Leto XXVIII.
Številka t.
SLOVENSKI PRAVNIK.
Izdaja društvo »Pravnik" v Ljubljani
Odgovorni urednik:
M DANILO MAJARON.
V LJUBLJANI.
Natisnila ,,Narod na Tiskarna". 1912.
VSEBINA.
1. Fr. Višnikar: Pridobitne in gospodarske zadruge
2. Dr. D. Majaron: f Dr. Eduard Volčič .   .   .
1
18
3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
a) Ali je upnik zapustnikov upravičen k rekurzu zoper izločitev imovinskih sestavin iz zapuščine? (§ 97
zap. pat................25
b) Soprogu, ki se je po ločitvi zakona od mize in postelje s svojim zakonskim družetom zopet združil, ne da bi se bila zopetna združitev naznanila sodišču, se ob nanovo vloženi tožbi na ločitev zakona, ne sme dovoliti začasna odredba po zmislu §-a 372,
t. 8 izvrš. reda.............28
Kazensko pravo. Učin prestopka po §§-ih 269 lit. a in 237 k. z. je le tedaj podan, ako se znači storilčevo dejanje — ne glede na njegovo starost — i v objektivnem i v subjektivnem oziru za hudodelstvo.....29
4. Književna poročila.............    30
5. Razne vesti................31
Slovenski Pravnik.
Leto XXVIII.       V Ljubljani, 15. januarja 1912.       Štev. 1.
Pridobitne in gospodarske zadruge.
Za ustanovitev zadruge je potrebno, da se sprejme podjetju primerna zadružna firma, sestavi pismena zadružna pogodba (statut) in da se vpiše v zadružni register (§ 3 zadr. zak.). Katere točke in pogoje mora obsegati zadružna pogodba, da se vpiše v register, je povedano v §-u 5 zadr. z„ zlasti glede vstopa, izstopa in izključitve članov, določitve poslovnih deležev, izvolitve načel-stva, jamstva in volilne pravice članov. Člani prvega načelstva se lahko postavijo že v zadružni pogodbi, poznejšnji se volijo iz vrste zadružnikov ter jih je vpisati v zadr. register (§§ 5, 6, 8, 15, 16). V zadružni register vpisana pogodba se mora v posnetku razglasiti. Zadruga kakor taka ne obstoji preje, predno se ne vpiše v zadružni register (§ 8). Za vstop posameznih članov je potrebna pismena izjava, katera se ne more nadomestiti s konkludentnimi dejanji. Daljni pogoji, ki pa ne smejo nasprotovati bistvu in namenu pogodbe, se prepuščajo zadružni pogodbi. Po §-u 14 zadr. zak. mora vsaka zadruga voditi register, v kateri je vpisovati imena članov, dan vstopa in izstopa, število in odpoved poslovnih deležev.
Vprašanje, ali postanejo člani le tisti, ki jih upravni svet vsprejme v sklepčni seji, se splošno ne more niti potrditi, niti zanikati. Presoja tega vprašanja je v konkretnih slučajih zavisna od dotičnih pravil. Ker v zadr. zakonu in tudi v poznejšnjem revizijskem zakonu z dne 10. junija 1903 št. 133 drž. z. ni predpisana oblika vspreiema, velja v konkretnem slučaju zadružna pogodba. Kjer pa to tudi v pogodbi ni dovolj jasno izrečeno, je upoštevati namen in korist društva in konkludentna dejanja, katera ne dopuščajo drugačnega razlaganja, ter se tudi mnogoletna vdomačena in neizpodbijana praksa ne more popolnoma prezreti.
') Glej prejšnje razprave v „Slov. Pravniku" 1911 str. 293.
Spisal Fr. Višnikar, c. kr. viš. sodni svetnik v p.
X. Ustanovitev zadruge in vsprejem članov.1)
l
Za obn©v§
•2
Pridobitne in gospodarske zadruge.
Pravila naših zadrug, osobito posojilnic, imajo glede vspre-jema članov običajno te-le določbe:
Kdor želi vstopiti, se mora oglasiti pri upravnem svetu, kateri dovoljuje ali pa odreka vstop. A vsprejem zadobi šele tedaj pravno moč, kadar je dotičnik podpisal pismeno izjavo, da vstopi v društvo, ko je vplačal vsaj en delež ter je vpisan v imenik društvenikov (S 4.). Kdor ne izpolnuje v pravilih določenih dolžnosti, izgubi pravice zadružnika po sklepu upravnega s,veta (§ 5) . . . Kredit in posojila se dajejo samo članom. Izgube in dobički se razdelijo med zadružnike po razmerju števila in visokosti vplačanih deležev, kateri se pri bilancah vpisujejo med pasiva. Načelstvo zadruge je upravni svet, ki ga je vpisati v zadružni register. Firmo podpisujeta dva uda načelstva. Upravni svet rešuje v njegov delokrog spadajoče stvari v sejah, pri katerih morata razven predsednika ali njegovega namestnika biti navzočna še dva člana upravnega sveta, da so sklepčni (§ 17). Skrbeti mora za redno opravljanje društvenih opravil, posebno za to, da se knijge vodijo po določbah trg. zakona. V njegov delokrog spadajo društvene zadeve, ki niso pridržane občnemu zboru, posebno dovoljevanje kredita in posojil, določanje obresti in sestava poslovnega reda. Za pisarniška dela imenuje ravnatelja in potrebne uradnike. Zapisnike, ki se sestavljajo o sejah načelstva, morajo podpisati vsi navzočni.
Na podstavi takih pravil so pri mnogih zadrugah upravni sveti do zadnjega časa prakticirali tako, da so sprejemali pristopne izjave in vplačila deležev ter jih vpisovali v register zadružnikov in druge poslovne knjige, da so dovoljevali v sejah zaprošena posojila, dovolitev, oziroma odklonitev posojil vpisovali v zapisno knjigo o sejah. — da se pa v teh zapisnikih ni ugotovilo, da se posojilojemnik, ki je podpisal pristopno izjavo in plačal opravilni delež, vsprejme tudi za člana, kar je po pravilih pogoj za dovolitev posojila. Tega poslovanja tudi revizijski, po zakonu leta 1903 uvedeni organi niso grajali, nego večkrat izrecno poudarjali, da se pravilno postopa. V tem oziru se tudi načelstvom ne more očitati, da so vedoma nepravilno postopala, ako obsebi umevnega vsprejema članov niso protokolirala v sejnih zapisnikih. Načelstvo nima pravice nikogar odkloniti, komur je dovolilo posojilo. Kdor išče posojila,'sicer navadno ne želi, ampak je dolžan pristopiti kakor član dotični zadrugi. Ako se je oglasil  v  zadružni pisarni ali se pa pismeno obrnil do zadruge, da bi
Pridobitne in gospodarske zadruge.
3
prejel posojilo, ako je podpisal pristopno izjavo in plačal opravilni delež, se pač ne more resno ugovarjati, da se ni »oglasil pri upravnem svetu«.
Judikatura ni enotna. Tisti, ki zastopajo pravno stališče, da se mora vsak član vsprejeti v sklepčni seji načelstva, se sklicujejo na neke razsodbe vrhovnega sodišča, katere pa niso v soglasju in se opirajo tudi na različna pravila.
Z vrhovno razsodbo 31. decembra 1877 št. 3069 (Slg. 6609) se je izreklo, da samo podpis pristopne izjave še ne zadostuje za pridobitev članstva, ako zahteva statut še druge pogoje. Registr. zadruga z n. z. A v likvidaciji je tožila na plačilo 10.000 gl. t. j. 100 deležev, katere je B podpisal k ustanovnemu kapitalu. Prva instanca je tožbi ugodila, druga in tretja sta zahtevek zavrnili, ker je po zadr. pravilih vsprejem pridržan zadrugi, torej vstop samo s podpisom pristopne izjave še ni postal perfekten in tudi vpis v register posebno v le-tem slučaju ne velja za vsprejem, ko je toženec podpisal izjavo pod pogoji, ki se niso izpolnili. Poleg tega se ni dopustil dokaz po pričah, da je zadruga toženca vsprejela, ker so ponudene priče člani načelstva, ozir. nadzorstva, tedaj zastopniki tožnice in tako »zavržne« priče. (§§ 137, 138 141 o. s. r.)
Nasprotno je vrhovno sodišče z razsodbo 1. marca 1910 Rv. I 163/10 (Ztbl. 1910 št. 409) izreklo, da je merodajna samo vsebina pismene pristopne izjave, ne pa postranski dogovori s proponenti. Da je zadruga vsprejela toženca za člana, izhaja že iz tega, da ga je na občnem zboru 17. aprila 1909 izključila. Sodišče je obsodilo toženca samo na podlagi pristopne izjave dne 22. februarja 1909, da plačaj opravilni delež 100 K.
V slučaju dne 6. aprila 1901 registrovane zadruge »Z e n t r a 1-M o 1 k e r e i« v Brnu je bila tožba na plačilo deleža na podstavi pristopne izjave z dne 24. januarja 1901 zavrnena. (Razsodba vrhov-- nega sodišča 3. novembra 1904 št. 14.227, potrjujoča razsodbo okrajnega sodišča v Mor. Krumlovu dne 14. maja 1904 in okrož. sod. v Znojmu 2. julija 1904). Razsodbe se opirajo na zadružna pravila, ki določajo, da je za zadobitev članstva potreben 1. podpis pristopne izjave in 2. v sprejemni sklep načelstva 0>Aufsnahms-beschluss des Vorstandes«). Da so sklepi veljavni, morajo biti v pravilni seji storjeni z večino glasov, zapisani v zapisno knjigo
1*
4
Pridobitne in gospodarske zadruge.
in podpisani. Občni zbor pa je sklepčen ne glede na število došlih članov, ako se je le pravilno sklical. Navedena pravila predpisujejo za vsprejem članov stroge formalnosti, katere se pri presoji spornega vprašanja niso mogle prezreti.
Nasprotno je vrhovno sodišče v 17. pravdah z razsodbami 12. oktobra 1905 št. 12.767 itd. (»Slov. Pravnik« 1905, str. 296 do 313) na podstavi pravil, kakor smo jih navedli v uvodu te razprave, izreklo, da za vsprejem članov ni treba izrecne izjave načelstva, ker tega iz pravil ni posneti. Zahtevi §-a 4 pravil, da načelstvo dovoljuje ali odreka pristop, se je brezdvomno ustreglo s tem, da se je pristopivšemu članu vročila deležna knjižica in da se ga je vsprejelo v register zadružnikov, ker je s tem dognano, da je bil vsprejet za člana. Tožniki so uživali vse pravice polnopravnih članov, akoravno še niso vplačali dolžnih opravilnih deležev, katere jim je načelstvo upalo.
Določba pogodbe, da se zadružnikom, ki svojih opravilnih delež ev niso popolnoma vplačali, odreka pravica glasovanja na občnem zboru, je nedopustna. (Razsodba vrhovnega sodišča 23. aprila 1907 št. 5218, Ztbl. 1908, št. 154).
K o n k 1 u d e n t n a dejanja, iz katerih je sklepati na članstvo, so posebno: da načelstvo od pristopivšega člana prevzame pismeno pristopno izjavo in vplačani delež; da mu dovoli posojilo in izroči deležnico; da ga vpiše v register zadružnikov in zabeleži dan vstopa in vpiše tudi v druge zadevne knjige; da se mu izplačuje dividenda; da se v letnih računskih zaključkih in bilancah izkazuje število pristopivših in izstopivših članov in visokost deležev, ki se štejejo med pasiva; da se udeležujejo na občnih zborih volitev načelstva in nadzorstva in pri drugih sklepih, da odpovedujejo deleže, kadar hočejo izstopiti itd. Upravnemu svetu izročene pristopne izjave ne more nihče enostransko preklicati, ampak mora članstvo po pravilih odpovedati. Načelstvo ne sme nikomur odrekati vsprejema, komur je dovolilo posojilo.Večje število članov je tudi v interesu zadruge.
