu fu fu fu fu VF: SURS, preračuni UMj. Cene industrijskih proizvodov na domačem in tujih trgih so bile oktobra medletno nižje. Rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu se znižuje od začetka leta 2011, oktobra pa so bile cene medletno nižje predvsem zaradi nižjih cen kovin in kovinskih izdelkov ter nadaljnjega umirjanja rasti cen v proizvodnji živil. Na tujih trgih se je medletni padec cen ohranil na ravni preteklega meseca (-0,9 %) in bil predvsem posledica nižjih cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-4,2 %). Uvozne cene so oktobra znova padle, medletno so bile nižje za 1,5 %. K medletnemu padcu so največ prispevale nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-7,2 %), znova so bile nižje tudi cene v proizvodnji živil (-0,2 %). 8 2 4 3 2 10 0 Tabela 7: Razčlenitev HICP na podskupine - oktober 2013 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,6 100,0 1,6 0,7 100,0 0,7 Blago 1,1 65,7 0,7 0,8 57,7 0,5 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 2,2 16,1 0,4 1,7 12,0 0,2 Nepredelana hrana 2,6 7,4 0,2 0,1 7,3 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago 0,5 27,9 0,1 0,7 27,4 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,8 9,7 -0,1 -0,7 8,8 -0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,7 8,8 0,1 0,9 8,0 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 3,1 9,4 0,3 3,0 10,5 0,3 Energija 1,3 14,4 0,2 0,4 11,0 0,0 Električna energija 12,6 2,7 0,3 4,7 2,6 0,1 Plin 0,3 1,1 0,0 -0,8 1,8 0,0 Tekoča goriva -2,1 1,5 0,0 -2,7 0,9 0,0 Trda goriva 2,5 0,9 0,0 1,7 0,1 0,0 Daljinska energija -1,9 0,9 0,0 0,5 0,6 0,0 Goriva in maziva -1,8 7,4 -0,1 -1,2 5,0 -0,1 Storitve 2,3 34,3 0,8 0,6 42,3 0,3 Storitve - stanovanje 5,9 3,0 0,2 1,5 10,3 0,2 Storitve - transport 4,2 5,8 0,2 1,2 7,2 0,1 Storitve - komunikacije 1,8 3,5 0,1 -3,4 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,6 13,9 0,2 0,3 14,7 0,0 Storitve - ostale storitve 1,3 8,1 0,1 0,3 7,1 0,0 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,7 78,2 1,3 0,8 81,7 0,7 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika 29: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,przstrojev in naprav (domači) ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) ■ PPI (tuji) 20 16 12 SR 8 L S 1° -4 -8 -12 -16 / r- /\ \ \ i i ..... i i i ! % ■i. \V i ¡J > \ A \\ A U ^ \ s/ V* " i i 1 8 g 55 55 <"N CN CO fO Slika 30: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP, januar-september 2013 ■ NEER20 "HICP ♦REER HICP 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 -2,5 m < o ^ K z Vir: ECB, preračuni UMAR. Septembra se je medletno slabšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva nadaljevalo. Povečanje realnega efektivnega tečaja, merjenega z relativnimi HICP, je bilo septembra medletno precej manjše kot v predhodnih dveh mesecih (za 1,3 %, julija in 2,7 % avgusta). Za to je bilo odločilno mesečno znižanje tečaja evra in relativnih cen23 ter izpetje učinka osnove, povezano s povišanjem cen nekaterih storitev septembra lani24. Slovenija je bila po medletnem poslabšanju cenovne konkurenčnosti septembra in v prvih devetih mesecih med članicami evrskega območja približno v sredini. Okrepitev nominalnega efektivnega tečaja je bila zaradi strukture naše zunanje menjave v evrskem območju med nižjimi25, rast relativnih cen, ki je bila do septembra tudi posledica enkratnih dejavnikov, pa med višjimi. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance, ki se je v prvih treh letih gospodarske in finančne krize ohranjal blizu ravnovesja, od začetka lanskega leta beleži presežek. Medletno višji presežek tekočih transakcij je bil tudi v tretjem četrtletju predvsem posledica višjega presežka v menjavi s tujino. Poleg tega je bil nižji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov, primanjkljaj v bilanci tekočih transferov pa je ostal približno na ravni enakega obdobja lani. V prvih devetih mesecih je presežek tekočih transakcij dosegel 1.866,8 mio EUR (v enakem obdobju lani 677,1 mio EUR). Slika 31: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance 1000 800 600 400 200 i I 0 ' -200 -400 -600 -800 -1000 I Blagovna menjava l Faktorski dohodki - Tekoči račun Storitvena menjava Tekoči transferi ° Vir : BS.° Slovenija je v tretjem četrtletju beležila najvišji presežek v menjavi s tujino po letu 1996. Rast blagovno-storitvenega presežka, ki se je sicer nekoliko upočasnila, je bila v tretjem četrtletju predvsem rezultat boljših razmer v 23 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 24 Višjih cen šolske prehrane in višjih letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu. 25 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno. mednarodnem okolju. Medletno večji blagovni presežek je bil rezultat količinskih in cenovnih dejavnikov, saj je bila realna rast izvoza precej višja od rasti uvoza, izboljšali pa so se tudi pogoji menjave. Izboljšanje pogojev menjave, uvozne cene so se znižale bolj (-2,9 %) od izvoznih (-1,5 %), je bilo večinoma posledica nižjih evrskih cen energentov, surovin in kmetijskih proizvodov. V prvih devetih mesecih je blagovni presežek znašal 633,3 mio EUR (v enakem obdobju lani primanjkljaj 134,1 mio EUR). Višji je bil tudi presežek v menjavi storitev predvsem zaradi naraščajočega presežka v menjavi posredovanj, ki so povezana z mednarodno trgovino. Višji presežek v menjavi potovanj je bil posledica rasti prihodkov od potovanj in skromnega trošenja domačega prebivalstva v tujini. Na višji presežek v menjavi transporta je vplival predvsem višji presežek v menjavi železniškega in pomorskega transporta. V prvih devetih mesecih je storitveni presežek znašal 1.668,3 mio EUR (v enakem obdobju lani 1.389,4 mio EUR). Slika 32: Razčlenitev sprememb nominalnega salda blagovne menjave ^^M Učinek pogojev menjave ^^M Količinski učinek ^^m Drugo -Spremembe nominalnega salda blagovne menjave 800 o E 200 g ° i 5 5 5 Vir: BS, preračuni UMAR. Tudi v tretjem četrtletju je bil glavni dejavnik zniževanja primanjkljaja faktorskih dohodkov manjši neto odliv od lastniškega kapitala neposrednih naložb. Neto dohodki od naložb v lastniške vrednostne papirje so bili nekoliko višji, kar je povezano z nakupi delnic ostalih sektorjev (podjetij in prebivalstva) v tujini. V prvih devetih mesecih so skupna neto plačila obresti tujini znašala 352,7 mio EUR (v enakem obdobju lani 339,6 mio EUR). Neto plačila obresti se povečujejo zaradi zadolževanja državnega sektorja z izdajo dolgoročnih obveznic in zaostrenih pogojev financiranja, zasebni sektor (večinoma domače poslovne banke) se v tujini nadalje razdolžuje26. 26 Od poglobitve finančne krize septembra 2008 pa do konca septembra 2013 so domače poslovne banke odplačale 10,3 mrd EUR bruto zunanjega dolga. 0 Slika 33: Saldo obresti po sektorjih I Banka Slovenije l Zasebni sektor Državni sektor ■ Skupaj Slika 34: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih .2-100 a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Finančne transakcije s tujino27 so bile v tretjem četrtletju znova neto odlivne (801,0 mio EUR) predvsem zaradi neto odliva kapitala zasebnega sektorja. V prvih devetih mesecih je neto odliv kapitala dosegel 2.540,6 mio EUR (v enakem obdobju lani 692,0 mio EUR). Po visokem neto prilivu v drugem četrtletju, zaradi prodaje dolgoročnihdržavnicobveznic,sobilenaložbevvrednostne papirje v tretjem četrtletju neto odlivne v višini 422,4 mio EUR. Večino so predstavljale naložbe ostalih sektorjev v dolžniške in lastniške vrednostne papirje ter odplačilo dela dolga državnega sektorja do tujih portfeljskih vlagateljev. Neto odliv ostalih naložb se je nadaljeval in dosegel 253,3 mio EUR. Prebivalstvo je znova del prihrankov naložilo na račune v tujini, poslovne banke in ostali sektorji pa so se razdolževali. Poslovne banke so odplačale 707,1 mio EUR tujih posojil, kar je največ v preteklih treh letih. Pri tem so del sredstev pridobile z dvigom vlog z računov v tujini, del pa z zadolžitvijo BS v okviru Evrosistema. Ostali sektorji (večinoma podjetja) so odplačali del kratkoročnih komercialnih kreditov, s katerimi financirajo uvoz blaga in storitev. V letošnjem letu se povečujejo neto odlivi finančnih derivativov. Zaradi zavarovanja valutnega tveganja, povezanega s prodajo dolarskih obveznic, je državni sektor v tretjem četrtletju znova povečal terjatve na tem segmentu finančnega računa. Potem ko je v drugem četrtletju večino visokega kapitalskega odliva neposrednih naložb predstavljala prekvalifikacija posojila od neposrednih naložb v posojilo ostalih sektorjev, so bili tokovi neposrednih naložb v tretjem četrtletju skromni. Prevladovalo je medpodjetniško financiranje, pri čemer so tako slovenski kot tuji vlagatelji neto kreditirali hčerinska podjetja. Bruto zunanji dolg je konec septembra dosegel 39,7 mrd EUR (113,8 % BDP) oz. 1,1 mrd EUR manj kot decembra lani. Znižanje bruto zunanjega dolga je bilo večinoma I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe a a a Vir: BS, preračuni UMAR. posledica odplačila dela dolga zasebnega sektorja. Poslovne banke so namreč odplačevale dolgoročna posojila in obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev, nerezidenti pa umikali vloge iz slovenskih bank. Poleg tega so se znižale obveznosti BS do Evrosistema in obveznosti med kapitalsko povezanimi podjetji. Bruto dolžniške terjatve so konec septembra dosegle 27,5 mrd EUR (78,5 % ocenjenega BDP) oz. 1,0 mrd EUR več kot konec lanskega leta. Porast bruto terjatev do tujine je bil predvsem posledica kratkoročnega komercialnega kreditiranja, kar je povezano s krepitvijo izvoza blaga in storitev. Zaradi danih dolgočnih posojil v okviru pomoči evrskega območja so se povečale tudi terjatve državnega sektorja. Razdolževanje zasebnega sektorja je tako vplivalo na znižanje neto zunanjega dolga, ki je konec Slika 35: Neto zunanji dolg Slovenije Državni sektor ^^m Zasebni sektor ^^M Banka Slovenije -Neto zunanji dolg 20.000 17500 15.000 12.500 10.000 7.500 5.000 2.500 0 -2.500 -5.000 7 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. o o o o o o Vir: BS. Opomba: pozitivna (negativna) vrednost pomeni neto zunanji dolg (neto terjatve do tujine). 