St 494.
V Ljubljani, petek dne 14. julija 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinaijev s
»JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnlštvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K J '50; s pošto celoletno K 20polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. Za Inozemstvo ccloletno K 30—. J	Telefon številka 303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka • vinarjev :
Urednlitvo in upravniitvo J* v Frančiškanski ulici S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravni štv*. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi M IM vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti mamko. :	Telefon	številka	303.	j
Še vedno ni jasno.
Na Dunaju se še vedno ni zjasnilo. Politični položaj je nejasen. Baron Gautsch zbira samo informacije. Povabi k sebi načelnike raznih strank, pove jim svoje mnenje, načelniki vzamejo mnenje na znanje in odidejo. In zopet: načelniki klubov pojasnijo baronu Gautschu svoje stališče, baron Gautsch vzame izjavo na znanje in informativna konferenca je končana. Tako ostaja situacija nejasna, dasi drug drugemu pojasnjujejo svoje stališče. Baron Gautsch se drži rezervirano, neče se vezati ne na levo ne na desno in enako čakajo stranke, kako barvo bo pokazal novi ministrski predsednik, potem se bodo odločile.
Zanimivo je to slepomišenje, — k* je posledica medsebojne nezaup-nosti.
Stranke ne zaupajo Gauschu, Gautsch ne zaupa strankam. Tako se opazujejo drug drugega iz svoje rezerviranosti. Vsak bi rad bil na jasnem in na — trdnem. Stranke ki so šle v državni zbor z velikimi obljubami, bodo morale obljube izpolniti: kako pojde lažje: ako so v vladni večini ali v opoziciji.
Baron Gautsch pa se zopet nerad veže, rad bi imel močno večino, toda zato je treba dati strankam koncesij in obljub: če obljubi na desno se zameri na levo, treba je premisliti, kdo je boljši zaveznik. Tako ni odločitve od nobene strani.
Ali je to znak prehoda in izpre-membe? Kadar se v življenju vrši prehod iz enega sistema v drug sistem se vedno pojavlja taka negotovost, nejasnost, neodločnost. Tudi Gautschev nastop je pomenil izpre-membo. Iznebili smo se vseh treh Bienerthov in po vseh deželah je odmeval en glas: proč z Bienerthovim sistemom. Z Gautschem se je torej imel začeti nov sistem. Ali se bo tudi začel ? To je vprašanje.
GautsGhu gre pred vsem zato, da spravi zopet državni zbor do delovanja, da spravi voz v tek, oziroma, d» ga izvleče iz zavoženih potij, kamor so ga zapeljali krščanski socijalci. To je zanj glavna stvar in opravil bi rad to svojo dolžnost kolikor mogoče po ceni. Zato bo padla tuintam kaka obljuba, mala koncesija, brezpomembna beseda — in stranke naj bi pomagale. Baron Gautsch dobro ve, da pride lahko za njim drug ministrski predsednik, ki ne bo hotel biti odgovoren za njegove obljube.
Od Gautscha so vsi mnogo pričakovali. Ne le, da je mož precej obširnega razgleda in dober diplomat, ampak upalo se je tudi na to, da se bo moral Gautsch naslanjati na napredno večino, kar je obetalo lepšo bodočnost naše monarhije.
Letošnje volitve so pomenile sicer velik preobrat, — toda popolnega preobrata niso dosegle. Zato se tudi sistem ne bo izpremenil, ampak se bo počasi izpreminjal, kolikor bo nujno potrebno. Izpremembo si bodo morali narodi oziroma stranke priboriti. Zato je Gautsch nejasen, sedi kakor
nov bog na svojem prestolu, in ljudje ne vedo, kaj naj pričakujejo od njega.
Predsednik kongresa slovanskih časnikarjev v Belgradu Holeček je primerno rekel v svojem pozdravnem govoru, da se moramo v Avstriji še vedno bojevati za ustavo. Vlada sama nikakor še ni voljna, da bi sama po sebi dala narodom, kar jim gre in kar jim je zajamčeuo po ustavi. Vedno ji diši še kak § 14 in tuintam še kaj spominja na absolutizem. Zato se baron Gautsch neče jasno izraziti niti glede napredne niti glede narodnostne politike. Sistemi se ne dado izpre-meniti čez noč razen ob času državnih prevratov.