Največjega pomena je register ali imenik zadružnikov, kazalo za kreditno zmožnost zadruge. Zaraditega je tudi nujno potrebno, da se natančno in zanesljivo vodi. V register je poleg imena člana vpisati tudi dan vstopa in izstopa in število prevzetih deležev
Pridobitne in gospodarske zadruge.
5
(§ 14). Ako je odločilen formalni vsprejem sklep načelstva. potem bi se v register moral namesto dneva vstopa vpisati dan vsprejema ali pa oboje.
Dr. R a n d a pravi v svoji knjigi »Osterr. Handelsrecht«, da se upniki zadruge smejo pravoveljavno sklicevati na formalno stanje registra članov (§-a 14, 73). Pri Vaclavski založni je bila odgovornost zadružnikov, ki so že davno izstopili, a v registru niso bili izbrisani, za mnoge usodepolna. Taki člani morejo zahtevati povračilo samo od tistih članov načelstva, oziroma uslužbencev zadruge, kateri so zakrivili malomarnost pri vpisovanju v register. Člani načelstva, ki delajo proti zakonu in zadružni pogodbi, jamčijo osebno in solidarno za s tem povzročeno škodo (§-a 23 in 89). Ta odgovornost zadeva gotovo tudi tiste, ki so dejansko delovali kakor upravni svetniki, ako-ravno niso bili za člane pravilno vsprejeti. Zastopati nasprotno stališče bi se reklo zagovarjati nepoštenost.
Postavitev načelstva v statutu, ki se predloži za vpis v zadruž. register, je dopustna tudi tedaj, kadar je v statutu določeno, da na-čelstvo voli občni zbor. V statutu imenovani člani načelstva so legi-timovani prositi za registrovanje. (Razsodba vrhovnega sodišča 18. marca 1874 št. 2455, G. H. št. 46.) Kdor je podpisal zadružno pogodbo, je s tem postal ustanovni član ter mu ni treba podpisovati še posebne pristopne izjave. Zakon in pogodba se morata razlagati tako, da imata pomen. »Non verba sed mens legislatoris valet«.
Učinek pristopne izjave, podane ustanovnemu organu zadruge. (Razsodba vrhovnega sodišča 31. maja 1901 št. 1654, Ztbl. 1902 št. 224.) Tožniki so začetkom januarja 1900 podali izjavo, da hočejo pristopiti kakor člani, oziroma usta-novniki zadruge, ki se je dne 24. januarja 1900 vpisala v zadružni register. V tožbi zahtevajo, naj se ugotovi, da niso člani tožene zadruge.
Prvi sodnik je tožbeni zahtevek zavrnil iz razlogov: Rešiti je le vprašanje, ali zadostuje samo pristopna izjava za pridobitev članstva, rnari je tudi nasproti tožnikom uporabljati §4 pravil, ki določa: »vsprejem v zadružno zvezo se izvrši po sklepu načelstva«? Ko so tožniki podali pristopno izjavo, ni še bilo zadruge po §-u 8 zadr. z. kakor take. Dogovorile so se bile le nekatere osebe, da ustanove zadrugo, da store v to svrho potrebne korake, sestavijo
6
Pridobitne in gospodarske zadruge.
pravila ter prosijo registrovanja zadruge. Na te osebe se brez dvoma ne more uporabljati določila pravil glede pridobitve članstva. Postali so prvi člani zadruge, ki je šele pozneje stopila v življenje. Pravila določajo načela, po katerih se snuje prihodnja zadruga. Pravno veljavnost vsprejema je presojati po splošnih načelih o sklepu pogodeb.
P r i z i v n o sodišče je tožbi ustreglo, češ, da zakon ne pozna razlike med ustanovnimi in drugimi člani. Vsled tega je moči v trenutku vpisa v register le tiste osebe smatrati za člane, k i so podpisale zadružno pogodbo. Vsi drugi morajo, da pridobe članstvo po registrovanju, podpisati pismeno pristopno izjavo ter je treba izpolniti tudi druge, v pogodbi določene pogoje.
Vrhovno sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodnika, bistveno iz razlogov: Pred vpisom v zadružni register zadruga kakor taka pač še ne obstoji (§ 8 zadr. z.). Da se pa more zadruga ustanoviti, je potreben organ, ki se peča z osnovo zadruge, posebno da sprejme pristopne izjave tistih oseb, katere hočejo postati člani prihodnje zadruge, in da povzroči registrovanje zadruge Brez takega delovanja fizičnih oseb ne more nikoli postati juristična oseba. Pravni efekt je, da take osebe v trenutku registrovanja zadruge ob-sebi postanejo njeni člani, ker v tem trenutku pravna združitev posameznih oseb, ki hočejo tvoriti zadrugo, po zakonu postane juristična oseba. Ustanovnemu odboru podane pristopne izjave preidejo obsebi na zadrugo, ki je postala eksistentna ter ni potrebno, da zadruga vnovič vsprejme dotične člane. Paragraf 4 pravil se ozira le na slučaj, da ustanovljeni zadrugi pristopijo novi člani, ne pa na čas pred vpisom pravil, ker do tedaj še niso bila veljavna. Tudi podpis zadružne pogodbe ni potreben, nego zadostuje, če se je podala pismena pristopna izjava.
Ista načela so izrečena tudi v razsodbi vrhovnega sodišča 18. aprila 1901, Slg. 1379. Od ustanovnega odbora pridobljene pravice preidejo z registrovanjem na zadrugo. Registrovana zadruga se more, ako tudi ni pričela delovati, izbrisati le po končani likvidaciji. (Razs. 8. okt. 1878 št. 11370, G.H.1878 št. 90). Nedvomno je, da podpis zadružne pogodbe nadomešča posebno pristopno izjavo. Nepotrebno utegne tudi biti, da na občnem zboru izvoljeni člani načelstva, ki so izvolitev vsprejeli, po konstituiranju še sebe vsprejmejo v zadrugo s posebnim sklepom. S tem, da so prevzeli izvolitev v načelstvo, so prevzeli tudi članstvo in vso odgovornost, ki jih kot člane in upravne
Pridobitne in gospodarske zadruge. 7
svetnike po zakonu in pravilih zadene kazensko in civilnopravno. Ne dovolj jasni paragrafi pravil se morajo upogniti pravični stvari, ne narobe.
XI. Legitimacija likvidatorjev, oziroma upnikov zadruge z n. z., zahtevati zavarovanje zoper zadružnike v reparticijskem postopanju. Izpodbojna pravica in zastaranje.
Pri zadrugah z neomejeno zavezo ureja § 53 zadr. z. samo jamstvo zadružnikov nasproti upnikom zadruge, ne pa nasproti zadrugi sami. Zadružniki jamčijo solidarno in s celim svojim premoženjem upnikom, zadrugi pa samo v razmerju svojih deležev. (R. 28. aprila 1885 št. 5051, Slg. 10.547). Iz tega izhaja, da likvidatorji zadruge v konkurzu niso upravičeni, posluževati se pravic, katere pristoje zadružnim upnikom zoper zadružnike v zmislu §§-ov 53, 60, 72 zadr. z. (Razs. 9. aprila 1885 št. 3842, Slg. 10.516.) Po plenisi-marnem sklepu 24. aprila 1906 št. 301 J. B. načelstva, ozir. likvidatorji pri zadrugah z neom. z. ne morejo — izvzemši reparticijsko postopanje — za pokritje izgub zahtevati od zadružnikov prispevkov. Dopustno je pa to pri zadrugah z omej. z. do jamstva po pravilih ali po zakonu (§ 76). Za obseg odgovornosti je merodajna visokost prevzetih deležev, ne pa zneski, ki so se že vplačali na deleže. (R. 6. avgusta 1907 št. 10.404. J. BI. 1908 št. 46.)
Pri zadrugah z neom. z. morejo torej likvidatorji samo na pod-stavi preračuna prispevkov predlagati zavarovanje prispevkov in izvršbe zoper zadružnike in tudi izpodbijati njih pravna dejanja, s katerimi se hočejo iznebiti plačilnih sredstev ter se odtegniti odgovornosti. Glede daljne, prispevke po deležih presegajoče odgovornosti zadružnikov pa pristajajo te pravice samo upnikom, kateri smejo po končanem konkurzu ves svoj zahtevek izvršilnim potom izterjati od posameznih zadružnikov     60).
Ker ima po sedanjem zakonu (§ 66) vsak zadružnik pravico, preračun prispevkov izpodbijati s tožbo, ker je naravno, da se zlasti pri zadrugah z neom. z. prizadeti zadružniki te pravice poslužujejo v obilni meri. da bi se iznebili velike odgovornosti, je večkrat treba opetovanih preračunov prispevkov in je težko določiti, kateri preračun bode končno veljaven. Na ta način se razdelilno postopanje lahko silno zavleče. Kjer je nevarnost, da zadružniki obteže ali obrez-
8
Pridobitne in gospodarske zadruge.
uspešijo izterjanje prispevkov ozir. terjatev upnikov, je potrebno in po izvršilnem redu (§§ 370, 379 itd.) dopustno, da se dosežejo začasne odredbe ozir. izvršila v zavarovanje denarnih terjatev še tekom reparticijskega postopanja. Terjatve upnikov se ugotove pri likvidaciji, prispevki članov so pa tudi verojetno dokazani po preračunu prispevkov, kateri se v poznejšem postopanju navadno le zvišujejo.
V dokaz legitimacije za zahtevo zavarovanja navajamo ta-le slučaj: Zadruga z neom. z. A na Dunaju je prišla v konkurz. Član zadruge je bil tudi B, ki je pa umrl, predno je prišlo do razdelitve. Likvidatorji so izračunali ves primankljaj na 160.000 gld., na zapuščino B pa prispevek 18.500 gld. Zapuščina je bila deponirana pri sodišču P. na Ogrskem. Na prošnjo likvidatorjev je vrhovno sodišče s sklepom 1. aprila 1884 št. 3627 (Slg. 9967, Ztbl. 1884 št. 385) za varnost po sicer še nepotrjenem preračunu izkazanega prispevka in ker je bila tudi nevarnost izgube dokazana, dovolilo prepoved na deponirano zapuščino. — Vrhovno sodišče je enako prepoved vsled sklepa 28. aprila 1885 št. 5053 (Slg. 10.548 Zbl. 1886 št. 38) dovolilo na predlog upnika, ki je pridobil s cesijami vse zadružne terjatve. Ker je visokost terjatve, katero sme vsak upnik zahtevati od vsakega posazmenega zadružnika, že dognana, ker ni nobenega zakonitega vzroka upniku odrekati zavarovanje tekom repart. postopanja (§ 72 z.) pred končanim konkurzom, ker bi se sicer tudi v najnujnejšem slučaju zavarovanje onemogočilo, ker niso niti upravnik mase, niti organi, katerim je izročena reparticija (§§ 65, 67 in 68 z. z.), upravičeni predlagati zavarovanje s premoženjem zadruge nepokritih terjatev, se je zahtevi edinega upnika ugodilo.