50 0 -150 septembra znašal 12,1 mrd EUR (34,9 % ocenjenega BDP) in bil za 2,1 mrd EUR nižji kot decembra 2012. Neto zunanji dolg državnega sektorja se je povečal, znižale pa so se neto terjatve BS do tujine. Tabela 8: Plačilna bilanca I-IX 13, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-IX 12 Tekoče transakcije 22.236,7 20.369,9 1.866,8 677,1 -Blagovna menjava (FOB) 16.500,9 15.867,6 633,3 -134,1 -Storitve 4.130,4 2.462,2 1.668,3 1.389,4 -Dohodki od dela in kapitala 627,4 933,5 -306,1 -510,4 -Tekoči transferi 978,0 1.106,6 -128,6 -67,9 Kapitalski in finančni račun 1.672,5 -4.327,3 -2.654,7 -722,3 -Kapitalski račun 184,9 -263,3 -78,5 -42,4 -Kapitalski transferi 155,8 -245,2 -89,4 -69,3 -Patenti, licence 29,1 -18,1 11,0 26,9 -Finančni račun 1.487,7 -4.063,9 -2.576,3 -679,9 -Neposredne naložbe -658,8 -59,3 -718,0 328,1 -Naložbe v vrednostne papirje 1.748,4 61,8 1.810,2 -1.781,8 -Finančni derivativi -41,2 -281,2 -322,5 -74,2 -Ostale naložbe 439,3 -3.749,5 -3.310,2 835,9 -Terjatve 0,0 -1.944,5 -1.944,5 -1.355,9 -Obveznosti 439,3 -1.805,0 -1.365,8 2.191,8 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -35,7 -35,7 12,1 Statistična napaka 787,9 0,0 787,9 45,2 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Finančni trgi Težave v slovenskem bančnem sistemu se poglabljajo. Oktobra se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za več kot 430 mio EUR. Skoraj celotno znižanje je bilo posledica povečanega razdolževanja poslovnega sektorja, razdolževanje gospodinjstev pa ni močneje odstopalo od mesečnega povprečja v letošnjem letu. V prvih desetih mesecih se je tako obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal že za 1,7 mrd EUR, kar je skoraj petkratnik znižanja v enakem obdobju leta 2012. K tako velikemu skoku je pomembno prispevalo tudi razdolževanje države pri domačih bankah, medtem ko je lani obseg tovrstnih kreditov še naraščal. Banke so se še naprej neto razdolževale na tujem, zmanjšal se je tudi obseg vlog države in gospodinjstev. Obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu še naprej hitro narašča. Razdolževanje gospodinjstev se nadaljuje. Obseg kreditov gospodinjstvom se je oktobra znižal za 21 mio EUR. Gospodinjstva so pretežno odplačevala potrošniške kredite, ki predstavljajo več kot dve tretjini celotnega znižanja, v manjši meri se je tokrat znižal tudi obseg stanovanjskih kreditov in kreditov za ostale namene. Obseg kreditov gospodinjstvom se je v prvih desetih mesecih znižal za okoli 235 mio EUR, kar je okoli 2-krat večje znižanje kot v enakem obdobju lani. Oktobra se je razdolževanje podjetij in NFI precej povečalo. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je na mesečni ravni znižal za okoli 415 mio EUR, znova je skorajcelotno znižanje posledica razdolževanja podjetij, razdolževanje NFI pa ostaja na razmeroma nizki ravni. Podjetja in NFI so se tako v prvih desetih mesecih pri domačih bankah razdolžila za 1,4 mrd EUR, kar je skoraj 2-krat toliko kot v enakem obdobju lani. Slika 36: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^^■Gospodinjstva Podjetja in NFI ^^B Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 a 100 ° 0 £ -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 cocoo^o^oo^^rNrNmm 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 C3C3C3C3C3C3 aj uj ja ju ja uj ja uj ja uj aj uj Vir:BS, preračuni UMAR-1 Podjetja in NFI so se septembra v tujini neto zadolžila. Neto tok kreditov iz tujine je znašal 43,0 mio EUR. Okoli tri četrtine je predstavljalo zadolževanje v obliki dolgoročnih kreditov. V prvih treh četrtletjih so se podjetja na tujem neto zadolžila za 1,1 mrd EUR. Ocenjujemo, da je praktično celotno neto zadolževanje povezano z enkratnimi dogodki28; če jih ne bi upoštevali, bi po naši oceni kreditiranje podjetij v tujini v letošnjem letu stagniralo. Brez upoštevanja letošnjih enkratnih dogodkov bi po naši oceni tuja posojila podjetjem in NFI konec septembra znašala 5,5 mrd EUR, kar je le za 3,0 % manj kot konec leta 2009, ko je bila dosežena najvišja raven po izbruhu finančne krize. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI29 so se septembra nekoliko povečale, na okoli 240 b. t. Banke so tudi septembra povečale neto odplačevanje obveznosti do tujine. Neto odplačila so znašala skoraj 250 mio EUR in so bila med višjimi mesečnimi neto odplačili 28 Gre za prekvalifikacijo obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij in torej ni posledica splošnega izboljšanega dostopa slovenskih podjetij in NFI do tujih virov financiranja. 29 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR s spremenljivo in z do enega leta s fiksno začetno mero. Slika 37: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami Kratkoročni krediti (leva os) Dolgoročni krediti (leva os) Slika 38: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2.000 700 600 500 400 300 cc 2 200 o £ 100 > 0 -100 -200 -300 -400 - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 550 j A 1 lil 1. II k ■"I II V i1 co co a\ o^ 500 450 400 350 j- ro 300 o .C 250 £ 'Ñ m 200 > 150 100 50 0 Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: BS, preračuni UMAR. 0 letos. Odplačevale so izključno dolgoročne obveznosti, kjer so prevladovala neto odplačila dolgoročnih kreditov, izraziteje pa so se tokrat povečale vloge iz tujine, ki so beležile neto priliv skoraj 95 mio EUR. Banke so se v prvih treh četrtletjih na tujem neto razdolžile za 1,7 mrd EUR, kar je za več kot tretjino manj kot v primerljivem obdobju lani. Obseg obveznosti do tujih bank je tako konec septembra dosegel 6,6 mrd EUR, kar je za okoli dve tretjini manj kot konec avgusta leta 2008, ko je bil obseg tujih obveznosti domačih bank najvišji. Oktobra se je znižal obseg vlog gospodinjstev in tudi države. Znižanje vlog gospodinjstev je doseglo skoraj 100 mio EUR. Več kot 90,0 % znižanja je bilo posledica odliva vlog čez noč, v precej manjši meri pa se so se znižale še kratkoročne vloge in vloge na odpoklic (skupno za okoli 10 mio EUR). Obseg dolgoročnih vlog pa se je znova nekoliko povečal (za 7 mio EUR). Obseg vlog gospodinjstev se je v prvih desetih mesecih znižal za okoli 460 mio EUR, kar je približno 2-krat večje znižanje kot v enakem obdobju lani. Znižale so se vse vrste vlog, najboljkratkoročne. Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 12 31. X 13 31. X 13/30. IX 13 31. X 13/31. XII 12 31. X 13/31. X 12 Krediti skupaj 31.464,6 29.758,4 -1,4 -5,4 -8,1 Krediti podjetjem in DFO 20.456,5 19.042,5 -2,1 -6,9 -10,7 Krediti državi 1.741,4 1.685,4 0,4 -3,2 -1,9 Krediti gospodinjstvom 9.266,7 9.030,5 -0,2 -2,5 -3,3 Potrošniški 2.481,8 2.320,9 -0,6 -6,5 -8,6 Stanovanjski 5.258,9 5.252,1 -0,1 -0,1 -0,1 Ostalo 1.526,1 1.457,5 -0,1 -4,5 -5,5 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.051,3 14.594,4 -0,7 -3,0 -2,0 Čez noč 6.479,4 6.359,8 -1,5 -1,8 -1,0 Kratkoročno vezane 4.010,9 3.739,8 -0,2 -6,8 -5,4 Dolgoročno vezane 4.554,7 4.490,2 0,2 -1,4 -0,3 Vloge na odpoklic 6,2 4,6 -43,5 -25,7 -32,2 Vzajemni skladi 1.830,0 1.842,6 1,6 0,7 0,1 Bančne vloge države skupaj 2.562,7 3.746,5 -0,3 46,2 65,6 Čez noč 196,6 392,8 18,8 99,8 77,3 Kratkoročno vezane 828,4 1.782,7 -3,9 115,2 287,5 Dolgoročno vezane 1.537,1 1.515,3 0,2 -1,4 -3,9 Vloge na odpoklic 0,5 55,7 -6,2 10.117,7 1.069,5 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Obseg vlog države se je oktobra zmanjšal za dobrih 10 mio EUR. Zmanjšale so se predvsem kratkoročne vloge. Vloge države v domačih poslovnih bankah so se v prvih desetih mesecih povečale za okoli 1,2 mrd EUR, v enakem obdobju lani so se znižale za skoraj 600 mio EUR. Kakovost bančnih terjatev se še naprej pospešeno slabša. Obseg slabih terjatev30 je septembra znašal 8,1 mrd EUR in dosegal že 17,5 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. Septembra se je kakovost bančne aktive najbolj poslabšala v dejavnostih, ki so povezane z gradbeništvom in prevzemnimi aktivnostmi. Obseg slabih terjatev se je Slika 39: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu ^^M Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 22 20 18 16 14 12 10 > 8 6 4 2 0 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR Slika 40: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice - Slovenija Irska Španija - Francija ■ Italija Portugalska f 'i i . M nJ „ t •*« 'V) I •A"* 1 S \ ,'v i» vV. —: tako v prvih treh četrtletjih povečal že za 1,4 mrd EUR, kar presega povečanje iz celotnega lanskega leta. Novembra sta se donosnost do dospetja 10-letne evrske obveznice in razmik do nemške obveznice zmanjšala (-50 b. t.). Padec je povezan z izdajo 3-letne obveznice v vrednosti 1,5 mrd evrov 14. novembra. V drugi polovici meseca sta donosnost in razmik do nemške obveznice ostala stabilna. Donosnost ob koncu meseca je bila 5,16 %, kar je najmanj v zadnjih petih mesecih. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj je v prvih devetih mesecih znašal 1,3 mrd EUR31 oz. 234 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj od julija medletno ni naraščal, kar je povezano z manjšim medletnim padcem prihodkov, predvsem kot rezultat višjih prihodkov od DDV v zadnjih treh mesecih. Javnofinančni prihodki so bili v prvih devetih mesecih za 260 mio EUR (-2,4 %) manjši kot v enakem obdobju lani, odhodki pa za 26 mio EUR (-0,2 %). Slika 41: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,5 ^ 16,5 o 16,0 = 15,5 D E 14,5 14,0 -Javnofinančni prihodki skupaj -Javnofinančni odhodki skupaj —. ro —. ro —. ro Vir: MF, preračuni UMAR. Po padcu v prvi polovici leta, javnofinančni prihodki v zadnjih treh mesecih niso medletno manjši. Prihodki so bili v prvi polovici leta medletno manjši za 5,7 %, v prvih devetih mesecih pa za 2,4 %, kar je posledica julijske rasti nedavčnih prihodkov, višjih prihodkov od DDV od julija dalje in septembrske rasti prihodkov iz trošarin. Manjši skupni prihodek v prvih devetih mesecih je bil predvsem posledica manjših davčnih prihodkov (-415 mio EUR). Manjši so bili predvsem prihodki od davka od dohodka pravnih oseb (-264 mio EUR) zaradi sprememb sistema Vir: Bloomberg. 0 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. 31 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka (GFS). 17,0 7 6 5 4 3 2 0 Tabela 10: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-IX 2013 IX 2013/IX 2012 I-IX 2013/I-I-IX 2012 I-IX 2012 I-IX 2013 Javnofinančni prihodki - skupaj 10.648,0 7,3 -2,4 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 163,2 -25,6 -61,8 3,9 1,5 -Dohodnina 1363,9 -4,1 -4,9 13,2 12,8 -Davek na dodano vrednost 2.135,1 14,9 -0,9 19,8 20,1 -Trošarine 1.109,3 56,0 -0,1 10,2 10,4 -Prispevki za socialno varnost 3809,6 -2,2 -4,3 36,5 35,8 -Ostali javnofinančni prihodki 2.066,8 13,9 14,9 16,5 19,4 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 11: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2012 2013 v mio EUR v % BDP Rast v % I-IX 13 v mio EUR I-IX 13/I-IX 12 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.999,1 42,3 0,1 10.648,0 -2,4 -Davčni prihodki 13.118,3 37,0 -0,7 9.242,3 -4,3 -Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 7,5 -2,5 1.530,5 -17,9 -Prispevki za socialno varnost 5.244,1 14,8 -0,4 3.809,6 -4,3 -Domači davki na blago in storitve 4.876,1 13,7 0,4 3.620,9 1,3 -Prejeta sredstva iz EU 845,1 2,4 3,7 540,6 -2,7 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.125,7 45,5 -2,5 11.994,0 -0,2 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.184,7 9,0 -4,4 2.700,9 -5,0 -Izdatki za blago in storitve 2.373,0 6,7 -2,9 1.666,0 -4,2 -Domače in tuje obresti 647,9 1,8 23,0 692,1 16,8 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 18,0 -2,3 4.788,7 -0,9 -Investicijski odhodki 915,0 2,6 -10,6 547,6 -3,6 -Investicijski transferi 319,9 0,9 -14,0 163,9 -1,0 -Plačila sredstev v proračun EU 390,3 1,1 -3,7 360,4 9,1 Primanjkljaj -1.122,8 -3,2 -28,2 -1.346,0 21,0 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. obračunavanja, ki so bile sprejete leta 2012 (zmanjšanje davčne stopnje in davčne osnove ter plačila akontacij še po višji osnovi) in katerih učinek se kaže letos, in padanja gospodarske aktivnosti. Prihodki od dohodnine so bili manjši za 71 mio EUR. Prihodki od DDV, ki so od julijskega dviga stopenj medletno večji, pa so bili v prvih devetih mesecih le še za 20 mio EUR manjši kot v enakem obdobju lani. Manjši kot v enakem obdobju lani so bili zaradi manjšega števila zaposlenih tudi prispevki za socialno varnost (-172 mio EUR) in prihodki iz proračuna EU (-15 mio EUR). Skupni padec so ublažili nedavčni prihodki, ki so bili predvsem zaradi julijskega povečanja32 za 139 mio EUR večji kot v prvih devetih mesecih lani. Javnofinančni odhodki so bili v prvih devetih mesecih manjši kot v enakem obdobju lani. Manjši odhodki v prvih devetih mesecih so bili posledica manjših izdatkov za plače (-111 mio EUR), blago in storitve (-74 mio EUR) in socialne transfere (-46 mio EUR). Zaradi manjšega skupnega števila javnih uslužbencev so bili manjši tudi izdatki za prispevke za socialno varnost (-31 mio EUR). Izdatki za investicije so bili v prvih devetih mesecih manjši kot lani (-21 mio EUR), vendar so od julija medletno večji. V prvih devetih mesecih pa so večji kot v enakem obdobju lani izdatki za plačila obresti (96 mio EUR), odhodki iz rezerve (zaradi februarskega občutnega povečanja; 57 mio EUR)33, izdatki za subvencije (38 mio EUR), ki so od maja medletno večji, ter plačila v proračun EU (30 mio EUR). Pri socialnih transferih so se najbolj zmanjšali družinski prejemki in starševska nadomestila, štipendije in transferji za socialno varnost. Med socialnimi transferi so zaradi večjega števila upokojencev večji kot lani le izdatki za pokojnine (83 mio EUR), kar skupaj z manjšimi prihodki od prispevkov za socialno varnost predstavlja kratkoročni izziv za konsolidacijo javnih financ. Neto presežek državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih manjši (217,2 mio EUR) kot v enakem obdobju lani (234,6 mio EUR). Ob načrtovanih večjih prihodkih iz proračuna EU v letu 2013 (pravilo 32 Julijsko povečanje nedavčnih prihodkov je bilo posledica večjih prihodkov iz naslova udeležbe pri dobičku. 33 Od maja 2013 se sredstva za štipendije izplačujejo iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. N+2/3) je bil odstotek realizacije vseh prihodkov v državni proračun v prvih desetih mesecih (50,3 % po rebalansu načrtovanih prihodkov oz. 596,3 mio EUR) nižji kot v enakem obdobju lani (66,2 % po rebalansu načrtovanih prihodkov oz. 592,9 mio EUR). V proračun EU smo v enakem obdobju vplačali 379,0 mio EUR oz. 91,5 % po rebalansu proračuna predvidenih izplačil iz državnega proračuna za ta namen. Najvišjo stopnjo realizacije (68,7 %) so, kljub nizkim vplačilom v državni proračun v zadnjih petih mesecih, beležila sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (205,6 mio EUR; oktobra 4,8 mio EUR), najnižjo (37,0 %) pa sredstva Kohezijskega sklada (85,3 mio EUR; oktobra 23,8 mio EUR - največ v tekočem letu). Nominalna vrednost prihodkov iz strukturnih skladov v državni proračun (290 mio EUR) so bila enaka kot v enakem obdobju lani34, zaradi načrtovanih višjih sredstev pa je bila realizacija v prvih desetih mesecih slabša (46,5 %, v enakem obdobju lani 70,1 %). Slika 42: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leto 2013 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2012 Skupna kmetijska politika 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 V % Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 43: Prejeta proračuna EU v letih 2012 in 2013 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-oktober) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-oktober) Drugo Kohezijski sklad Strukturni skladi Skupna kmetijska politika 1 0 150 200 250 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 34 Zaradi uresničevanja pravila N+2/3 je bil v rebalansu proračuna za leto 2013 načrtovan prihodek iz strukturnih skladov v vrednosti 624 mio EUR, leta 2012 pa 413 mio EUR. 300 350 Q) E Q) Q) £ ro SI N Zadovoljstvo z življenjem Delež zadovoljnih z življenjem35 (85,0 %) je bil junija 2013 v Sloveniji po podatkih raziskave Družbeno ozračje36 enak kot leto prej, enaka je bila tudi uvrstitev med EU-27 državami (na 11. mesto). V povprečju EU-2737 je zadovoljstvo sicer nižje kot v Sloveniji, vendar se kažejo zametki njegovega večanja in manjšanja »pesimizma«38. V primerjavi z letom 2012 se je delež zadovoljnih povišal v 15 državah članicah, v štirih sprememb ni bilo (kamor se uvršča tudi Slovenija), v osmih pa se je delež zadovoljnih znižal (najboljna Irskem in Cipru). Slika 44: Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji in članicah EU-27 2013 ♦ 2012 3S< Vir: Evrobarometer. V Sloveniji so ljudje najbolj zadovoljni s področjem, kjer živijo, zdravstvenim sistemom, finančno situacijo v gospodinjstvu, osebno zaposlitveno situacijo in odnosom do različnih kultur. S temi področji je zadovoljnih več kot polovica respondentov. Manjkot pol, vendar več kot tretjina respondentov, je zadovoljnih s pokojninskim sistemom ter nadomestili za brezposelnost. Na preostalih področjih pa je zadovoljnih manjkot tretjina respondentov, najmanj z zaposlitveno ter gospodarsko situacijo v državi. Zadovoljstvo je v Sloveniji višje kot v povprečju EU-27 pri odnosu do različnih kultur, osebni zaposlitveni situaciji, pokojninskem sistemu in dostopnostjo energije. Manj kot v povprečju EU-27 (pri čemer se je primerjava z EU-27 slabšala z leti) so slovenski prebivalci zadovoljni z učinkovitostjo javne uprave, odnosom do neenakosti in revščine, nadomestili za