Investicije ponekod računi brez krčmarja
Enotna ugotovitev zadnje seje občinskega sindikalnega pveta je bila, da kljub pomembnim premikom, s stanjem priprav planskih dokumentov ne moremo biti zadovoljnt. S pripravami kar precej kagnimo, zakonsko dotočeni datum -1. januar 1981 pa se bliža-
Naša občinska skupSČina je sprejela osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine že julija, Kasneje so osnutke zapisale tudi samoupravne inleresne skupnosti. Oba dokumenta sta bila v javni razpravi, toda pravih predlogov za idaj 6e ni, kar pomeni da kasnimo.
Pa pustimo zamujanje in poglejmo kakovost do sedaj izde-tanih planskih dokumentov.
Nekaj je na dlani: takSne stopnje rasti razvoja, kot je zapl-sano v julijskem osnutku, v naslednjem petletnem obdobju ne bo Tabela, ki v osnutku dogovora kaže povprečne letne stopnje rasti je presmela.Marsikje.v združenem detu namreč niso pravilno in realno predvtdeli obseg investicij. Ponekje so planirane investici/e pravcati računi brez krčmarjev in bolj izraz želja, kot pa materialnih možnosti. Nekaj podobnega bi lahko trdill tudi za osnutke sannoupravnih sporazumov o te-meljih planov samoupravnih interesnih skupnosti.
Kot je na saji sindikalnega sveta poudaril predsednik izvrš-nega sveta Jurij Zavec, |e najvažnejša naloga v prihodnjih petih letih zagotoviti prestrukturiranje gospodarstva in to tako, da bo delež industrija v ustvar|enem dohodku znaSal leta 1985. 45odstotkov, gradbeništva I3intrgovine25odstot-
kov. To pomeni boljši vsestranski izkoristek obstoječih ozd in pa gradnjo take industrije, kt bo prinaSala visok dohodek. Glavni nosilcf takšnega razvoja so, med ostalimi^Elektrotehna 3 svojimi računalniki. Belinka s povečano proizvodnjo per-spojin jn pa Termika s proizvodnjo izolacijskih materialov.
Enotna ugotovitev, da s stanjem
priprav planskih dokumentov za
srednjeročno obdobje ne moremo
biti zadovoi/ni
Dodajrno, da je poleg omenjenih Še trideset ozd, ki bodo glavni nosiict bežigrajskega razvoja v prihodnjem planskem obdobju, vendar njihov seznam nikakor ni dokončen.
05 ietošnjem poltetju /e izvršni svet zbrat podatke, po katerl je imelo okrog 10 odstotkov zaposlenih povprečnj osebni dohodek pod 6.000 dinarjev mesečno. V dogovoru o temeljih ptana pa smo zapisali. da na) bi minimalni povprečni osebni dohodki v posameznih ozdih ne bili nižji od 70 odstotkov doseženih povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu ob-čine za leto nazaj, minimalni osebni dohodek na zaposlenega pa ne niiji od 50 odstotkov povprečnega dohodka v gospo-darstvu SR Slovenije.
To pa pomeni, da se bomo moralf preusmeriti na proizvod-njo, ki bo dajala več dohodka. Le na ta način bomo lahko defavcem zagotovili takšne minimalne osebne dohodke, kot je zapisano v osnutku občinskih planskih dokumentov.
Tu sta Se splošna in skppna poraba, za kateri v srednjeroč-nem obdobju načrtujemo za desetino počasnejšo rast od rasti dohodka.
Teh postavk pa nikakor nočejo razumeti samoupravne inte-resne skupnosti. katerih osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih plana odraiajo vse prej kot realne materiatne možno-sti združenega dela. ki mora na koncu poravnati vse račune. Če bi postopali drugače, bi nedvomno močno krniU, in v preteklosti se je to namalokrat dogajalo. reprodukcijsko spo-sobnost gospodarstva.
Sindikati so ugotovlli. da s stanjem planiranja tačas ne moremo brti povsem zadovotjni. ln to s pfaniranjem na vseh ravneh! Sindikat je namreČ politični nosilec planskih akcij in tako seveda odgovoren zlasti za potek pfaniranja v združenem delu. Večkrat smo že zapisali, da naj bi razprave v ozd petlet-nem razvoju potekaie demokratično ter da naj bi v njih sode-loval najširši krog delavcev. Prav v ta namen je obfiinski sindikalni svet prejšnji teden priredil tridnevne seminarje za predsednike deJavskih svetov v ozd, na katerih so večinoma razpravijali prav 0 pripravah na srednjeročni plan.
TADEJ BRATOK