V isti zadevi se je predlog likvidatorjev, naj bi se izdala prepoved za zavarovanje nepokritih terjatev, odklonil in sicer glede na določbe §§-ov 53, 60, 68, 70, 72 zadr. z. (Razsodba vrh. sod. dne 9. aprila 1885 št. 3842, Slg. 10.516, Zbl. 1885 št. 412, in 2. aprila 1885 št. 5051, Slg. 10.547, Zbl. 1885 št. 388.)
Tožbe zoper zadružnika zaradi terjatev proti zadrugi zastarajov dvehletih potem, ko je izstopil iz zadruge ali ko je zadruga prenehala. Zastaranje prične s tistim dnevom, ko se je vpisala razdružba v zadružni register ali pa izstop zadružnika v imenik zadružnikov (§ 14); ako terjatev še ni plačljiva, z dnevom,
Pridobitne in gospodarske zadruge.
9
ko zapade (§ 73). Merodajen torej ni dan, ko se konkurz konča, ampak dan, katerega se je otvoritev konkurza zabeležila v zadružni register. Po §-u 74 zadr. z. se pa zastaranje tožeb pretrga, ako upnik postopa zoper še obstoječo zadrugo in v slučaju razdružbe ali konkurza zoper likvidatorje, odnosno zoper upravnika konkurzne mase.
Pravna dejanja, katera je dolžnik z namenom, drugemu delu (sopogodniku) znanim, svoje upnike prikrajšati, započel v poslednjih desetih letih, se smejo izpodbijati tudi izven konkurza (§ 29 zak. 16. marca 1884 št. 36 dr. zak).
XII. Reforma. Načrt novega zadružnega zakona.
Ko se je uveljavil zadružni zakon z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak., je bilo naše zadružništvo še v povojih, pozneje se je pa nepričakovano mogočno razvilo. Pokazalo se je pa tudi toliko nedo-statkov in slabih strani zakona in doživeli smo pri raznih zadrugah v Avstriji toliko gospodarskih polomov, da se vedno bolj množe klici po reformi, ki je postala nujna in neizogibna. Od leta 1888. naprej so se pečali s tem vprašanjem razni deželni zbori in večkrat državni zbor. Meseca marca 1908 je bila vlada predložila prednačrt novega zakona, o katerem se je meseca aprila in maja 1908 obširno in temeljito posvetovala v to svrho sklicana enketa na Dunaju. Zaslišalo se je o načrtu mnogo strokovnjakov treh skupin: poljedelskih zadrug, obrtnih, gospodarskih in pridobitnih zadrug in posojilnic in iz krogov trgovstva in konsumnih društev.
Na podstavi dotičnih nasvetov in zadobljenih izkušenj je vlada sestavila nov načrt zakona ter ga začetkom meseca novembra 1911 predložila državnemu zboru. (Pril. 823 sten. zap.) Načrtu je pridejano obširno utemeljevanje s statističnimi podatki. Iz vse predloge moremo posneti le najvažnejše točke.
Od leta 1872. do konca 1909. se je število zadrug pomnožilo od 1555 na 15.255. Kreditnih zadrug je bilo leta 1872.: 943, leta 1888.: 1363, leta 1909 pa že 10.159. Leta 1908. se jih je izkazalo 9308 takih zadrug in sicer 2681 z omejeno, 6627 z neomejeno zavezo (Raiffeisnovk), hranilne vloge pa so znašale 2202 milijonov kron. Konsumnih društev je bilo 1146 s 410.351 člani, izkupilo za prodano   blago je znašalo 124 milijonov kron.   Poljedelskih
10
Pridobitne in gospodarske zadruge.
zadrug je bilo 2319 z blizo 200.000 člani. — Število članov vseh registrovanih zadrug je znašalo 2,956.630; ako se prišteje še 1746 zadrug, ki niso predložile izkazov, se da sklepati, da je bilo vseh registrovanih zadrug koncem leta 1908.: 13.809 z okroglo 3,384.000 člani. Iz teh številk je razviden napredek zadružništva. V 36 letih se je ustanovilo 16.808 registrovanih zadrug, prenehalo pa jih je 3054, 2805 vsled likvidacije, 249 vsled konkurza.
Glavni namen reforme je sprememba določi! o od-govornosti zadružnikov, posebno pri neomejeni zavezi v slučaju konkurza, potem glede zadružnega registra in dokazov članstva, varnosti hranilnih vlog in nadzorovanja zadrug.
Prvo poglavje, ki obsega 180 paragrafov, ima organiza-torne določbe: ustanovitev zadruge, načelstvo, nadzorstvo, občni zbor, revizijo, spremembo pravil in podružnice.
Ustanovitev zadrug (§ 1 do 12). Glede pojma (definicije), namena, delokroga in razvrstitve zadrug se načrt ne razlikuje bistveno od obstoječega zakona. Za ustanovitev zadruge je potrebno, da se napravi pismena zadružna pogodba, katero mora podpisati vsaj sedem oseb z navedbo prevzetih deležev. Za vpis v register je potrebno, da se postavita načelstvo in nadzorstvo. Po obstoječem zakonu izvolitev nadzorstva ni imperativno predpisana. Pred vpisom v register zadruga kot taka ne obstoji. Pri zadrugah z omejeno zavezo se mora navesti na delež spadajoči znesek zaveze (Haftsumme). Deleži morajo biti vsi enaki; koliko deležev sme kdo prevzeti, določi ustav( statut); na delež je plačati takoj vsaj eno desetino, ostanek v določenem roku. Dokler ni član popolnoma vplačal enega deleža, jih ne more pridobiti več. Združitev več ne polno plačanih deležev v eni roki je nedopust na. Obstoječi zakon ne pozna v tem oziru nobene meje.
Pridevek firmi »registrovana zadruga z neomejeno   za-¦ c z o« ali »registrovana zadruga z omejeno zavezo« se ne sme krajšati, kakor je n. pr. sedaj v navadi: »r. z. z n. z.« ali »r. z. z o. z.« Da tiči za temi črkami neomejena zaveza in odgovornost, se prerado prezira.
Zadruga se ne sme imenovati hranilnica (Sparkasse) v neločeni pisavi, da se loči od po regulativu iz leta 1844. ustanovljenih hranilnic. Nedopustno je ime »posojilnica in hranilnica«
Pridobitne in gospodarske zadruge.
11
(»Darlehens- und Sparkasse«), pač pa »hranilni in posojilni zavod« ali »hranilna in posojilna blagajna« («Spar- und Darlehenkasse«, »Spar- und Vorschusskasse«) i. t. d.
V pravilih je določiti, da morajo zadružniki deleže, ki so se vsled izgub odpisali, vnovič vplačati.
Napovedbi za vpis v register je priložiti izkaz članov in deležev in eventualno tudi pooblastila. Pristop članov je sodišču po listinah dokazati in dovolitev vpisa naznaniti tudi finančni p r o -kuraturi.
Na zgorej navedene določbe načrta naj bi se že zdaj oziralo pri ustanovitvi zadrug ali pri spremembah pravil.
Načelstvo (§ 13 do 22). Važna je določba, da mora načelstvo obstati iz najmanj dveh, nadzorstvo (§ 23 do 28) pa iz najmanj treh oseb, katere morajo biti zadružniki. Funkcijska doba traja tri leta, se pa v pravilih lahko podaljša do pet let in določi tudi večje število članov načelstva in nadzorstva. Le-ti člani pa ne smejo biti med seboj v sorodstvu ali svaštvu do drugega kolena. Obvezne izjave morata podpisati vsaj dva člana načelstva. Sklepe je vpisovati v zapisno knjigo. Ako načelstvo zanemarja dolžnosti, so člani solidarno odgovorni za s tem prizadeto škodo. Pravica do odškodnine zastara v treh letih. Odškodnina se zahteva po sklepu občnega zbora. V nadzorstvo se pri občnem zboru sme voliti tudi zastopnik manjšine, ako to zahteva vsaj ena tretjina zastopanih glasov. Tantieme so prepovedane. Delokrog načelstva in nadzorstva je strogo ločen.
Občni zbor (§ 29 do 43). Občni zbor določa skupni znesek, katerega ne smejo presegati posojila zadruge in od nje prevzete hranilne vloge, in mejo posojil, katera se smejo dovoliti posameznim zadružnikom. Določi se tedaj maksimalna meja posojil in hranilnih vlog, katere se smejo sprejemati tudi od nečlanov, a morajo biti v stvarnem razmerju z lastnim premoženjem zadruge. — S porabo tujih sredstev so vedno združene nevarnosti in v tem oziru se je dozdaj največ grešilo.
Ako zakon ali statut ne določata nič drugega, je občni zbor sklepčen, kadar je navzočen ali zastopan vsaj deseti del zadružnikov. Za zastopstvo zadružnikov je treba posebnega pooblastila. Pooblaščenec mora biti tudi zadružnik, a «e more zastopati več nego pet zadružnikov. Vsak zadružnik ima en glas, ako tudi ni
12
Pridobitne in gospodarske zadruge
deleža polno vplačal. Pri zadrugah z n. z. se sme določiti, da ima zadružnik za vsak delež ali za več deležev po en glas, vendar ne more en zadružnik imeti skupaj več kakor deset glasov.
Sklepi občnih zborov se smejo izpodbijati s tožbo zaradi ničnosti, kakor pri družbah z omejeno zavezo (zak. 6. marca 1906 št. 58).
P e v i z i j a je obligatorna (S 44 do 57). Revizijski organi bodo imeli večjo moč. kakor jo imajo sedaj. Imenik ali register članov bode vodilo registrsko sodišče. Posledica temu bode, da zaveza zadružnika toliko časa ne more popolnoma ugasniti, dokler je še v tem imeniku vpisan za člana.
Spremembo pravil sme skleniti samo občni zbor, je pa šele tedaj veljavna, ko je vpisana v zadružni register (§ 58).
Podružnic e( § 62 do 64). Kreditne zadruge smejo ustanavljati podružnice samo v deželi, kjer imajo svoj sedež. K o n -sumnim društvom je ustanovitev podružnic sploh prepovedana.
Pravne razmere zadružnikov. Splošna določila (§ 65 do 74). Vsak zadružnik je dolžan po pravilih svoj delež popolnoma doplačati ter se ga te dolžnosti ne sme oprostiti. Dokler ni plačal enega deleža, ne more pridobiti drugega. Dokler je član, ne more zahtevati, da se mu delež vrne. Ako ni deleža popolnoma plačal, se mu eventualni dobiček pripisuje na delež.
Največje važnosti je določba, da se pri zadrugah z neomejeno zavezo izpremeni ta zaveza v neomejeno d o -plačilno dolžnost (»unbeschrankte Nachschusspflicht«) in da ta dolžnost ni omejena na gotovi znesek. Po sedanjem zadružnem zakonu jamčijo zadružniki za obveznosti zadruge upnikom solidarno z vsem svojim premoženjem. Ako pride do poloma zadruge z neomejeno zavezo, smejo upniki po končanem konkurzu poljubno zahtevati plačilo od posameznih članov ter jih eksekvirati. V tem slučaju so ravno imovitejši člani v največji nevarnosti, da se gospodarsko uničijo. Vsakemu upniku nasproti je vezan direktno in osebno, poleg pa jamči še z drugimi člani za obveznosti zadruge v razmerju prevzetih deležev.
Po novem načrtu ne jamčijo zadružniki zadružnim upnikom niti pri zadrugi z omejeno, niti pri zadrugi z neomejeno zavezo, ampak samo nasproti zadrugi (§ 71). Da je to v interesu zadruge, je jasno.   Ako pride sedaj kaka zadruga tudi samo momentano v
Pridobitne in gospodarske zadruge.