brezposelnost in dostopnostjo do stanovanj. V celotnem obdobju od leta 2009 pa je imela Slovenija nižji delež od povprečja EU-27 pri oceni življenjskih stroškov ter gospodarske in zaposlitvene situacije v državi. V letu 2013 se je zadovoljstvo z večino ocenjevanih področij znižalo, porastel pa je tudi »pesimizem«. V primerjavi z letom 2013 se je najbolj znižalo zadovoljstvo z nadomestili za brezposelnost, odnosom do neenakosti in revščine in učinkovitostjo javne uprave, presenetljivo pa se je povečalo zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo. V primerjavi z letom 2009 izstopa velik padec zadovoljstva z učinkovitostjo javne uprave. Edino področje, kjer je zadovoljstvo višje kot leta 2009, je zdravstveni sistem, kjer pa je letos prvič prišlo do padca. Delež »pesimistov« je v zadnjem letu narastel na skoraj vseh zajetih področjih, najbolj na področjih, katerih regulacija je v pristojnosti države, tj. področje državne uprave ter sistem socialne varnosti in zaščite. Ljudje zaradi krize bolj cenijo sedanje stanje, ker pričakujejo, da se bodo razmere še poslabšale. Tako postane bolj razumljivo, da so ljudje s svojim življenjem na splošno dokaj zadovoljni (delež zadovoljnih leta 2013 je enak deležu iz leta 2012, oz. ponovno na ravni iz leta 2009), da so leta 2013 bolj kot leta 2012 zadovoljni s svojo zaposlitveno situacijo ter so na osebni ravni dokaj visoko zadovoljni s področji, ki jih na družbeni ravni ocenjujejo kot najslabša. Pri slednjem je ta razkorak dokaj velik, in sicer ocena osebne zaposlitvene situacije (57 % zadovoljnih) v primerjavi z zaposlitveno situacijo v državi (4 % zadovoljnih) ter ocena finančne situacije v gospodinjstvu (58 % zadovoljnih) v primerjavi z oceno gospodarske situacije v državi (4 % zadovoljnih). Delno lahko visoko oceno splošnega zadovoljstva z življenjem pripišemo »krizni adaptaciji«, delno pa gre za dejansko visoko in stabilno zadovoljstvom s področjem zdravja, dela in osebne finančne situacije. Raziskave kažejo, da je zadovoljstvo z življenjem višje, če so zadovoljene potrebe na področjih, ki jih ljudje vrednotijo višje39. Področja zdravja, dela in družine Slovenci vrednotijo najvišje, kar bi prav tako lahko razložilo relativno visoko in stabilno splošno zadovoljstvo v Sloveniji. 90 80 70 60 50 40 30 35 Eurobarometer meri zadovoljstvo z življenjem z vprašanjem: Na splošno, kako zadovoljni ste z življenjem, ki ga živite?, in možnimi odgovori: zelo zadovoljen, kar zadovoljen, nekoliko nezadovoljen in čisto nezadovoljen. Tu združujemo zelo zadovoljne in kar zadovoljne v kategorijo zadovoljnih. 36 To so rezultati posebne raziskave Družbeno ozračje (Social climate), ki jo Eurobaromer izvaja od leta 2009 dalje. Ob splošnem zadovoljstvu z življenjem je vključenih še 14 področij. 37 Glej tudi: Zalc, Julien. European Public Opinion: Is this the end of pessimism? European Issues N0290, 8th October 2012, Policy Paper. Foundation Robert Shuman. 38 S pesimizmom označujemo delež oseb, ki pričakuje, da bo čez 1 leto slabše, in delež tistih, ki stanje ocenjuje slabše kot je bilo pred petimi leti. 39 Zadovoljstvo z življenjem je namreč neke vrste povzetek delnih (ne) zadovoljstev, ki lahko izrazito nihajo v eno ali v drugo smer. Tabela 12: Zadovoljstvo z življenjem in različnimi področji življenja za Slovenijo in povprečje EU-27, 2009-2013 Slovenija EU-27 Skupaj zadovoljni (zelo zadovoljni in kar zadovoljni) Čez 1 leto bo slabše Slabše kot pred petimi leti Skupaj zadovoljni (zelo zadovoljni in kar zadovoljni) Čez 1 leto bo slabše Slabše kot pred petimi leti Življenje v celoti 2013 (v %) 85 27 54 77 16 37 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) 0 2 5 1 -1 0 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) 0 7 10 -1 -2 6 Kako ocenjujete situacijo na naslednjih področjih? Področje v katerem živiš 2013 (v %) 80 23 38 85 11 23 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -4 2 -2 1 -1 -1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -7 5 8 -2 1 6 Zdravstveni sistem 2013 (v %) 67 48 58 63 33 49 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -4 3 7 1 1 -1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) 17 13 8 -1 6 10 Pokojninski sistem 2013 (v %) 42 59 69 38 41 56 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -2 6 2 -2 1 -2 Razlika 2013-2009( v o. t. ) -7 17 16 -2 -8 15 Nadomestila za brezposelnost 2013 (v %) 33 63 71 35 38 50 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -12 -1 -1 -3 1 1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -10 21 20 -1 7 12 Življenjski stroški 2013 (v %) 13 78 94 28 57 81 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -5 7 3 -1 0 -1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -5 17 9 0 6 5 Odnosi ljudi različnih kultur v državi 2013 (v %) 21 59 69 29 32 47 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -8 8 4 -2 1 1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -11 20 16 -2 2 9 Dostopnost energije 2013 (v %) 33 61 79 30 48 69 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) 3 1 -3 1 -4 -4 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -8 18 14 -3 7 7 Dostopnost stanovanja 2013 (v %) 15 56 74 27 43 66 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) 1 4 -1 2 0 -1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -2 11 3 0 6 4 Učinkovitost javne uprave 2013 (v %) 25 47 65 40 27 43 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -8 6 6 0 2 2 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -31 21 27 -2 5 10 Gospodarska situacija v državi 2013 (v %) 4 70 93 27 42 71 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -4 6 0 -3 0 1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -13 27 20 5 6 -7 Osebna zaposlitvena situacija 2013 (v %) 57 22 41 54 13 29 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) 4 0 2 2 -1 1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -1 10 6 2 2 6 Finančna situacija v gospodinjstvu 2013 (v %) 58 36 60 63 21 41 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -3 2 4 1 1 1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -9 14 13 -1 1 6 Zaposlitvena situacija v državi 2013 (v %) 4 70 93 21 43 71 Razlika 2013-2012 (v o. t. ) -1 7 0 -1 1 1 Razlika 2013-2009 (v o. t. ) -4 24 17 6 5 -5 Vir: Evrobarometer, Social Climate, 2013. Opomba: Pri zadovoljstvu pomeni višje številka višji delež zadovoljnih ter pozitivna razlika izboljšanje, tj. višji delež delež zadovoljnih kot v preteklosti. Obratno v stolpcih 1 letnih pričakovanj in ocene za 5 let nazaj, pomenita višji delež oz. pozitivna razlika poslabšanje, tj. višji delež pesimistov. Kmetijska proizvodnja in prehranska varnost Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo hrane je prvi cilj razvoja slovenskega in evropskega kmetijstva in živilstva. Kot takega ga opredeljuje, podobno kot pretekli strateški dokumenti, tudi Resolucija o strateških usmeritvah razvoja te dejavnosti40, ki navaja, da bo ustrezna stopnja lastnega pokrivanja potreb po hrani v razmerah vedno bolj tveganega globalnega trga pripomogla k stabilnosti oskrbe. Podatki kažejo, da so bili rezultati prizadevanjna tem področju, podobno kot v letih prej, tudi v zadnjem času relativno skromni. Obseg kmetijske proizvodnje, ki je bil v zadnjih nekaj letih skoraj nespremenjen, je leta 2012 padel na najnižjo raven v zadnjem desetletju. Po ekonomskih računih za kmetijstvo se je zmanjšal za več kot desetino in bil celo nekoliko manjši kot v vremensko izjemno neugodnem letu 2003. Tolikšno zmanjšanje je bilo večinoma posledica padca v rastlinski pridelavi za okoli 17 %, predvsem pri sadju, grozdju oz. vinu in industrijskih rastlinah. Količinsko enakega ali večjega pridelka ni bilo v nobeni skupini rastlinske pridelave, njen delež v skupni kmetijski proizvodnji se je tako znižal na okoli 52 %. Obseg v živinoreji, ki pada že dalj časa, se je zmanjšal za 3,0 % in bil za okoli 9 % manjši kot pred desetimi leti. Tudi za ta sektor, kjer so medletna nihanja praviloma manjša, je bilo lansko znižanje eno izmed izrazitejših. Izboljšanja v letu 2013 po prvih podatkih ni pričakovati. slabe vremenske razmere z zapoznelo pomladjo in znova sušnim poletjem so botrovale eni izmed slabših Slika 45: Rast kmetijske proizvodnje, 2003-2012 Skupaj -Rastlinska pridelava -Živinoreja 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: SURS, preračuni UMAR. letin. Letošnji pridelki so bili pri vseh vrstah poljščin precej nižji od lanskih, tudi pri tistih, ki so bili požeti pred poletno sušo. Boljša kot lani je bila le letina v sadjarstvu in vinogradništvu, ki naj bi bila blizu povprečja zadnjih nekaj let. Kot kaže, bo nižja tudi skupna količina pridobljenega mesa. Po dolgem obdobju rasti se je začel zniževati tudi odkup mleka, ki je bil v prvih devetih mesecih za okoli 4 % nižji kot v enakem obdobju lani. V povprečju EU-27 se je obseg kmetijske proizvodnje lani zmanjšal precej manj in ostal višji kot leta 2010, v letošnjem letu pa se vsaj v nekaterih segmentih pričakuje izboljšanje. Tabela 13: Rast kmetijske proizvodnje v Sloveniji, 2003-2012 Struktura v 2012*, v % Obseg proizvodnje, rasti, v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Rastlinska pridelava 51,6 -25,4 46,7 -2,5 -12,6 3,9 -1,8 2,8 0,4 1,6 -16,8 V tem: Žita 9,5 -33,9 42,7 -0,6 -13,7 8,8 8,0 -6,6 7,4 8,2 -4,6 Industrijske rastline 1,9 -18,0 17,3 16,0 -1,4 -29,1 -7,0 13,2 6,9 3,5 -24,9 Krmne rastine 16,8 -29,3 49,8 11,2 -21,0 12,6 3,0 0,2 3,1 -7,0 -12,9 Zelenjadnice in okrasne rastline 6,6 -20,5 59,6 2,6 -12,2 -15,5 12,3 9,9 -28,0 15,2 -3,1 Krompir 1,4 -34,6 50,6 -16,1 -20,1 28,0 -20,2 -6,3 14,4 -4,2 -18,5 Sadje 6,9 -21,4 35,8 -16,8 1,5 1,2 -10,8 -0,8 12,2 -8,1 -29,9 Vino 8,6 -19,0 51,1 -20,1 -9,4 8,9 -11,9 10,9 0,8 12,2 -26,6 Živinoreja 46,6 -0,7 -3,3 -0,6 -2,0 4,3 -2,3 -3,0 -0,2 -1,2 -3,0 V tem: Živina 27,5 2,8 -3,9 -1,7 -2,6 3,4 -3,7 -4,3 -0,4 -3,5 -2,8 Živalski proizvodi 19,1 -5,6 -2,4 1,1 -1,1 5,6 -0,3 -1,1 0,0 2,3 -3,2 Proizvodnja kmetijskih proizvodov skupaj 98,2 -13,1 19,5 -1,6 -7,5 4,1 -2,0 0,1 0,1 0,4 -10,7 Kmetijske storitve 1,8 0,0 3,4 8,8 0,0 -14,0 4,8 -4,1 -0,1 -2,8 0,0 Kmetijska proizvodnja skupaj 100,0 -12,9 19,2 -1,5 -7,3 3,7 -1,9 0,0 0,1 0,3 -10,5 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *izračuni iz vrednosti v cenah pri proizvajalcih. 