Slovenske srednje šole in učiteljisea. (Boreški). II. Pri učiteljia6ih je g. dr. Vošnjak vpraaal vladnega zastopuika, kaj je vlada storila vsled lanske resolncije, katera je zahtevala slovenski učni jezik na u6iteljiačih v Mariboru in v Ljubljani. Ministeri jalni svetovalec Herman odgovarja, da se dozdaj še nobene posebne spremembe niso zgodile, ker sta se deželna šolska sveta v Gradci in v Ljubljani proti spremembam izrekla. U6itelji 8e dobro slovenski nauče", ker se vadijo v vseb predmetib vobeb jezikih. Izinej učiteljev so v Ljubljani razen 3 in v Mariboru razen 2 vsi slovenakega ali saj drugega slovanskega jezika zmožni. V Mariboru je skoro toliko nemškib, ko slovenskib pripravnikov. Potem svetovalec spet stari ugovor ponavlja, da ni dovolj učnib knjig, še cel6 za ljudske šole da manjka knjig in da se je le c. kr. zalogi ucnih knjig zabvaliti, da niso ljudske šole brez knjig. G. dr. Voanjak odvrne vladne ugovore. Ker se v Kopru in Gorici slovenski podu6uje, je uže to dokaz, da za glavne predmete u6nih knjig ne manjka. Sicer pa je to tisti stari kolobar, v katerem se vlada vedno suče. Aty> se slovenska učna knjiga gpiše, je vlada ne potidi, in kdo 6e spisati učne knjige ter jih zalagati, ako ve, da jib nih6e ne bode kupoval, ker je učni jezik nemški? Na Kranjskem so skoraj same slovenske ljudske aole, učiteljisče pa je nemško. Tudi mariborsko u6iteljiš6e^ je namenjeno izgojevati učitelje za slovenski Štajer, kjer je kakih 300 slovenskih in slovensko-nemškin šol; za nemški Stajer in sploh za nemake aole je dovolj u6iteljišc, da ni tieba se v Mariboru nemškega. Predpiavica, kateio si prisvaja c. kr. zaloga šolskih knjig, je na kvar in ne na korist slovenskemu šolstvu. Naj se dovoli ^zaloga šolskib knjig v Ljubljani, kakor jo imajo Cebi v Pragi in Poljaci v Lvovu, pa bodo slovenske knjige bolj enojne za vse slovenske dežele in kmalu jih bodemo imeli in aicer izvistnib za vse razrede. Vlada ne ravna niti v smislu državnih osnovnib postav niti po namerab sedaj proglašene vladne sisteme, ako še dalje odlaga, kar bode eukrat morala storiti. III. Da Slovenci z odgovarjanjem vladinim nismo zadovoljni, tega nam ne more nih6e zameriti; tudi tega ne, ako željo izi ečemo, naj se g. naučni minister baron Conrad kmalu poboljša ali pa gre za g. Stremajerjem. Kajti blizu jednako je tudi g. Stremajer narodne tirjatve naših poslancev odbijal. Reklo seje: Sloveni nimate knjig za gimnazije, realke, učiteljiš6a. Kdo pa je temu kiiv? Mi ne! Zveličar je blapcu, katerega je grajal pri računu. zakaj je svoj talent zakopal bil, dal vsaj jeden talent. Toda nam Slovencem niso dali čisto nič. Zato pa je neopravičeno grajati nas, zakaj nimamo knjig za siednje šole. Kako pa Nenici pribajajo do takšnih knjig? No, odličnim profesorjem naroči vlada lotiti se spisovauja; spisane knjige tiska potem na svoje stroske, a pisateljem daje odpusta in dobrih nagrad. Zakaj pa pri nas Slovencib tako ne dela? Morebiti uimamo zmožnib profesorjev? Ko bi jih vlada resnicno bila iskala pa nobenega ne našla, bi nam mogla očitati, ka nič nimamo, drugače pa ne. Ali bi naj slovenski profesorji na lastne troške knjige izdajali ? Tega ne morejo storiti. So ve6jidel ubogih staršev sinovi. Nekateri so poskusili pa na lastno škodo, ker vlada ni odobrila njihovib knjig. Sploh pa. čemu neki slovenskih knjig tirjati, 6e v šolah vedno ostane, kakor je bilo, vse nemški? Kdo bo sel pluga kupovat, 6e pa še niti pednja zemlje nima, da bi jo oral? Dalje se ugovarja: slovenskih profesorjev ni? Ne moremo verovati. V Mariboru so irueli vsaj 2 Slovenca, kakor cel6 ,,Tagespošta" obstaja, na razpolago pa so euplenturo vendar izročili judu Hirschlerju in v Trstu je 7 slovenščine zmožnih in starejših in zaslužnih slovenakib suplentov spodrinol baron Depretisov mladi domaci učitelj in Nemec. Profesorjev imamo dostainjako spretnib, ali domov jih ne pustijo. Domovine sinovi morajo si na tujem kruba služiti. Kon6no se nam še o6ita: ka aploh Slovencem ni treba slovenskih srednjib aol! G. miuister se sklicava na deželni šolski svet štajerski in kranjski. To se nam ne zdi prav. V teb solskih avetib sedijo iu odlocujejo Nemci. Ali Nemec sedi zastran srednjih šol uže dolgo za bogato obloženo mizo in vedno sit človek ne ve, kaj je stradanje. Vprašati je treba lačnega človeka. Ali brez podobe: zastran potrebe slovenskih srednjib šol je treba vprašati Slovence. No, in ti govorijo in tirjajo uže dolgo let po svojib poslancib: dajte slovenskemu narodu slovenskib šol! Poslance je toraj treba pred vsem poslušati, ako se bo6ejo želje in potrebe naaega naroda izvedeti in jim ustrezati! Zato volimo poslance! Nemški ucenec sedaj lebko prestopi v gimnazijo, 6e je ljudske šole pošteno završil, slovenski pa ne tako, ker ae ne zna nemški. Zato morajo slovenski starsi otroka vsaj eno, navadno dve leti popiej v mesto poslati, da se nekaj nemški nauči. To pa stane denarjev. Vsako leto je treba za dijačeka, recimo: 100 fl. Slovenskih dijakov v Mariboru je v I. razredu 37, v II. 32, vkup 69. Tedaj so slovenski starši tukaj itneli uže 6900 fl. oziroma 13.800 fl. davka, katcri bi odpal, ako bi se na gimnaziji napravili poleg nemškib še slovenski zravenrazredi ali pamlelke. V par letib se pa slovenski dijak uže dosta in pojdo6k| nauči nemški. Po statističnein razkazu g. dr. Šketa v štev. 1. Kresa štejemo v šolskem lctu 1869/80. na vseh gimnazijab 1450 slovenskib dijakov. Njihovi Btarši žrtvcvaliso toiaj samo zato, da so se jim de6ki naučili nemški, preden so v gimnazijo stopili, celib 145.000 fl. oziroma 290.000 fl. Sedaj pa naj reče kdo, če se upa, — slovenskib srednjib šol Slovencem ni potreba ?!