13
denarne stiske vsled bojkota ali runa, ne more po plenissimarnem sklepu vrh. sodišča 24. apr. 1906 načelstvo zahtevati od članov raz-mernih prispevkov, da se poravna primankljaj in prepreči konkurz. Izlepa je pa od članov težko kaj dobiti, ker nimajo garancije, da jih ne bodo upniki preganjali, ako se poskus asanacije ponesreči.
Novi načrt zakona odpravlja najhujšo, drakonično trdo določbo obstoječega zakona, katera dopušča poljubno šikaniranje zadružnikov in tudi ni v interesu upnikov. Načrt omili breme neomejene zaveze, a daje tudi upnikom boljšo varnost. V razdelilnem postopanju se bodo nalagali prispevki razmerno po deležih toliko časa, da se pokrijejo izgube.
Pristop in izstop članov (§75 do 86). Ko se statut predloži za vpis v zadružni register, je za pridobitev članstva potrebno, da pristopivši podpiše brezpogojno pristopno izjavo, katera se izroči načelstvu ter se dva meseca ne sme umakniti. Načelstvo mora dotičnika brez odloga obvestiti, ako je pristopno izjavo sprejelo ali odklonilo. Dan vsprejema je potrditi tudi na pristopnici. Tega dne prične tudi članstvo. Odločilen bode torej dan vsprejema, a ne dan vstopa. Pri zadrugi z neomejeno zavezo mora imeti pristopna izjava izrecno opazko, da se pristopivši neomejeno na gotovi znesek zaveže, po določbah zakona opraviti doplačila zadrugi, sicer je izjava nična. Pri zadrugah z omejeno zavezo mora biti pod enako posledico na pristopni izjavi navedena visokost svote, za katero je odgovoren zadružnik po zakonu in po pravilih.
Ako zadružnik umrje, je dedič še vezan na članstvo do konca dotičnega poslovnega leta. Članstvo se mora odpovedati pismeno vsaj dva meseca pred koncem poslovnega leta, pravila pa sinejo ta rok podaljšati do enega leta. Načelstvo mora člana, ki je odpovedal, obvestiti v 14 dneh, ako se je odpoved sprejela ali ne, in tudi navesti, kdaj neha njegova odgovornost. Ako se odpoved ne sprejme, je povedati tudi razloge odklonitve.
Tudi zadruga sme svojim članom odpovedati članstvo, kar sedaj ni dopustno. Izključiti ga sme le iz v pravilih navedenih razlogov, izstop pa ne velja, ako se je zadruga v šestih mesecih razpustila.
Imenik (register) zadružnikov in spisek (seznam e k) članov (»Liste der Genossenschafter und Mitglieder-
11
Pridobitne in gospodarske zadruge.
verzeichnis,« § 87 do 90). Načelstvo vsake zadruge mora, kakor sedaj po §-u 14 zadr. zak., voditi imenik zadružnikov, v kateri je sproti vpisovati vse za vstop in izstop članov važne podatke. Nova in važna je določba, da mora načelstvo vsako četrtletje predložiti registrskemu sodišču natančni prepis vseh vpisov v imeniku zadružnikov, ki so nanovo pristopili, z drugimi spremembami in pristopne izjave in pooblastila v izvirniku. Koncem leta mora naznaniti tudi člane, pri katerih je nastopil vzrok izključitve. Reg. sodišče sestavi seznam članov ter hrani pristopne izjave z event. pooblastili.
Teh listin pa sodišču ni predložiti pri zadrugah z omejeno zavezo, ako znesek doplačil in dodatkov, do katerih je obvezan zadružnik, ne presega 40 kron.
Pri posvetovanju o sedanjem zadružnem zakonu se je mislilo, da bode za dokaz članstva zadostovala pismena pristopna izjava (S 3) in register zadružnikov (§ 4), a skušnja je pokazala, da je treba ostrejših določb, ker se intencija zakonodavca ni uresničila. Pri dokazovanju članstva se kažejo večkrat nepremagljive ovire. Kadar se pokažejo večje izgube, imajo člani interes na tem, da zanikajo in izpodbijajo članstvo. To se zgodi tudi tedaj, ko so se dotičniki leta in leta posluževali zadružnih pravic, dobivali posojila in dividende, se udeleževali občnih zborov ali se celo dali voliti v upravni svet ali v nadzorstvo ter so se vedno tudi sami smatrali za člane in so kakor člani nastopali. Izginile so pristopne izjave, ali se pa sploh niso izdale pismeno. V tem slučaju tudi ne more pomagati imenik zadružnikov, ki je večkrat pomanjkljiv in nezanesljiv. Kdor je zmožen, da članstvo brezvestno in kaznjivo izkorišča v sebične namene, lahko odstrani tudi dokazna sredstva o članstvu. Pomanjkljivosti zakona in nejasnosti pravil se izkoriščajo do skrajnosti. S tem pa trpi zadružništvo sploh.
Po predlaganem zakonu se odpravijo te nevarnosti in kolikor možno preprečijo nepoštene špekulacije in nekorektno poslovanje. Izkaz članov in dokaze o članstvu bode imelo sodišče v rokah ter jih bode lahko vsakdo pregledal.
Pravne razmere zadruge (§91 do 106). Zadruga ima kakor taka samostojno pravice in dolžnosti ter lahko pridobiva lastnino   in   druge stvarne pravice.  Zadružniki veljajo za trgovce v
Pridobitne in gospodarske zadruge.
15
zmislu trgovskega zakona. Delokrog je omejen po zakonu in pravilih ter je pri posameznih vrstah zadrug različen.
Kreditnim zadrugam so prepovedane gotove kupčije in podjetja, ki se ne strinjajo z njih nalogo. Prepovedan jim je obrat industrijalnih podjetij, izvzemši začasno, ako se je dobilo brezplačno ali pa moralo prevzeti, da se piepreči zadrugi večja izguba. Isto velja glede pridobitev zemljišč, kolikor se ne rabijo za lastni poslovni obrat. Prepovedano je tudi nakupovati in prodajati efekte, ki so podvrženi kurzu, in prevzemati jamstvo za kupčije te vrste.
Pri Raiffeisnovih posojilnicah, katerih delokrog je omejen na gotove sosedne občine in pri katerih obresti posojil smejo presegati obresti hranilnih vlog k večjemu za P/2 odstotek, veljajo glede pridobitev posestev gotove izjeme, ako se hoče s tem preprečiti špe-kulativno razkosavanje zemljišč.
Hranilne vloge smejo sprejemati samo kreditne zadruge tudi od nečlanov. Vloge morajo biti v primernem razmerju z lastnim premoženjem. Pri zadrugah z omejeno zavezo ne smejo presegati petkratnega zneska imovine in rezervnega zaklada, pri zadrugah z neomejeno zavezo pa ne petnajstega zneska opravilnih terjatev in petkratnega rezervnega zaklada. Kreditne zadruge obojne vrste morajo vsaj eno četrtin ko prejetih vlog naložiti tako, da jih lahko takoj realizirajo (razpoložni kapital). Dokler se ne doseže to razmerje, se ne smejo sprejemati daljne vloge.
Konsumna društva smejo prodajati blago samo članom; nečlanom pa samo tedaj in tudi ne nadrobno, kadar preti nevarnost, da se blago izpridi, in ako se s tem preprečijo izgube. Prestopke kaznujejo obrtna oblastva. Podružnic ne smejo ustanavlja t i. Za ustanovitev konsumnih društev je potrebno v krajih z nad 20.000 prebivalcev vsaj 200. v drugih krajih pa vsaj 50 članov. Dokler se ne doseže to število, zadruga ne sme poslovati.
Računske zaključke je predložiti praviloma v treh mesecih po sklepu poslovnega leta občnemu zboru ter izkazati število pristopivših, izstopivših in še obstoječih članov in visokost deležev, pri zadrugah z omejeno zavezo tudi zavezno svoto (Haft-summe). Potrjeni računski zaključek je razglasiti (§ 107 do 110).
Razdružba (§ 111 do 121). Zadruga preneha, ako je bila po statutu ustanovljena za gotovi čas, po sklepu občnega zbora, za
16
kar je potrebno tri četrtine oddanih glasov, vsled konkurza ali razpusta po upravnem oblastvu ali registrskem sodišču.
Novo je, da sme tudi registrsko sodišče razpustiti zadrugo in sicer na predlog tinančne prokurature, ako nima statut neobhodno potrebnih določb, ali pa u r a d o m a, ako so dejanske razmere zadruge take, da ni pričakovati uspešnega delovanja, zlasti, ako se izkaže, da je zadruga pasivna ter člani pri-mankljaja ne odpravijo v treh mesecih z doplačili. Razpustu sledi likvidacija (§ 122 do 130), katera odpade samo v slučaju konkurza in dokler traja konkurzno postopanje. Za likvidatorje nastopijo člani načelstva, ako pravila ali občni zbor ne določijo drugih oseb. Na predlog nadzornega sveta ali ene desetinke zadružnikov sme iz važnih razlogov tudi registrsko sodišče imenovati druge likvidatorje. V tem oziru je vrhovno sodišče izreklo, da sme po analogiji čl. 133 in 134 trg. zak. tudi sedaj sodišče odpoklicati likvidatorje ter imenovati druge. Izvoliti ali imenovati je vsaj dva.
Konkurz in odgovornost zadružnikov (§ 131 do 145). Vobče veljajo določila konkurznega reda o konkurzu zadrug. Pristojno je izključno registrsko sodišče. Preračun prispevkov sestavi tudi pri zadrugi z neomejeno zavezo upravnik kon-kurzne mase, ne načelstvo ali likvidatorji, ker interesirani zadružniki za to delo niso dovolj zanesljivi. Primanjkljaj se razdeli na člane po razmerju deležev in do visokosti po pravilih določenega jamstva. Neizterljive prispevke je razdeliti na druge člane in preračun napraviti tako, da se vsled nesolvetnosti posameznih članov ne pokaže nedostatek. Odbor upnikov sklepa o tem, so li člani popolnoma ali deloma nesolvetni. Določba je praktična, da se ne bodo nalagali prispevki članom, o katerih se naprej ve, da se ničesar ne dobi od njih. Dopustni so tudi dodatni preračuni prispevkov. O predloženem preračunu je obvestiti vse zadružnike in konkurzne upnike ter je poleg njih povabiti k naroku tudi načelstvo, nadzorstvo, odbor upnikov in upravnika konkurzne mase.
Potrjeni preračun prispevkov se sme izpodbijati z r e k u r z o m, kar sedaj ni dopustno; v slučaju, da se morajo ugotoviti sporne dejanske okolnosti, s tožbo. Izpodbijanje je le tedaj dopustno, ako se je izpodbojni razlog navedel že pri navedenem naroku.
Po zadružnem zakonu jamčijo pri zadrugi z neomejeno zavezo zadružniki in njihovi dediči upnikom še dve leti po izstopu ali po
Pridobitne in gospodarske zadruge. 17
razdružbi (§ 73), pri zadrugi z omejeno zavezo pa nasproti z a -d r u g i še eno leto po preteku poslovnega leta, v katerem so izstopili (§ 78), za vse obveznosti zadruge do izstopa zadružnika. hL Po novem načrtu so izstopivši brez razlike odgovorni še d v e 1 e t i po izstopu, ako se zadruga do tedaj ni razdružila. Ta odgovornost pa nastopi šele v drugi vrsti, t. j. ako se pri konkurzu ali likvidaciji primanjkljaj zaradi nesolvetnosti drugih članov ne more pokriti. Zastaranje se prične s tistim dnevom, ko se je izstop vpisal v sodni imenik članov.