40 Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Zagotovimo si hrano za jutri« je sprejel Državni zbor marca 2011(Ur. l. RS, št. 25/2011). Poleg doseganja prehranske varnosti so cilji tudi povečevanje konkurenčne sposobnosti dejavnosti, trajnostna raba proizvodnih potencialov ter skladni in socialno vzdržni razvoj podeželja. Kmetijska proizvodnja, ki se je leta 2011 v povprečju EU-27 povečala za 4,0 %, se je lani po oceni Eurostata zmanjšala za več kot 2 %. Zmanjšanje je bilo večje v rastlinskem delu, vendar ni bilo tako izrazito kot v Sloveniji. Tudi v sosednjih državah, kjer so vremenski pogoji podobni, se je rastlinska pridelava znižala manj. Zmanjšanje kmetijske proizvodnje je bilo lani večje kot v Sloveniji le v treh državah EU (v Romuniji, Litvi in Latviji). Letos naj bi bil skupni pridelek nekaterih poljščin v EU-27 po prvih ocenah boljši, kar bo povzročilo zviševanje zalog in prispevalo k nižjim cenam. V živinoreji naj bi letošnja višja prireja perutnine blažila posledice upada prireje drugih vrst mesa, visoke cene mleka pa ponovno spodbudile mlečno prirejo. Ob stagnaciji domače kmetijske proizvodnje se povečuje neizkoriščenost lastnega pokrivanja potreb po hrani, s tem pa tudi možnosti za širši razvoj podeželja. Lastno pokrivanje povpraševanja je pri vseh osnovnih kmetijskih proizvodih z izjemo mleka in jajc precej nizko in se znižuje41. Leta 2012 se je še znižalo pri vseh skupinah, vključno z zelenjavo, kjer so bili rezultati najskromnejši. Nizka lokalna pridelava poleg odvisnosti od zunanje trgovine praviloma pomeni manjšo obdelanost površin in urejenost podeželja ter neizkoriščeno možnost zaposlitve lokalnega prebivalstva. Potreba po spremembah in razvoju v dejavnosti kmetijstva v smeri večje produktivnosti postaja, tudi zaradi visoke odvisnosti od finančnih pomoči42, vse bolj izrazita. Slika 46: Rast kmetijske proizvodnje v Sloveniji, povprečju EU-27 in sosednjih državah, 2007-2012 130 125 120 o 115 0 H § 110 02 -g 105 100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. EU-27 -SLOVENIJA ---------Madžarska Avstrija ----Italija —O—Hrvaška t\ / \ / \ /\ / v \ \ // V \ ^^ —--- —- - - - Iv' *"■■'----- ___ S- Slika 47: Stopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi proizvodi v Sloveniji, 2002-2012 140 Rastlinski pridelki Živinorejski proizvodi Zelenjava Krompir Žito Meso Jajca Mleko Vir: SURS, KIS 41 Pokrivanje potreb oz. stopnja samooskrbe je izračunano kot razmerje med domačo proizvodnjo in skupno domačo porabo. Bilance so v Sloveniji izdelane za zelenjavo, žito in krompir (tudi za riž in sladkor, kjer Slovenija skorajda nima lastne pridelave) ter za vse posamezne vrste mesa, jajca in mleko. 42Več o produktivnosti te dejavnosti v EO 11/2011, str. 31-32, o proračunskih podporah pa v EO 5/2011, str. 34-36. 30 60 40 20 (G & O a ra c >u (G Pomembnejši kazalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Jesenska napoved 2013 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 3,4 -7,9 1,3 0,7 -2,5 -2,4 -0,8 0,4 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 37.244 35.420 35.485 36.150 35.319 34.908 35.132 35.747 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 18.420 17.349 17.320 17.610 17.172 16.942 17.027 17.305 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 20.300 20.500 21.000 20.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 91 86 83 83 81 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 36.273 34.823 35.028 35.759 34.931 34.196 34.362 34.910 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 35.904 34.519 34.875 35.680 34.721 34.295 34.268 34.758 Stopnja brezposelnosti, registrirana 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,3 13,6 13,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 10,7 11,0 10,6 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,8 -6,2 3,5 2,4 -1,7 -0,1 0,6 1,1 Inflacija2, povprečje leta 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,0 1,9 1,4 Inflacija2, konec leta 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 2,3 1,4 1,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 4,0 -16,1 10,2 7,0 0,6 2,0 3,0 4,1 Izvoz proizvodov 1,8 -16,6 12,0 8,2 -0,1 1,6 3,1 4,3 Izvoz storitev 14,3 -14,0 3,5 1,9 3,7 3,8 2,7 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,7 -19,2 7,4 5,6 -4,7 0,1 2,1 3,9 Uvoz proizvodov 3,0 -20,2 8,3 6,6 -5,1 0,3 2,0 3,9 Uvoz storitev 8,2 -12,4 2,6 -0,6 -2,2 -1,0 2,5 4,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -2.028 -173 -50 146 1.159 1.731 1.765 1.817 - delež v primerjavi z BDP, v % -5,4 -0,5 -0,1 0,4 3,3 5,0 5,0 5,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 39.234 40.294 40.723 40.241 40.838 39.7125 - delež v primerjavi z BDP, v % 105,3 113,8 114,8 111,3 115,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,320 1,331 1,331 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 -0,1 1,5 0,8 -4,8 -3,5 -2,7 0,5 - delež v BDP, v %4 51,8 54,8 56,4 56,8 56,3 55,7 54,8 54,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 5,9 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,5 -1,5 -1,0 - delež v BDP, v %4 18,1 20,2 20,8 20,8 20,8 20,4 20,3 20,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 7,1 -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 -1,6 -4,0 -0,9 - delež v BDP, v %4 28,6 23,1 19,7 18,6 17,8 17,7 17,2 17,1 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2013). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec septembra 2013. Proizvodnja 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 1,3 -1,1 -0,8 -3,8 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,4 -1,3 -0,4 1,5 -3,1 -0,4 -8,3 0,5 B Rudarstvo 13,9 -7,9 -7,4 -9,6 -8,7 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 8,7 -7,8 -5,3 -2,4 -7,2 -3,0 -17,0 6,1 C Predelovalne dejavnosti 7,6 1,1 -2,3 -1,1 -4,6 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,6 -1,5 -0,7 1,8 -3,8 -1,6 -8,8 0,0 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 1,8 5,0 10,5 5,1 4,0 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,3 3,3 -0,3 4,7 13,2 -4,0 3,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,9 -24,8 -16,8 -24,5 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -4,2 -16,3 -24,4 -7,8 -24,0 -21,7 Stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,9 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 Gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -19,9 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 0,7 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 7,9 3,2 -3,4 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,7 -1,8 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 28,2 9,7 -7,5 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,6 3,1 0,2 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 -2,7 -4,9 -5,8 -6,4 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 Realni prihodek v trgovini na drobno -0,1 1,4 0,3 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 -1,0 -2,6 -3,8 -5,5 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 12,2 6,6 0,0 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 -6,4 -9,8 -10,3 -8,2 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1,3 5,8 0,6 4,6 3,4 3,4 -0,6 1,2 -1,2 -5,4 1,1 -1,4 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,6 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -1,5 5,3 -4,0 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 Domači gostje, prenočitve -4,2 0,5 -10,9 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 Tuji gostje, prenočitve 0,7 9,1 0,9 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 Nominalni prihodek v gostinstvu 2,7 3,7 -1,1 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -2,9 0,7 7,5 -1,5 0,2 0,5 0,3 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 454,5 478,9 481,7 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -9 -7 -17 -7 -10 -12 -16 -19 -20 -15 -14 -12 -6 -9 -10 -11 -12 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 0 -11 -1 -7 -6 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -2 -8 -7 -6 -3 v gradbeništvu -57 -46 -41 -44 -43 -41 -44 -39 -39 -30 -22 -18 -43 -42 -44 -42 -43 v storitvenih dejavnostih -3 1 -12 4 -4 -8 -8 -14 -18 -12 -12 -11 2 0 -3 -9 -11 v trgovini na drobno 7 8 2 2 13 6 4 1 -5 -2 2 6 12 12 16 10 