Kazenska določila (§156 do 160) se ne razlikujejo bistveno od sedanjih.
Prehodna in končna določila (§ 161 do 180). Obstoječe zadruge morajo v enem letu potem, ko novi zakon zadobi moč, spremeniti svoja pravila tako, da se spravijo v soglasje z novim zakonom. Registrsko sodišče sme ta rok iz važnih razlogov podaljšati. Take spremembe pravil lahko sklene občni zbor z navadno večino oddanih glasov. Zadružne podružnice se morajo razpustiti v dveh letih in v tistem času opustiti tudi obrat, do katerega po novem zakonu zadruga nima pravice. Kreditnim zadrugam sme ministrstvo dovoliti, da se v prvih dveh letih sprejemajo denarne vloge nad zakonito mejo.
Ker novi zakon zadobi moč šele v šestih mesecih po razglasitvi, bodo imele zadruge 18 mesecev časa, spremeniti svoja pravila po predpisih novega zakona. Ako se tem predpisom ne podvržejo, jih pristojno upravno sodišče razpusti. —
Drugi, sočasno predloženi načrt zakona, zadeva davčne in p r i s t o j b i n s k e ugodnosti pri zadrugah, tretji načrt pa ustanovitev splošnega kreditnega zavoda za pridobitne in gospodarske zadruge vseh avstrijskih dežel. S takim zavodom se zadružnim zvezam omogoči bančni kredit in olajša asa-nacija posameznih zadrug. Splošni kreditni zavod bode zadružne zveze trgovsko nadzoroval ter dajal zadrugam kredit in posojila. Izdajale se bodo bančne zadolžnice, sprejemale vloge, eskomptirale menice in efekti. Država bode dovolila pri zavodu, dokler obstoji, stalno vlogo šest milijonov kron, katera jamči tudi za obveznost zavoda. Poleg tega dovoljuje država prvih pet let po ustanovitvi zavoda letne subvencije po 100.000 kron.
2
18
t Dr. Eduard Volčič.
... dovolj je spomina ...
Kadar je zadnja leta prišel v Ljubljano, vselej se je oglasil pri meni, gotovo vsak mesec. Imel je svojo, z visoko starostjo se borečo mater v Kamniku in jo je, nežnočuteč sin, redno obiskoval preko Ljubljane. Poznal sem njegove domače razmere in vedel, da prihaja od bolniške postelje in odhaja — k bolniški postelji. Ena je bila v Novem mestu, druga v Kamniku že leta in leta. Svest si tega, sem ga večkrat pomiloval, pa tudi povpraševal, kako more ob vsem tem biti tako zdravega, naravnost cvetočega lica, naj mi pove tisto zdravilo. Ob takih prilikah se je prijatelj Volčič lahno nasmehnil, češ, zdrav sem pa! Bil je bolj majhne rasti, a dobro podložen, plavolas in nihče bi mu ne prisodil, da je že prekoračil 50. leto. Prihajal je k meni največ, ker sem bil predsednik »Pravnika« in urednik. O društvenih stvareh, o njegovih knjigah in o »Slovenskem Pravniku« je bil vedno, skoraj izključno, najin pogovor. Moral sem mu dajati odgovor o tem, kar mi je bil pisal — in tega ni bilo malo — pa tudi delati obljube. Včasih je želel priti v odborovo sejo in to se mu je dovolilo, da je razlagal in utemeljeval svoje nasvete — vse v pro-speh društvenih namenov. Videli smo njegovo iskreno voljo, in če nas je včasih prikrito karal, ker mu nismo v vsem pritrdili, nismo vzeli za zlo. Kako tudi? — Od takih pogovorov je šla njegova pot v to ali ono tiskarno, knjigotržnico, nazadnje pa vedno med glasbene »matičarje«, tudi za njih stremljenje se je živo zanimal in v njihovi pesmi iskal razvedrila, ki ga je bil tolikanj potreben...
Tako smo poznali drja. Volčiča v Ljubljani, krepkega na duhu in telesu, in ga videli še prve dni novembra. Kar omahnili smo, ko nam je dne 22. novembra 1. 1. dopoldne došla iz Novega mesta vest, da ga — ni več med živimi. Bil je pač kakor rdeče jabolko, ki pade z vejice na tla brez vnanjega povoda, ker mu mahoma pretrga zvezo skriven črv. In jaz, ki sem ga tolikrat zavidal za njegovo mirno zdravje, naj sem pozvan napisati mu posmrtnico ...
t Dr. Eduard Volčič.
19
I.
Eduard Volčič je bil porojen leta 1858. v Senožečah na Notranjskem, kjer je služboval njegov oče Jurij za aktuarja. Ta je bil kasneje sodni pristav na Vrhniki in v Ložu in je vpokojen umrl v Kamniku v visoki starosti. Bil je mož stare korenine, dobričina in v marsičem »original«. Edini mu sin Eduard je prevzel, kakor je bilo videti, od njega blagost srca, neustrašenost in domovinski čut, a od svoje matere, ki je bila doma v Št. Vidu na DolenjsKem in še živi v Kamniku, vztrajno delavnost. Imel je doma skrbno vzgojo, pa tudi v Ljubljani pri znani gospe Staretovi. Gimnazijo je dovršil leta 1877. Na dunajskem vseučilišču se je z vnemo lotil pravoslovnih študij, katere je tudi absolviral z rednimi izpiti 1. 1882. Potem je vstopil v sodno prakso pri okrajnem sodišču v Ljubljani in bil od tu kakor avskultant leta 1883 prmeščen k okrožnemu sodišču v Novem mestu. Juridični doktorat je dosegel dne 17. julija 1884 na vseučilišču dunajskem. Koncem leta 1886. je bil imenovan za sodnega pristava v Žužemberku in od tu kasneje premeščen k okrajnemu sodišču v Krškem. Zaradi konflikta, ki ga je imel s sodnim predstojnikom, jC bil v marcu leta 1893. poslan k okrajnemu sodišču v Lož. Od tu si je, naravno, hotel pomagati in posrečilo se mu je, da je vsled min. na-redbe od 26. maja 1894 postal lokalni komisar za agrarske operacije na Kranjskem. Čutil je pa vedno, da mu to poslovanje ni pravi poklic, in zato je bil ob uvajanju novih civilnopravdnih zakonov na svojo prošnjo z dekretom od 11. septembra 1897 imenovan za sodnega tajnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Leta 1905 je pri istem sodišču postal svetnik in deloval v civilnem senatu, zadnji čas pa v kazenskem senatu kot njega predsednik. Poleg tega je bil tudi vodja tečaja za avskultante. Vsega skupaj je znašala njegova službena doba 30 let. Leta 1893. se je poročil v Ljubljani z gospo Kristino Kuralt, vdovo po Franu Kuraltu, graščaku v Podturnu pri Semiču. Blaga in izobražena žena je kmalu potem popolnoma oslepela in sploh postala onemogla, navezana na svojega moža, ki jej je pa tudi bil do zadnjega pravi Samaritan.
II.
Pokojni Volčič je že v svoji mladeniški dobi kazal resno zanimanje in navdušenje za ideje svojega naroda, ki ga je iskreno ljubil. Kakor je bilo tedanjemu času primerno, je že v 6. gimnazijskem raz-
2*
20
f Dr. Eduard Volčič.
redu zbral nekaj svojih sošolcev v poseben krog, da so se redno pogovarjali posebno o slovenskem slovstvu, urili v slovenski besedi in pisavi ter izdajali svoj časopis »Lipo«. Iz tega kroga so vzrastli med drugimi Luka Pintar, dr. H. Turna, dr. Fr. Zbašnik. In sam Volčič je dokazal, da se tedaj ni sejalo na kamenita tla. Ko je prišel na Dunaj, udejstvoval je isto resno stremljenje v akademičnem društvu »Sloveniji«, kjer je vsa leta bodril k slovstvenemu delovanju, ustanovil društveno knjižnico in poseben pravni odsek. Vzlasti mu je bil na srcu razvoj slovenskega jezika in gojil je v ta namen vobče slovansko jezikoslovje. Delovanje pravnega odseka je otvoril leta 1880. s tem, da je nam v sobi (starega) vseučilišča čital »staro« slovensko izdajo obč. drž. zakonika in tupatam nasvetoval drugačne izraze, osobito glede na hrvatsko terminologijo, kajti bil je že tedaj in dosledno prepričan, da je tu treba zbližanja kolikor moči. Zaradi tega je tisti čas mnogo občeval s Cigaletom, urednikom slovenskega drž. zakonika. Ko je 1. 1881. začel izhajati »Slovenski Pravnik«, ga je Volčič pozdravil z največjim veseljem in zalagal z raznimi prispevki. Pisal je tudi v druge slovenske časopise o tem in onem kulturnem ali političnem vprašanju posebno slovenskega naroda, ker je pač edino le temu živel poleg svojih študij. Večji njegov spis »o pristnosti kraljedvorskega rokopisa« je obelodanil 1. 1880. letopis »Matice Slovenske«.
Prišedši 1. 1882. v Ljubljano, je Volčič pomagal pri narodnih društvih in bil vzlasti tajnik pevskemu društvu »Čitalnice«, ker se je tudi zanimal za narodno glasbo. Natihoma je sodeloval pri slovenskih listih, posebno pri »Slovenskem Pravniku«. Ko je ta koncem 1. 1883 imel prenehati, priobčil je v njem dr. Volčič, tedaj avskultant v Novem mestu, lepo pismo, s katerim je vspodbujal k ustanovitvi slov. pravniškega društva, da se tako zagotovi nadaljno izhajanje lista in drugo potrebno strokovno delo. Ta misel se je pa obistinila šele 1. 1889. Tudi v Novem mestu (1883—1886) je bil dr. Volčič društveno in slovstveno delaven. Iz tiste dobe sta dva njegova daljša spisa, ki sta bila priobčena v ljubljanskem »Slovanu«, in sicer krajepis »Bojanci« (1884) in životopis »Dr. Josip Kranjec« (1885). Sodni pristav v Žužemberku, je začel svojo pozornost obračati na zadružništvo, za katero je bilo tedaj še malo zanimanja. Osnoval je posojilnico v Žužemberku in pomagal k ustanovitvi več drugih zadrug. Kasneje, ko so se ob bujnem razvoju zadružništva začeli
t Dr. Eduard Volčič.
21
kazati izrodki. je le-te večkrat pobijal anonimno v »Slovenskem Narodu«. V let:h 1894—1897 je bil zaposlen po agrarskih operacijah po deželi, vendar pa je vstrajno deloval v odboru »Glasbene Matice« v Ljubljani. Za »Slovenski Pravnik« je 1. 1895. spisal daljšo razpravo »o naših agrarskih operacijah in dotičnih zakonih«, katero je primerno prirejeno prinašal tudi »Kmetovalec«.
III.
Bolj koncentriral je dr. Volčič svojo delavnost, ko je bil zopet prišel v sodno službo v Novem mestu. Dasi se je venomer še nadalje zanimal za razne strani narodnega življenja, je vendar menda uvidel, da posameznik ne more vsemu kaj, in omejil je svoje deloljubje na strokovne naloge slovenskega pravnika. Postal je stalen sotrudnik »Slovenskega Pravnika« in neumoren izvrševatelj nalog društva »Pravnika«.
Za »Slovenski Pravnik« je spisal dr. Volčič zapored naslednje razprave, in sicer v 1. 1901: Avancement sodnih uradnikov iz VIII. v VII. čin in dalje (dva članka). — K uporabi §-a 399 kaz. zak. Novo sistemizovanje višjih sodnih uradnikov. — V letu 1902: Proračunski odsek poslanske zbornice in sodni tajniki. — 20 novih deželnosodnih svetnikov. — Razprava o justičnem proračunu v državnem zboru. — VI. 1903: Ob uvedbi slovenskih kazenskih razprav v Trstu. — V I. 1904: Kvalifikacija sodnih uradnikov. — Sovzroki kazenskih raz-sodeb po Slovenskem. — Podatki iz števnic za 1. 1903 izvršbeno prodane premičnine. — Gmotno stanje naših sodnikov. — VI. 1905: Tomaž Dolinar (životopis). — Zbirka civilnih pravdnih zakonov v slovenskem jeziku. — VI. 1907: Zemljeknjižni ali zemljiškoknjižni zakoni? — V letu 1908: »Notranji uradni jezik naših sodišč.« — V letu 1909: »Predpisi o nespornih stvareh«. — Notranji sodni jezik, ki ni. — 25 letnikov »Slov. Pravnika« in slovensko uradovanje. — V letu 1910: Nekateri slovenski pravniški izrazi. — V letu 1911: Naša okrožna sodišča, njih opravila in osobje. — Se en pot: »Nekateri slovenski pravniški izrazi.«
Obravnaval je torej dr. Volčič največ stanovska vprašanja, poleg tega vprašanja o jezikovni ravnopravnosti ter pravilnosti. Posebno vrednost ima obširni životopis Dolinarjev, ker je prinesel dotlej nepoznano gradivo o slavnem učenjaku. Po inicijativi drja. Volčiča je tudi društvo »Pravnik« odkrilo leta 1905 na Dolinarjevi
22
t Dr. Eduard Volčič.
rojstni hiši v Dorfarjih spominsko ploščo s primerno slavnostjo, pri kateri je pokojnik imel lep javen govor. V vseh svojih spisih kaže dr. Volčič, da mu je bilo za resnico in pravico. Njegov zlog je bil vedno stvaren, miren, vendar pa krepak. Posebno se mu je videl namen, pisati ne le pravilno, temveč tudi izbrano slovenščino. Ta svoj namen je branil celo nasproti poklicanim jezikoslovcem, kar je dokazala ravno v zadnjem letu polemika med njim in »Ljubljanskim Zvonom«, odnosno »Planinskim Vestnikom«.
Kakor ni bilo v zadnji dobi skoraj letnika »Slovenskega Pravnika«, da ni v njem dr. Volčič priobčil razprave, tako tudi ni bilo skoraj številke, da ne bi imela drugega njegovega prispevka, posebno k »praktičnim slučajem«. Kar je le našel zanimivega, je priredil za list, ki ga je na ta način štel med svoje najmarljivejše sotrudnike.
IV.
Največje zasluge pa si je stekel pokojni dr. Volčič z ureje-jevanjem zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, ki jo izdaja društvo »Pravnik«. Kako je težko s tem izdajanjem, kaže dejstvo, da je med I. in II. zvezkom, ki sta izšla leta 1889. in 1890., preteklo celih 12 let, da je bilo moči izdati III. zvezek z izvršilnim redom. Društvo ni imelo urednika, da bi to delo redno nadaljevalo, pa tudi balo se je založbenih stroškov, za katere ni bilo pričakovati pokritja, kakor je že izkušnja pokazala. In vcnder ie bilo treba enkrat — naprej. Tu je vstal dr. Volčič in v juliju leta 1904 ponudil se odboru, da priredi obsežno gradivo civilno-pravdnih zakonov za IV. zvezek priročne zbirke. Ne samo to: da premaga vsako malodušnost, je tudi sam prevzel — založništvo, izgovorivši si le začasno gmotno podporo od strani društva, pa še to proti povračilu! Čudili smo se pogumu moža, še bolj pa njegovi vztrajnosti, ko nam je že koncem leta 1905 predložil 909 strani obsežni, vsem zahtevam moderne zbirke ustrezajoči IV. zvezek. Izvršil je to ogromno delo poleg vseh svojih uradnih opravil, brez dopusta, brez oddihljaja ... A ko je bilo vse to storjeno, ni prejel nagrade, ampak gledati je moral — brez Pluta darov — kako odplača svoj dolg tiskarni itd. Tudi razpeča-vanje je vodil sam in večkrat se je sam potrudil s knjigo v roki k temu ali onemu znancu, da je zbiral »krajcarje« .., Dolg se je sicer manjšal, a poplačan še davno ni bil,
t Dr. Eduard Volčič.
23
Vsak drug bi klonil duhom v takih razmerah, le kremeniti dr. Volčič ni. Boreč se še s težavami za dokončani zvezek, je že pripravljal gradivo za V. zvezek z zakoni o javnih knjigah. Njegovo neumorno delavnost je zahvaliti, da je že leta 1908. tudi ta zvezek izšel, obsegajoč I. in II. del, vsega skupaj 566 strani, pa ne samo v slovenskem, temveč tudi v hrvatskem jeziku. Vse je dr. Volčič založil sam in imel z razpečavanjem isto delo in iste deloma bridke izkušnje, kakor pri prejšnjem zvezku. A vse je za dobro stvar rad prenašal in tudi pot v Dalmacijo mu ni bila odveč, da je za svoj hrvatski zbornik obudil večje zanimanje.
Urejeval je pa dr. Volčič še nadalje neutrudno, in že dve leti kasneje je moglo društvo »Pravnik« poslati v dežel VI. zvezek svoje zbirke, t. j. notarski red, zapuščinski patent in predpise o s o d n i h d e p o z i t i h. Ta zvezek je društvo samo založilo in tako urednika oprostilo vsaj gmotnih skrbi. Vendar pa je dr. Volčič tudi za razpečavanje tega zvezka tako skrbel, kakor za svoja dva prejšnja, osobito z raznimi vlogami na oblastva in korpo-racije. Začetkom lanskega leta je celo izposloval oblastveno dovolilnico za nabiranje naročnikov in njegova zasluga je tudi bila, da si je kr. hrvatska vlada v Zagrebu omislila »Pravnikovih« knjig za znatno svoto.
Ostalo pa ni le pri tem, da je dr. Volčič uredil navedene tri glavne zvezke. Vmes je izdal: odvetniškotarifoiz leta 1897., odvetniško tarifo iz leta 1909., le-to tudi v obliki stenskega plakata, potem skupaj obe tarifi z določili o rabi slovenskega in hrvatskega jezika pred sodišči in s sodnimi pristojbinami vred; nadalje tabelo o zemljiško-kniižni kolk o vi ni v slovenskem in hrvatskem jeziku; tudi jezikovno naredbo za Dalmacijo iz leta 1909; končno dopolnilo civilnopravdnim zakonom za leta 1906 do 1910. Poleg tega je za »P o 1 j u d no pravno knjižnico« uredil vse dosedanje zvezke, to so: Zakon o dovoljevanju poti za silo (tudi hrvatski); pristojbinske olajšave ob konverziji hipotečnih terjatev; predpisi o razdelbi in ureditvi ter o založbi zemljišč; predpisi o obrambi poljščine; kazenska določila iz teh predpisov.
Stojimo torej pred majhno strokovno biblijoteko, ki jo je dr. Volčič ustvaril tekom zadnjih 5—6 let. Ako se uvažuje ves trud, ki ga je zahtevala zlasti zbirka zakonov z vsemi nebrojnirni pred-
24
t Dr. Eduard Volčič.
pisi, odločbami in pripomnjami, z jezikovnimi težkočami, kazali in korekturami, je naravnost zagonetno, kako je vse to v tako kratki dobi zmogel dr. Volčič, ne da bi ob tem le količkaj preziral svojo dovolj težko uradno službo. Bil je pač v svojem »elementu«, kakor zdrava riba v vodi. Videl je potrebo in ni odnehal. Sedaj je že pripravljal izdajo za trgovski zakonik in menični red.
Dr. Volčič ni bil površen, kakor se pač rado godi prav pri takem delu. Zvezki zbirke, ki jih je on uredil, so jako rabni in zanesljivi v praksi, bodi na stvarno, kakor tudi na jezikovno stran. Glede uporabljenih terminov in izrazov se je skrbno oziral na sedanji stan jezika in pravniškega slovstva. V vseh zvezkih je dodajal izraze hrvatske pravne terminologije, kolikor se ne vjemajo s slovenskimi, da bi tako knjiga služila tudi hrvatskim pravnikom. Za bodočo pravno terminologijo je dr. Volčič ostavil dragocen zaklad.
V.
Skoda, velika škoda za naše pravno in jezikovno polje, da je moral tak delavec odstopiti s torišča. Težko, težko, da bi kdo mogel nadomestovati drja. Volčiča pri delu, katero je po navedenem on opravljal s takšno ljubeznijo, uspešnostjo in pravim idealizmom.
Idealist je bil dr. Volčič v pravem pomenu besede. Ni bil sanjar in votlodoneče fraze ni poznal. Pač pa je iskreno in nesebično čutil vse dobro in blago ter delal v istem zmislu, osobito če je šlo za pospeševanje javnih in narodnih koristi. In s o d n i k ? O tem naj govori tovariš-sodnik! Izpregovoril je že dr. M. D. v hrvatskem »Mje-sečniku«:
»Volčič je bil sodnik z dušo in telo m. Iskal je vedno — pravice. Povsod je skušal prodreti stvari do dna; vedno se je trudil, in sicer s pridom trudil, da je vdobil pristno, psihološki pojasnjeno sliko slučaja, potem še le je izrekel svojo sodbo. Preko meja njegovega delovnega okrožja je bilo znano, s kako resno vnemo je težil za udejstvovanjem aksioma angleškega kazensko-pravdnega postopanja: Obtožitelj dokazi krivdo, ne obtoženec nedolžnosti! Ali tudi kadar je Volčič izrekel obsodbo, bil je obsojencu n a j -milejši sodnik! Pri določbi kazni bil je vedno na skrajnem krilu milih sodnikov, pravi — »bon juge«.--
Bil je torej cel mož rajni dr. Volčič, ki sedaj počiva na novomeškem pokopališču. Izrabil je vse sile svojega življenja v korist
25
in za napredek svojega ljubljenega naroda, kateremu je v svojih delih zapustil lepo, z neumornim trudom pridobljeno dedščino. S čutom hvaležnosti se bodo zato še rodovi za nami spominjali njegovega imena, častnega vzgleda vsem, ki hote svojemu narodu posvetiti svoje moči, po resnici in v dejanju! — Pokoj Tvoji duši, prijatelj!
Dr. D. Majaron.
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) AH je upnik zapustnikov upravičen k rekurzu zoper izločitev imovinskih sestavin iz zapuščine? (§ 97 zap. pat.).