3 potrošnikov -25 -25 -35 -25 -24 -27 -36 -39 -37 -29 -34 -34 -23 -26 -26 -19 -28 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 3,3 -3,6 2,2 -3,9 -2,6 3,6 3,1 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 0,2 -0,7 -6,3 3,1 -1,9 -4,9 2,3 -5,8 1,8 - - -11,4 -22,0 -8,2 9,8 -7,0 -5,7 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -9,6 12,9 24,1 -2,5 -9,2 -11,5 3,7 0,5 -19,1 - - 1,9 -4,2 1,9 -5,5 -4,9 1,8 1,6 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 -0,9 -0,8 -8,4 2,9 -2,2 -5,1 2,3 -6,8 1,7 - - 16,3 5,3 5,6 9,4 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -2,4 1,9 1,7 6,3 - - -24,3 -3,1 -13,5 -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,4 -7,9 - - -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,8 -12,1 - - -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -8,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,8 -10,3 -3,4 -5,4 -8,0 -4,8 -8,7 -7,7 2,8 1,3 2,7 -4,2 -3,4 1,3 - - 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 -9,3 -7,2 -1,7 -1,7 -3,7 -4,9 -4,6 -4,2 - - -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,4 6,8 15,4 -2,7 -0,2 13,9 - - 3,9 -0,9 0,1 0,4 -2,2 7,2 2,8 -5,4 4,8 -2,0 -6,5 1,5 -5,6 -10,9 5,7 -0,9 -1,3 0,7 -4,7 -0,2 - - -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 - - -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 - - 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 - - -3,6 1,4 -0,9 2,6 -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,0 -3,2 0,9 -0,2 1,5 - - 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 - - -12 -12 -16 -15 -18 -18 -19 -21 -22 -21 -17 -16 -16 -13 -14 -14 -13 -13 -12 -12 -13 -12 -6 -8 -10 -10 -13 -12 -15 -16 -16 -14 -10 -11 -8 -8 -9 -5 -3 -4 -4 -4 -5 -3 -40 -40 -45 -44 -43 -40 -37 -41 -42 -40 -36 -30 -31 -30 -26 -20 -20 -22 -15 -16 -17 -17 -9 -5 -8 -6 -10 -11 -14 -16 -20 -19 -15 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 9 5 8 1 4 -1 -2 7 -8 -5 -2 4 -9 -2 -5 -5 16 16 0 2 12 -7 -26 -26 -39 -33 -36 -36 -36 -45 -39 -37 -34 -31 -31 -26 -27 -37 -37 -37 -33 -31 -35 -35 Trg dela 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 935,5 934,7 920,2 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 931,5 935,3 934,5 930,1 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 835,0 824,0 810,0 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 824,5 824,4 823,4 817,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 33,4 38,8 37,0 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,8 38,1 38,1 37,9 V industriji in gradbeništvu 287,3 272,9 263,1 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 272,7 273,5 272,1 267,4 - v predelovalnih dejavnostih 188,6 184,8 182,9 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 185,2 186,8 186,6 185,1 - v gradbeništvu 78,5 67,8 59,8 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 67,0 66,2 65,0 62,1 V storitvah 514,3 512,3 510,0 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 513,1 512,8 513,2 512,0 - v javni upravi 52,0 51,4 50,7 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 51,2 51,3 51,4 51,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 116,7 118,8 120,9 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 119,3 119,8 120,2 120,3 ZAPOSLENI (C)1 747,2 729,1 717,0 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 729,7 730,1 729,0 723,0 V podjetjih in organizacijah 685,7 671,8 662,6 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 672,2 672,7 671,9 667,6 Pri fizičnih osebah 61,5 57,2 54,5 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 57,4 57,4 57,0 55,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,8 94,9 93,0 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 94,8 94,3 94,5 94,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 100,5 110,7 110,2 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 107,0 110,9 111,1 112,8 Ženske 47,9 52,1 52,2 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 51,3 53,5 53,4 53,2 Mladi (do 26. leta) 13,9 12,9 11,9 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 11,2 13,6 13,5 13,2 Starejši od 50 let 31,4 39,0 38,2 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 38,4 38,2 37,9 38,4 Brez strokovne izobrazbe 37,5 39,5 39,4 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 43,4 40,6 38,8 38,3 38,7 39,0 40,1 Brezposelni več kot 1 leto 42,8 50,2 55,2 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 50,4 51,8 52,9 56,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 30,0 36,3 33,9 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 34,4 33,9 33,7 35,5 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 10,7 11,8 12,0 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 11,5 11,9 11,9 12,1 Moški 10,1 11,4 11,5 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 10,8 11,1 11,2 11,6 Ženske 11,6 12,4 12,6 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 12,3 12,7 12,7 12,7 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 13,3 2,7 5,3 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 0,1 3,9 0,2 1,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,8 14,4 16,3 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 1,4 4,4 1,3 0,8 Izgubili delo 83,5 82,2 90,3 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 6,6 6,9 7,1 8,2 Brezposelni dobili delo 57,0 61,0 58,3 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 5,4 4,4 4,5 4,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 29,9 32,8 43,1 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 2,5 3,1 3,8 3,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,6 35,6 33,9 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 34,9 34,5 34,3 34,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 4,4 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 43,6 43,8 42,8 41,8 40,5 39,6 39,2 38,9 38,4 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,9 2,0 0,1 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 1,1 0,8 2,2 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,7 3,1 -1,1 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 4,1 -3,5 2,1 B Rudarstvo 4,0 3,9 3,6 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 2,2 6,8 10,0 C Predelovalne dejavnosti 8,9 3,9 2,5 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 4,6 1,8 4,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 2,3 3,3 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -8,1 5,6 5,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,2 -0,1 0,1 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 -7,5 -1,3 3,1 F Gradbeništvo 4,5 1,9 -2,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 2,3 -0,5 1,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3,7 2,8 0,8 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 4,3 2,4 3,3 H Promet in skladiščenje 2,0 2,7 -0,4 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,8 3,7 I Gostinstvo 4,0 2,1 -0,8 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 -1,9 -0,3 0,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,6 0,9 -0,4 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -0,4 -1,3 0,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1,0 0,7 1,1 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 -6,2 0,5 1,5 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 3,0 -0,6 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 1,0 2,0 2,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1,6 -0,4 -1,1 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,9 -2,3 0,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 4,0 3,5 0,7 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 3,2 2,5 2,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -0,6 0,3 -1,8 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 0,2 -0,1 0,6 P Izobraževanje 0,6 0,2 -3,3 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -0,4 0,5 0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,3 -0,7 -1,3 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -0,4 -0,5 -0,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 -0,7 -2,8 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,6 -0,8 -1,3 S Druge dejavnosti 4,2 0,9 -0,9 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 -1,6 -1,8 2,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,1 -0,1 -1,2 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 0,2 0,1 -0,1 Realni (deflator HICP) -1,8 -1,0 -1,1 -1,2 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,3 -0,3 -0,7 -0,9 Realni (deflator ULC) -1,6 -2,3 -3,0 -2,1 -2,8 -1,9 -3,3 -3,7 -3,0 -2,5 -1,3 USD za EUR 1,3268 1,3917 1,2856 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3556 1,3179 1,2905 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 -0,6 -1,3 -1,1 -1,4 -1,5 -1,5 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,2 0,8 1,3 0,5 0,4 0,4 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 Cene 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 8 9 10 11 12 CPI, medletna rast v % 1,8 1,8 2,6 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 4,4 4,1 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 Alkoholne pijače in tobak 7,2 5,7 6,5 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 Obleka in obutev -1,9 -1,5 -0,2 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 Stanovanje 10,2 5,6 3,8 