Dijak A se je dne 24. avgusta 1906 pri zavarovalni družbi D. zavaroval za življenje in dotična polica se je glasila na zavarovalno svoto 3000 K, plačljivo dne 24. avgusta 1941 A-ju, če bi pa ta poprej umrl, takoj p r i n o s c u te police. A je dne 30. junija 1911 v Gradcu umrl, zapustivši nekaj dolgov. Zapuščinsko sodišče je bilo c. kr. okrajno sodišče v Gradcu. Pri popisu zapuščine je pokojnikov znanec in obenem upnik B napovedal, da zapuščina sestoja iz nekaj obleke in pa iz navedene police. Tudi druge zaslišane osebe so povedale, da jim je rajnik pravil o tej svojej polici, češ da imajo v njej jamstvo za njegove dolgove. Rekvizicijskim potom zaslišani oče A-ja je izpovedal, da se polica od prvega začetka nahaja v njegovih rokah, da je doslej le on plačeval premije, da je polico vedno »imel v svoji shrambi kot v zastavi za vplačane zavarovalne obroke« in da je ne izroči sodišču pod nobenim pogojem. Med tem je upnik C zaradi 200 K zarubil proti pokojnemu A-ju njegovo terjatev iz navedene police proti zavarovalni družbi D in ker je le-ta založila zavarovalno svoto 2920 K pri zapuščinskem sodišču, je iz tega nastala judicijalna zaloga v obliki hranilne knjižice, na katero je prešla zastavna pravica za terjatev upnika C-ja.
Zapuščinsko sodišče v G r a d c u je s sklepom od 17. jul:ja 1911 A VII 291/11-12 odredilo, da navedena polica, nahajajoča se v rokah zapustnikovega očeta A-ja, oziroma njena vrednost ne spada v zapuščino A-jevo.
26
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
Razlogi.
Zadevna polica se je po poročilu zapustnikovega očeta nahajala vedno v njegovih, očetovih rokah, zlasti tudi ob času smrti zapustnikove. Po §-u 531 o. d. z. je zapuščina obsežek pravic in zavez umrlega. Iz tega in pa iz §-a 97 zap. pat. izhaja, da spada v zapuščinsko razpravo samo tisto premično in nepremično premoženje, katero je zapustnik posedoval ob času svoje smrti, oziroma spadajo le tisti imovinski predmeti, glede katerih je bilo zapustnika ob času smrti smatrati za upravičenca.
Iz tega, da je zapustnik sklenil z zavarovalnim društvom pogodbo, vsled katere je po njegovi smrti izplačati gotovo svoto pri-noscu police, torej tretji osebi, ki je določena z golim imetjem papirja, izhaja, da ta svota ni mogla postati sestavni del imovine zapustnikove, ker je pač tretja od njega različna oseba upravičena k prejemu. Zavarovalna svota se vsled določenega časa in smotra ni zagotovila zapustniku, nego tistemu, komur ima koristiti, to se pravi imetniku police; zapustnik sam ob času svoje smrti ni bil upravičen, da se mu izplača zavarovalna svota.
Zavarovalna svota torej ni sestavni del premoženja zapustnikovega in dosledno tudi ne more biti del njegove zapuščine.
Pravica zapustnikovega očeta, da terja kakor imetnik police zavarovalno svoto, torej ni sukcesija v pravice zapustnikove, nego opira se na zavarovalno pogodbo ter na dejstvo, da je vprašanje glede osebe, kateri ima polica koristiti, rešeno v očetovo korist vsled tega, ker ima polico.
Če posamezni upniki zapustnikovi trdijo, da jim je zapustnik obljubil, da bodo. če umre. njih terjatve pokrite iz zavarovalne svote, je to v tem slučaju brez pomena, ker v tej izjavi brez oblike ni videti veljavne poslednjevoljne odredbe.
Proti temu sklepu je dopusten rekurz na c. kr. deželno sodišče v Gradcu v 14 dneh po vročbi in je ta pravni pomoček vložiti pri le-tem sodišču. —
O tem sklepu sta bila med drugimi obveščena z vročbo tudi upnika B in C, ki sta proti njemu vložila rekurz. Upnik C ie zlasti poudarjal ničnost, ker se v izvenspornem postopanju hoče iudicjrati o tem, ali ima zapuščina pravico do police, oziroma do njene vrednosti, nadalje meritorno, da ima oče A-iev polico po njegovi lastni izjavi le za zastavo.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
27
C. kr. deželno sodišče v Gradcu je s sklepom od 29. avgusta 1911 opr. št. R VIII 377/11 oba rekurza zavrnilo iz razlogov :
Po §-u 20 in naslednjih ccs. pat. od 9. avgusta 1854 št. 208 drž. zak. je sodnim oblastvom zastran zapuščinske razprave postopati uradoma in v oficijoznem postopanju (oziraje se na §§-a 531 o. d. z. in 97 zap. pat.), tudi določiti premoženje, katero naj se privzame v zap. razpravo, in odločiti, kateri imovinski predmet naj bodo predmet razprave.
Upnikom zapustnika ni podeljen upliv na zapuščinsko razpravo po izvenspornem potu, temveč zamorejo pravice, ki so navedene v §§-ih 811, 812 in 815 uveljaviti le spornim potoni. Ker upniki zapustnika nimajo legitimacije za uplivanje na uradno zapuščinsko razpravo, se jim tudi ne more pripoznati rekurzna pravica proti odredbam, ki se ukrenejo v tem postopanju.
Proti temu naziranju tudi določila §§-ov 73, 72 -zap. pat. ne govore, kajti prvo določilo zgol odreja, da je, kadar je zapuščina pre-zadolžena, zaslišati stranke o kakovosti in vrednosti zapuščine, nadalje o stroških za bolezen in pogreb ter o drugih prilegovanih terjatvah ter potem premoženje, ki je s tem izrabljeno, prepustiti upnikom namestu plačila; drugo navedeno določilo pa nakazuje le na konkurzni red.   Rekurz je torej bilo zavrniti. —
Proti temu sklepu je upnik C vložil nadaljni rekurz, v katerem je opozarjal, da se tej zapuščini sploh ni kurator postavil, da so torej tembolj interesovani upniki upravičeni braniti zapuščinsko premoženje proti prvosodnemu sklepu, ki utegne prejudicirati poznejšim zahtevkom na izločitev depota. Tudi se je skliceval na odločbo vrhovnega sodišča z dne lt). julija 1989 št. 7968 G. U. št. 12.824.
Vrhovno sodišče pa s sklepom z dne 17. oktobra 1911 opr. št. R VIII 377/11 temu rekurzu ni ugodilo. Odobrilo je razloge izpodbijanega sklepa in še dodalo: Akoravno je prvo sodišče upnike zapustnikove o svojem sklepu obvestilo z dodatkom, da jim pristoja zoper to rekurz, jim vendar ne gre značaj stranke, ker se ni o njih predlogih nič odredilo in tudi pri zapuščinski razpravi niso nastopili. Rekurentu je torej na prosto, da rednim pravnim potom uveljavi svoje pravice, ne glede na odločbe, storjene v oficijoznem postopanju (§ 18, odst. 2 zap. pat.). —n.
28
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
b) Soprogu, ki se je po ločitvi zakona od mize in postelje s svojim zakonskim družetom zopet združil, ne da bi se bila zopetna združitev naznanila sodišču, se ob nanovo vloženi tožbi na ločitev zakona, ne sme dovoliti začasna odrebda po ztnislu §-a 372, t. 8
izvrš. reda.
Lovro in Marija S. sta bila sodno ločena od mize in postelje. Tedaj sta sklenila glede alimentacijskega vprašanja poravnavo. Nekaj mesecev pozneje sta se vnovič združila; stanovala sta skupaj in tudi spolno občevala. Zopetna združitev se ni naznanila sodišču. Po štirih mesecih skupnega bivanja je vložila Marija S. pri deželnem sodišču L. novo tožbo na ločitev od mize in postelje in je obenem predlagala, naj se ji dovoli ločeno stanovališče in pa naj se soprogu naloži, da ji mora plačevati provizorno alimentacijo. Prvo sodišče je temu predlogu ustreglo, ker je bilo nazora, da pravne posledice zopetne združitve niso odvisne od naznanila sodišču.
Višje deželno sodišče v L. je vsled toženčcvega rekurza ta sklep deželnega sodišča spremenilo in predlog Marije S., da naj se izda začasna odredba, zavrnilo.
Vrhovno sodišče je z odločbo z dne 3. maja 1910 o. št. R VI 153/10 rekurzno rešitev višjega deželnega sodišča potrdilo.
Razlogi.
Pravno naziranje rekurznega sodišča, da zato, ker zopetna združitev zakoncev, s sodno poravnavo z dne... ločenih, ni bila sodišču naznanjena, ni treba znova urediti vprašanja provizor-nega ločenega stanovališča, ni pomotno. § 110 o. d. z. dovoljuje ločenima zakoncema vsak čas zopetno združitev, ali dostavlja, da se ta sodišču naznaniti »mora«. Ta dostavek se pa, osobito ker se rabi beseda »mora«, ne more drugače tolmačiti, nego da se mora to zgoditi, ako naj pridejo pravne posledice izvršene ločitve in pri tem ustanovljeni dogovori ob moč, odnosno. da se brez sodnega naznanila pravni učinek ne razveljavi. Ob obstoju ločitve in poravnave, s katero se je uredila alimentacija, pa ni treba nikake provizorne odredbe glede posebnega stanovališča. niti glede alimentacije, katera naj se daje. Revizijski rekurz je bilo torej zavrniti.
Dr. M. D.
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
29
Kazensko pravo.
Učin prestopka po §§-ih 269 lit. a in 237 k. z. je le tedaj podan, ako se  znači  storilčevo dejanje — ne glede na njegovo starost — i v objektivnem i v subjektivnem oziru za hudodelstvo.
Vrhovno sodišče je vsled ničnostne pritožbe v obrambo zakona sodbo c. kr. okrajnega sodišča v R., s katero je bila Ana M. radi prestopka po §§-ih 269 in 237 k. z. obsojena, ker je v juniju, juliju ali avgustu 1910 uganjala s psom nečistost, na 24-urno samotno zaprtje, razveljavilo in stvar imenovanemu sodišču v vnovično razpravo in razsojo vrnilo.
Razlogi:
Sodba krši zakon glede določb §§-ov 237 in 269 a k. z., ker se glasom razlogov omejuje na to, da ugotavlja objektivni učin hudodelstva po §-u 129 1 lit. a k. z., in ker smatra to ugotovitev za zadostno, da se prišteje označeno hudodelstvo nedorasli obtoženki za prestopek. Določba §-a 237 k. z., da se dejanja, ki se le radi nedoraslosti storilčeve ne prištevajo za hudodelstva (§ 2 lit. d), kaznujejo kakor prestopki, ustanavlja za predpogoj kaznovanja, da vsebuje dejanje ne le v objektivnem, ampak tudi subjektivnem oziru znake hudodelstva, ker bi utegnilo biti inače prištevanje dejanja kot hudodelstvo tudi iz kakega drugega vzroka, kakor po §-u 2 lit. d k, z., izključeno. Ako naj se dejanje nedorasle osebe kaznuje za prestopek, pred vsem ne sme nedostajati splošnega pogoja za prištevanje hudodelstva, hudobnega naklepa; ta hudobni naklep pa treba baš tembolj v sodbi ustanoviti, čim več dvoma je z ozirom na naravo delikta, ali je podan ali ne.
Sodnik bi bil moral v danem slučaju, ako je že videl v dejanju, ki ga je opisala ena sama priča, ki ga pa med tem, ko je s tega kraja odhajala, pač ni mogla natačno opazovati, objektivne znake hudodelstva, na vsak način tudi o tem izraziti svoje mnenje, ali je smatral za dokazano, da se je godilo — ne čisto pasivno — vedenje deklice v namenu in v svesti, da uganja s psom nečistost, ker bi bil le pod tem pogojem podan učin hudodelstva po §-u 129 lit. a k. z. tudi v subjektivnem oziru.
Ker pa sodba ni tega izrazila ter je ostala v tem oziru nepopolna in zatorej nična, je bilo na podlagi piedloga generalne proku-
30
Književna poročila.
rature po zmislu §-a 33 k. pr. r., po §-u 292 k. pr. r. izreči, kakor je zgoraj navedeno. (Odločba vrh. sodišča z dne 7. decembra 1910 o. št. Kr I 371/10-4.)
Mjesečnik pravničkoga družtva u Zagrebu je postal že toliko obsežen, da se je lanski letnik XXXVIII. (str. 1166) razdelil na dve poluletni knjigi. V knjigi II. ima naslednje, deloma tudi slovenske razprave: Dr. Fr. Mohorič: Nauk o nasprotnem sporazumu in njegova uporabnost v širšem pravu.
— Dr. M. Štraznickv: O unifikaciji mjenbenog prava. — Fr. vitez Kruszelnicki: Pravo pobijanja pravnih djcla insolventna dužnika. — Dr. Fr. Seifert: Kazne u novim osnovama kaznenoga zakona. — Dr. M. Gruber: Hrvatski pravni jezik. — Dr. E. Lovrič: Hrvatski glagoljski notari i njihove notarske knjige. — Dr. Sieben-sehein: Ima li mjesta popustu prenosne pristojbe s naslova bližine predidudeg prenosa. — Dr. M. Kasumovič: Za t. zv. nepriviligovane tražbine dopustiva je samo čestična dražba zadružnih nekretnina. — Dr. L. Kraškovič Nekoliko priloga k „zalazu" itd. — Dr. J. Šilovič: Pogibeljan zločinac. — R.Strohal: Nešto o pravnom životu hrv. naroda u austrijskoj Istri u 16. i 17. vijeku. — P. D.: Nekoliko opazka prigodom djelomične preinake občeg gradj. zakonika. — Dr. E. Čimič: Da li se imade sumnjivost nekoga svjedoka ureda radi u obzir. — Dr. M.: K tumačenju §§ 38, 41, 322, i 334 k. p. glede naknade troškova pri-vatnom tužitelju. — r.: Kada se imade sastaviti prigovor nenadležnosti. — P. Šumanovac: O sadržaju prava člana nepredstavnika zadruge koji po §-u 5. toč. 2 al. zadnja zadružne novele imade pravo doživotnog uživanja zadruž. imovine. — Dr. V. Vimpulšek: Mora li se stvarno nenadležnom sudu prigovonti na prvom ročištu na tužbu. — Dr. Fr. S. Gundrum-Oriovčanin: Umobolja i kazniona.
— Dr. N. Andrijaševič: Provadjanje opč. izbora u Dalmaciji i potreba novog izbornog pravilnika. — Dr. M. Dolenc: Avstrijska kazenskopravdna novela. — G. Tadič: Refleksije sa naučne ekskurzije u kaznionu mitrovačku.
— Dr. J. Špringer: Ima li mjesta popustu prenosne pristojbe s naslova bližine predidučeg prenosa. — Dr. I. Strohal: Nešto o tobožnjem „survivalu" zadruge sprezi. — Dr. A. Biankini: Zločin i pijanstvo Hrvata i Srba u Sjcdinjenim Državama. — Dr. J. Šilovič: Psihologija svjedočanstva. — H. Več: Omedjašenje zem. posjeda. — Dr. Th. E.: Solidarni jamac za porez ne može se u ovršnom postupku zametnutom proti glavnom dužniku poslužiti izlučnom tužbom po §-u 447 grpp. — Dr. J. Šilovič: Naknada troškova zastupnika privatnog tužitelja.
— Dr. Marinič: Pobojni zakon i posjed. — Dr. Ž. Miladinovič: Tko odgovara kod privremenog (periodičnog) časopisa za propuštenje ili zanemarenje dužne pažnje i kad ta odgovornost pada na odgovornog urednika.
Dr. M. D.
Književna poročila.
Razne vesti.
31
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1912.
— (Iz kronike društva .Pravnika'.) Odbor je imel dne 29. pr. m. sejo, katere so se udeležili vsi ljubljanski odborniki. Predsednik dr Majaron se je predvsem spominjal prerane smrti drja. E. Volčiča in njegovega marljivega delovanja v korist slovenskega pravnega slovstva in uradovanja. Sklenilo se je ta žalosten dogodek zabeležiti tudi v sejnem zapisniku. Nadalje je poročal o upravi društva v zadnjih mesecih, o vprašanju zastran sobe za društveno knjižnico in društvena predavanja v justični palači; o podpori, ki jo je podelila .Zveza slov. odvetnikov' društvu za izdavanje zakonikov, o sodelovanju slov. pravnikov pri Jugoslovanski enciklopediji, o ponatisih stare izdaje kaz. zakonika in kaz. pr. reda, zlasti pa tudi o sedanjem stanju priprav za slov. izdajo obč. drž. zakonika. Odbor je ta poročila in odnosne ukrepe odobril, glede obč. drž zakonika pa še posebej izjavil, da je njega izdajo po možnosti pospešiti, ker se v praksi vsak dan bolj pogreša.
— (Deželni glavar kranjski in župan ljubljanski.) Z najviš. ukrepom od 12. t. m. je bil imenovan za deželnega glavarja Vojvodine Kranjske g. odvetnik dr. Ivan Šusteršič, a z najviš. ukrepom od 15. t. m. je bil potrjen za župana dež. stolnega mesta Ljubljane g. odvetnik dr. Ivan Tavčar. Oba gospoda sta člana društva „Pravnika" izza prvega početka. Čestitamo!
— (Dr. Eduard Volčič j) .Mjesečnik" pravničkoga družtva u Zagrebu je posvetil v svoji 1. letošnji številki pokojniku dve strani dolg nekrolog v slovenskem jeziku. Z vrlo lepo dikcijo je popisan dr. Volčič — človek, značaj, sodnik, pravniški pisatelj, požrtovalni izdajatelj slovenskih in hrvatskih zakonikov. Zahvaljujemo uredništvo, še bolj pa pisatelja, ki se skriva pod znanim in priljubljenim znakom „Dr. M. D.".
— (Odvetniški koncipijent, zasebni obtožitelj — obenem pa substitut svojega šefa kot njegovega zastopnika?) Odvetniški koncipijent dr. X. je vložil zasebno obtožbo zaradi razžaljenja časti po svojem zastopniku, odvetniku drju. Y., ki je obenem njegov šef. Pri glavni razpravi na prvi in pri prizivni razpravi na drugi instanci pa je interveniral koncipijent dr. X. kot substitut zastopnika dra. Y. in baš vsled tega zahteval, da se mu priznajo stroški intervencije. Na obeh instancah je bil zahtevek zavrnen. Glede izreka prizivne instance je vložil dr. X. pritožbo na višje deželno sodišče, ki pa je pritožbo zavrnilo in v razlogih izreklo naslednje: Zasebni obtožitelj dr. X. je interveniral na prizivni razpravi osebno. Naj si je tudi preje postavil odvetnika drja. Y. za svojega zastopnika, v tistem momentu, ko je intervencijo pri prizivni razpravi sam vsprejel, ugasnilo je v resnici zastopstvo zasebnega obtožitelja. po imenovanem odvetniku. Ne gre delati razlike med osebo zasebnega obtožitelja kot takega in kot substituta svojega zastopnika; s tem bi se le zakonsko določilo obšlo! Ako pa je dr. X. nastopal kot zasebni obtožitelj sam, onda se mu za prihod na prizivno razpravo ne more priznati povračilo stroškov, ker takega povračila zakon (§. 381 t. 4. k. pr. r.) ne pozna (odi. dne 29. novembra 1911 o. št. D 247,11). Dr. M. D.
Vabilo.
Po zmislu društvenih pravil §-ov 7 do 10 sklicuje odbor društva »Pravnika"
za letošnje leto
na dan 29. januarja 1912 ob 8 zvečer
v »Narodni dom" v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Nagovor načelnika.
2. Letno poročilo odborovo:
a) tajnikovo,
b) blagajnikovo,
c) knjižničarjevo.
3. Poročilo preglednikov računov.
4. Volitev:
a) društvenega načelnika.
b) odbornikov.
c) preglednikov računov za bodeče leto.
5. Posamezni nasveti.
V Ljubljani, dne 14. januarja 1912.
K obilni udeležbi vljudno vabita
za odbor: dr. D. Majaron, dr. J. G. Oblak,
načelnik. tajnik.
.Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva .Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26 oz. 22.
TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT T
N
N N N
N N
Dl h. Voli v
-V
je za društvo »Pravnik" v Ljubljani uredil ter se dobi vajo pri knjigotržcih naslednje pravne knjige:
a) knjige slovenske:
Civilnopravdni zakoni (IV. zvezek ,,Pravnikove zbirke") z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, z odvetniškima tarifoma 1. 1897. in 1909 ter z dopolnilom za 1. 1906— 1910 krog 1000 strani, vez. a K 8~.
Dopolnilo Civilnopravdnim zakonom za leta 1906 do 1910 K 120.
Odvetniški tarifi od 11. dec. 1897 in 3. junija 1909, določila o rabi slovenskega in hrvat. jezika pred sodišči, sodne pristojbine, broš. a K 180. Nova odvetniška tarifa od 3. junija 1909 s alfab. stvarnim kazalom K - 80. Nova odvetniška tarifa v obliki
stenskega plakata K —80. Zakoni o javnih knjigah, (V. zv. Pravnikove zbirke), 1. in II. del, vez. a K 6'—. Zakoni o javnih knjigah, I. del,
vez. a K 3 20. Zakoni o javnih knjigah, II. del,
vez. a K 320. Tabela o zemljiškoknjižni kol-
kovnini K — 60. Zakon o dovoljevanju poti za
silo, s pojasnili a K —'40. Pristojbinske olajšave ob konverziji  hipotečnih   terjatev, a K - 80. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč, a K 2'—. Predpisi o obrambi poljščine,
a K —-80. Kazenska določila iz teh predpisov, a K — 20. Zakoni o nespornem sodstvu (VI. zvezek Pravnikove zbirke), 44 tisk. pol, vez. a 7- K.   —
Posebej se iz vajo broširani:
te knjige dobi-Sodni depoziti,
K 160; Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih not. spisih, K —"80; Pristojbine o zapuščinah, K '80; Županstvom izročena opravila-sodišč, K -'40.
b) knjige hrvatske:
Zakoni o javnim knjigama I. dio
(A), vez. a K 360. Zakoni o javnim knjigama I. dio
sa II. dijelom (slovenski), ukupno
vezano a K 6'—. Zakon o dozvoljavanju prijekih
puteva, sa tumačem, a K —"40. Tabela o zemljišničkoj biljego-
vini, a K —80.
Društvo „Pravnik" v Ljubljani izdaja mesečnik »Slovenski Pravnik", v katerem so slovenski in hrvatski članki pravne vsebine; list stane 10 K na leto.
Isto društvo je izdalo še naslednje pravne knjige: Kazenski zakon (I. zv. Prav. zb.),
uredil dr. J. Kavčič, vez. K 560. Kazenskopravdni red (II. zv. Prav.
zb.) dr. J. Kavčič, vez. K 6—. Izvršilni red (ovršni postupnik)
(III. zvez. Prav. zb.), uredil Iv.
Kavčnik, K 7—. Državni osnovni zakoni in drugi
ustavni   in upravni zakoni,
uredil Štefan Lapajne, vez. 6 K
(VII. zv. Pravnikove zbirke). Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 h poštnine v gotovini ali v poštnih znamkah.
6320