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 Stanovanjska oprema 1,4 2,7 0,1 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 Zdravje 2,1 1,6 0,4 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 Prevoz -0,3 1,0 3,3 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 Komunikacije 1,4 1,2 -2,4 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 Rekreacija in kultura 0,4 -1,5 1,4 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 Izobraževanje 1,6 1,7 2,9 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 Gostinske in nastanitvene storitve -2,5 -6,8 4,5 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 Raznovrstno blago in storitve 1,4 2,2 2,4 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 HICP 2,1 2,1 2,8 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,3 2,0 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,1 4,5 0,9 4,1 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 Domači trg 2,0 3,8 1,0 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 Tuji trg 2,2 5,3 0,7 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 Na evrskem območju 2,2 6,1 0,1 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 Izven evrskega območja 2,1 3,6 2,0 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 Indeks uvoznih cen 7,4 5,4 1,9 4,5 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 16,5 10,9 12,7 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 Naftni derivati 17,3 11,9 13,0 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 Promet 1,8 1,1 1,6 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 1,3 0,0 -0,6 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 Regulirane cene skupaj 14,2 2,8 9,2 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 Plačilna bilanca 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 Q2 Q3 9 | 10 | 11 | 12 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -50 146 1.159 -47 0 96 262 320 482 484 702 681 17 84 7 -91 Blago1 -830 -957 -110 -194 -356 -149 -45 60 24 132 250 251 -91 -39 -106 -211 Izvoz 18.973 21.450 21.631 5.285 5.403 5.364 5.559 5.283 5.424 5.392 5.660 5.449 1.942 1.849 1.913 1.641 Uvoz 19.804 22.407 21.741 5.479 5.758 5.514 5.604 5.223 5.400 5.260 5.410 5.198 2.033 1.888 2.019 1.851 Storitve 1.281 1.476 1.803 377 375 418 444 528 414 505 538 626 155 152 127 97 Izvoz 4.593 4.842 5.166 1.393 1.217 1.118 1.237 1.502 1.310 1.205 1.316 1.609 461 414 381 421 Uvoz 3.312 3.365 3.363 1.016 841 700 793 974 896 700 779 983 305 263 254 325 Dohodki -588 -524 -552 -235 -81 -145 -168 -198 -42 -73 -108 -125 -55 -29 -37 -14 Prejemki 583 936 699 221 259 131 188 174 206 223 206 198 82 81 78 100 Izdatki 1.172 1.460 1.251 456 340 276 356 372 247 296 314 323 137 110 115 114 Tekoči transferi 88 151 18 4 62 -28 31 -70 86 -80 22 -71 8 0 24 38 Prejemki 1.231 1.404 1.410 319 371 348 366 285 411 332 356 290 125 96 117 158 Izdatki 1.143 1.253 1.392 315 310 377 336 355 325 412 334 361 118 96 94 120 Kapitalski in finančni račun 530 -474 -1.206 -81 -175 67 -249 -540 -484 -928 -810 -917 -94 -297 -53 176 Kapitalski račun 54 -85 -92 -3 -80 -24 11 -30 -49 -5 -40 -33 5 0 11 -91 Finančni račun 476 -389 -1.114 -78 -94 91 -260 -511 -434 -922 -770 -884 -99 -297 -64 267 Neposredne naložbe 428 633 166 260 151 146 98 84 -162 -61 -649 -9 123 -83 -51 285 Domače v tujini 156 -85 212 54 -156 41 127 39 5 -110 52 -1 57 -77 3 -83 Tuje v Sloveniji 272 718 -46 206 307 105 -29 45 -167 49 -700 -7 66 -6 -54 367 Naložbe v vrednostne papirje 1.956 1.839 -218 -441 -20 -923 124 -982 1.564 132 2.101 -422 -448 225 -179 -66 Finančni derivativi -117 -155 -203 -28 -24 -23 -21 -31 -129 23 -229 -117 -21 -8 2 -18 Ostale naložbe -1.810 -2.777 -890 98 -221 851 -455 439 -1.726 -1.084 -1.973 -253 218 -417 120 76 Terjatve 779 -1.490 -1.474 -363 567 -1.466 -95 205 -118 -1.333 -685 73 166 -361 301 628 Komercialni krediti -174 -49 65 44 316 -347 -35 109 339 -368 -50 83 -118 -135 42 409 Posojila 203 -55 -319 48 19 3 -95 84 -310 26 -180 89 41 -48 23 44 Gotovina, vloge 669 -1.341 -1.177 -422 249 -1.131 11 -33 -24 -974 -381 -112 244 -187 233 203 Ostale terjatve 81 -46 -45 -33 -18 10 24 45 -124 -17 -73 14 -1 9 3 -29 Obveznosti -2.589 -1.287 584 461 -788 2.317 -359 234 -1.608 249 -1.288 -326 51 -56 -181 -551 Komercialni krediti 362 107 265 -82 17 161 136 -96 63 -301 92 -203 178 -20 133 -96 Posojila -986 -1.234 -729 203 -752 -121 -223 -178 -208 374 602 -537 5 -201 -429 -121 Vloge -1.954 -169 1.026 340 -57 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 -99 158 103 -319 Ostale obveznosti -11 9 23 0 3 -11 17 -22 39 -12 -2 -15 -33 7 12 -15 Mednarodne denarne rezerve2 19 72 31 33 19 39 -6 -21 19 67 -19 -83 29 -15 44 -10 Statistična napaka -480 328 47 128 174 -163 -13 220 2 443 108 236 77 214 46 -85 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.875 2.042 2.112 514 540 477 569 514 552 516 525 n.p. 176 175 179 186 Blaga za vmesno porabo 10.172 12.008 12.138 3.024 2.931 3.063 3.101 3.019 2.955 3.078 3.185 n.p. 1.100 1.037 1.058 837 Blaga za široko porabo 6.592 6.950 6.811 1.631 1.803 1.685 1.734 1.604 1.788 1.676 1.832 n.p. 627 597 632 573 Uvoz investicijskega blaga 2.324 2.505 2.402 589 736 562 584 570 687 645 664 n.p. 219 203 226 307 Blaga za vmesno porabo 12.247 14.107 14.005 3.472 3.490 3.636 3.578 3.410 3.382 3.478 3.467 n.p. 1.283 1.209 1.262 1.018 Blaga za široko porabo 5.530 5.943 5.671 1.502 1.524 1.435 1.400 1.350 1.486 1.394 1.487 n.p. 552 504 537 483 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: ,!zvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 -23 -76 195 89 23 150 59 61 200 196 230 56 62 81 341 298 142 262 251 161 269 -115 -39 4 7 -31 -21 48 -73 84 43 98 -117 -50 59 124 136 -15 129 142 20 89 1.646 1.726 1.992 1.807 1.862 1.891 1.829 1.606 1.848 1.961 1.926 1.537 1.716 1.740 1.936 1.965 1.851 1.844 1.965 1.554 1.930 1.761 1.765 1.988 1.800 1.892 1.912 1.781 1.679 1.764 1.918 1.828 1.654 1.766 1.681 1.812 1.829 1.866 1.714 1.822 1.535 1.841 152 106 161 148 156 140 147 189 192 183 145 86 168 123 214 172 186 180 193 202 231 377 325 417 392 410 434 512 512 477 467 415 427 389 352 464 429 436 452 530 531 548 225 219 256 244 254 295 366 323 285 284 270 341 221 229 250 257 250 272 337 329 317 -35 -41 -68 -44 -99 -25 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -26 -24 -23 -30 -40 -37 -40 -42 -43 41 42 48 54 63 72 54 55 65 58 59 88 74 73 76 69 69 69 69 64 65 77 83 116 98 162 97 164 87 121 66 73 108 100 97 99 99 109 106 110 106 108 -25 -101 98 -23 -3 56 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 26 21 11 -10 -44 -18 -8 73 68 207 97 113 156 112 85 88 90 109 212 86 95 151 139 115 102 100 91 98 97 169 110 120 116 100 137 109 109 112 108 106 116 171 125 118 104 112 145 110 106 87 152 -172 -168 -162 81 -55 -243 -242 -384 -348 248 -418 -99 -411 -342 -172 -296 -255 -314 -347 -4 -6 -14 24 5 -18 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -12 -24 90 158 -158 -193 -167 100 -65 -233 -213 -372 -308 245 -417 -94 -411 -342 -145 -283 -259 -302 -323 -53 77 123 -92 144 45 87 -28 25 -45 31 -149 51 27 -139 -701 -4 56 50 2 -60 -12 17 36 -6 53 80 13 43 -16 -6 42 -32 -9 -6 -95 -8 22 38 -4 -2 5 -41 60 87 -86 91 -35 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -43 -693 -25 18 54 4 -65 221 -820 -324 76 133 -86 -644 -152 -187 1.674 -54 -56 -156 17 271 -143 2.589 -346 -129 -90 -203 0 9 -31 -6 -7 -7 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -8 -68 -153 -83 -55 21 -10 834 27 -171 -435 151 541 -46 -56 -1.982 -256 512 -301 -214 -569 494 -2.688 221 -15 -161 -77 -612 102 -956 -383 119 169 122 147 -64 -294 -422 597 -358 -386 -589 -237 -420 -27 -24 186 -89 -86 -85 -176 24 -32 -27 16 158 -65 -28 37 330 -68 -84 -217 -26 55 -79 -3 186 -100 22 128 -147 -153 -28 86 40 51 -8 17 -49 -277 4 9 13 -71 -68 -41 11 75 4 -544 42 -629 -258 164 105 36 -77 8 -132 -406 514 -290 -312 -372 -70 -414 103 -31 -83 1 -3 17 -4 4 15 5 30 15 0 -151 -4 31 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 7 602 732 983 212 -554 -18 419 -193 8 -1.688 166 -85 57 172 20 731 -2.268 248 9 -347 11 -79 147 93 -16 -72 224 -8 -144 56 6 18 40 -233 86 -154 -2 34 60 -124 -141 62 77 -211 14 103 -213 -114 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -383 44 -198 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 54 -36 -29 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 -64 -76 -23 80 139 -231 -4 182 42 188 118 -304 356 18 70 44 30 34 5 153 78 144 159 175 183 189 196 172 164 179 193 191 168 155 159 202 180 176 169 200 143 np 957 996 1.110 1.009 1.049 1.042 1.052 935 1.032 1.116 1.062 777 1.007 988 1.083 1.110 1.054 1.021 1.116 919 np 500 528 657 559 572 603 554 460 590 610 628 550 506 557 612 635 583 615 607 458 np 174 159 228 186 201 197 217 163 190 219 209 259 195 196 254 218 259 187 201 149 np 1.171 1.171 1.294 1.177 1.209 1.192 1.175 1.096 1.140 1.244 1.160 978 1.223 1.110 1.144 1.201 1.202 1.064 1.179 985 np 447 456 533 449 475 475 442 447 461 530 508 448 444 467 483 491 489 506 511 445 np Denarna gibanja in obrestne mere 2010 2011 2012 2011 2012 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 1 2 3 I 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 138 102 221 76 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 Centralna država (S.1311) 3.419 4.299 S.0S7 3.282 3.276 3.328 3.3SS 3.387 3.436 4.299 4.46S 4.S80 4.801 4.7S2 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) S26 S84 610 S33 S34 S36 S3S S41 SS4 S84 S88 S89 S88 S91 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.282 9.4S4 9.267 9.42S 9.S07 9.490 9.468 9.481 9.467 9.4S4 9.421 9.391 9.412 9.380 Nefinančne družbe (s.11) 21.646 20.876 19.470 21.72S 21.6S6 21.S37 21.369 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.497 2.229 2.13S 2.32S 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 Denarni sektor (S.121, 122) S.811 S.44S S.194 S.2S9 S.224 S.422 S.37S S.491 S.224 S.44S S.111 4.846 S.644 S.S27 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 3S.994 3S.692 34.SS8 3S.836 3S.720 3S.8S4 3S.763 3S.970 3S.784 3S.692 3S.407 3S.334 36.103 3S.9SS V tuji valuti 1.843 1.S36 1.309 1.724 1.794 1.70S 1.628 1.S86 1.SS7 1.S36 1.S29 1.S0S 1.492 1.472 Vrednostni papirji skupaj S.34S S.6S9 S.862 4.990 S.007 S.046 S.008 S.07S S.0S2 S.6S9 S.837 S.697 6.10S 6.066 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 26.767 28.420 29.S82 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.3S9 27.926 30.197 30.16S Čez noč 8.1SS 8.24S 8.678 8.2S9 8.303 8.241 8.236 8.0S8 8.436 8.24S 8.399 8.19S 8.177 8.404 Vezane vloge - kratkoročne 8.193 7.868 7.0S6 8.61S 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.SS3 7.362 Vezane vloge - dolgoročne 10.337 12.248 13.780 10.470 10.S67 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.39S 14.319 Kratkoročne vloge na odpoklic 82 S9 68 40 S1 S2 49 S3 60 S9 92 92 72 80 Vloge v tuji valuti skupaj 463 S79 SS2 464 488 476 486 494 S38 S79 S70 S64 S77 S68 Čez noč 28S 386 372 304 317 30S 320 329 36S 386 391 384 384 38S Vezane vloge - kratkoročne 121 133 123 107 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 Vezane vloge - dolgoročne SS S9 S6 S2 S7 62 S7 SS S8 S9 61 S9 60 S8 Kratkoročne vloge na odpoklic 2 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,21 0,22 0,20 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 Vezane vloge do 1 leta 1,81 2,1S 2,31 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,3S 2,38 2,38 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let S,S3 S,46 S,48 S,S2 S,39 S,49 S,4S S,S0 S,43 S,27 S,37 S,40 S,46 S,36 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let S,76 S,69 S,32 S,97 6,17 6,48 S,91 4,2S S,20 6,S1 3,79 3,00 6,04 S,81 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,00 1,2S 0,88 1,2S 1,S0 1,S0 1,S0 1,S0 1,2S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,81 1,39 0,S7 1,49 1,60 1,SS 1,S4 1,S8 1,48 1,43 1,22 1,0S 0,86 0,74 6-mesečni 1,08 1,64 0,83 1,7S 1,82 1,7S 1,74 1,78 1,71 1,67 1,S0 1,3S 1,16 1,04 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,19 0,12 0,07 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,0S 0,0S 0,06 0,08 0,10 0,11 6-mesečni 0,27 0,18 0,1S 0,24 0,24 0,12 0,0S 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9| 10 188 204 227 227 207 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 580 584 589 590 585 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 610 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.193 30.091 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.261 8.222 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.841 12.688 83 78 66 55 116 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 320 559 583 597 591 579 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 506 381 397 410 412 397 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 324 116 125 125 119 124 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 104 61 60 61 59 57 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,23 0,22 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,33 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 Javne finance 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 | Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 | Q3 10 1 11 1 12 1 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.794,0 14.982,3 14.999,1 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.420,1 3.495,5 3.732,5 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 TekočI prihodki 13.771,5 14.037,9 14.030,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,8 3.293,6 3.510,5 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 Davčni prihodki 12.848,4 13.209,2 13.118,3 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 2.723,5 2.656,6 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 223,8 227,5 246,2 214,7 Prispevki za socialno varnost 5.234,5 5.267,6 5.244,1 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 416,5 444,0 485,8 443,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,1 29,2 25,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 2,6 2,4 3,3 2,0 Davki na premoženje 219,7 215,2 233,9 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 4,7 33,9 14,5 8,2 Domači davki na blago in storitve 4.780,7 4.856,2 4.876,1 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 456,6 495,4 373,0 443,6 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,7 100,2 82,5 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 7,3 8,6 9,2 6,7 Drugi davki 4,0 17,2 -0,6 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 Nedavčni prihodki 923,0 828,7 912,3 189,5 242,9 238,1 171,9 197,0 305,3 238,0 186,2 322,3 65,5 79,5 98,0 45,4 Kapitalski prihodki 175,7 65,3 62,5 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 3,6 6,1 12,0 2,2 Prejete donacije 12,6 10,4 9,2 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 0,5 2,2 1,2 0,2 Transferni prihodki 109,5 53,8 51,7 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 0,2 0,2 0,3 0,1 Prejeta sredstva iz EU 724,7 814,9 845,1 153,3 274,6 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,7 50,3 87,6 136,6 27,2 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.692,7 16.546,3 16.125,7 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,0 4.011,3 3.845,7 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,0 Tekoči odhodki 6.960,4 6.926,7 6.813,5 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,5 1.818,8 1.496,1 544,4 530,7 565,2 679,4 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,4 3.882,7 3.727,7 955,0 950,4 958,3 973,9 910,8 884,7 903,4 931,6 865,9 322,2 320,0 308,2 331,1 Izdatki za blago in storitve 2.512,4 2.443,4 2.373,0 603,4 638,9 589,7 599,1 551,1 633,1 563,8 570,7 531,5 196,4 204,5 238,0 206,6 Plačila obresti 488,2 526,7 647,9 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 21,9 1,9 5,6 136,4 Sredstva, izločena v rezerve 47,4 73,9 64,9 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 3,9 4,3 13,4 5,4 Tekoči transferi 7.628,5 7.818,9 7.687,0 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,5 607,7 642,7 694,0 707,5 Subvencije 581,9 496,3 502,7 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,6 17,0 39,3 71,9 117,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.277,7 6.533,5 6.384,2 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,1 526,4 540,0 531,9 535,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 728,8 737,2 741,0 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,6 63,0 62,3 77,8 49,0 Tekoči transferi v tujino 40,1 52,0 59,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 1,2 1,1 12,4 6,1 Investicijski odhodki 1.310,6 1.023,5 915,0 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 94,6 111,5 185,6 56,7 Investicijski transferi 396,4 372,1 319,9 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 49,3 48,1 61,9 12,3 Plačila sredstev v proračun EU 396,8 405,1 390,3 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 32,8 35,3 36,2 35,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.898,7 -1.564,1 -1.126,6 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11» 1 12 1 2|3|4|5|6|7|8|9 1.094,3 1.342,3 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,1 1.143,6 1.093,3 1.187,0 1.134,3 1.174,2 1.289,8 1.204,7 1.237,9 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 1.072,6 981,6 1.107,7 1.061,4 1.124,4 1.225,3 1.159,4 1.125,7 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 104,3 88,5 56,2 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,1 117,5 66,4 61,2 64,4 60,6 164,3 96,3 61,7 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,6 4,3 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 33,5 134,9 49,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,7 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.460,9 1.348,4 1.327,7 1.452,0 1.260,1 1.299,2 1.372,6 1.179,7 1.293,3 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 664,4 568,4 609,8 727,1 519,2 572,5 503,4 460,7 531,9 316,5 310,7 329,8 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 325,4 267,3 310,7 292,8 279,0 359,7 293,0 288,8 284,0 191,7 191,4 216,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 198,8 156,8 208,1 199,1 195,6 176,0 200,0 162,6 169,0 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 632,8 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,4 608,3 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 28,0 534,5 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP -Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMD - International Institute for Management Development, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.