Gautsch obeta spravo na Češkem med Čehi in Nemci in v Galiciji med Poljaki in Rusini: češki in gališki deželni zbor to bi bili dve kolesi, na kateaih bi se že dalo kam voziti. Toda tudi ti dve spravi sta še — obljubi in tako se pripravlja vožnja na negotovih kolesih.
Češki in gališki deželni zbor pa ne delujeta vsled narodnega spora. Ta spor je zakrivila vlada sama s tem, da je pozabila na enakopravnost vseh narodov. Tudi Gautsch še ne obljublja prave narodnostne politike, tem manj, ker se boji nemških nacijonalcev.
Pa tudi o napredni politiki še ni jasnih znakov. Ostalo je še nekaj krščanskih socijalcev, klerikalcev te in one sorte in tako tudi v tem oziru Gautsch ni jasen. Ali pride torej iz-prememba sistema?
V Avstriji se pojavlja parlament za parlamentom, ministrstvo za ministrstvom, toda vedno se kaže ona nejasnost, neodločnost: pol naprej, pol nazaj. Narodi, stranke silijo naprej, vlada pa išče zaslombe v starih čaših. To se bo godilo tako dolgo, dokler ne bo prišlo zaupanje med vlado in narodi, dokler ne bo izginila nejasnost, ko bo ustava popolnoma stopila v veljavo ter bo s tem uveljavljena enakopravnost ljudij in narodov.
V današnji nejasnosti se skriva še vedno p/ikrivan namen živeti na račun narodnih in političnih sporov.
Zato v Avstriji izlepa ne pridemo naprej, prišli bomo šele, kadar bomo doma rešili svoje razmere tako, da bo vlada prisiljena voditi narodno, pravično in napredno uspešno politiko. Takrat bo jasno na Dunaju in drugod.
Akad. društvo slovenskih veterinarjev slovenskim abiturijentom.
Še na Dunaju, v svetovnem mestu, kjer se hitreje umika tema nevede luči resnice in prosvete, vladajo predsodki o veterinarstvu in veterinarjih. Marsikateremu izobražencu šine' čez obraz komaj viden nasmeh, če pride pogovor na ta predmet, češ: Kdor se ukvarja z živino in hlevi, je človek nižje vrste.
Predsodki o živinozdravništvu vladajo zlasti pri nas na Slovenskem,
Ne bilo bi toliko pomanjkanja sloven-skis veterinarjev, ko bi ne odvračali ti predsodki toliko mladih sposobnih ljudi od tega študija, ki je tako interesanten, prekoristen in tako primeren toku časa.
Ne škodilo bi torej par besed v pojasnilo, da se razbistre pojmi zlasti onim, ki se še lahko posvetijo veterinarskemu študiju, t. j. abiturijentom gimnazije in realke.
Veterinarstvo je še mladika na drevesu vede in znanosti, mladika, a že krepka, da gledamo lahko z veseljem v bodočost, ko se bo razvila v veliko, mogočno vejo. Nov, agilen duh je zavel v veterinarstvu in vsi oni, ki čutijo v sebi moč in produktivno silo, imajo tu hvaležno polje za svoje delovanje. Ta novi, energični duh, je prišel v veterinarske vrste, odkar se je izpremenil prejšnji »Militar-Tierarznei-Institut“ na Dunaju v »k. u. k. Tierarzt-liche Hochschule", to je komaj nekaj let.
Prej je bilo treba za vstop le 6 razredov srednje šole in študij je trajal tri leta. Jasno je, da ni bila ta kratka doba dovolj za temeljito, vsestransko izobrazbo in da je slabo vplivala na sistematična, znanstvena medicinska raziskavanja poznejših ži-vinozdravnikov v praksi.
A danes je vse drugače. Pogoj za vstop na dunajsko živinozdravniško visoko šolo je matura na srednji šoli
—	gimnaji ali realki — študij traja 4 leta, na visoki šoli predavajo profesorji, ki so po svojih znanstvenih raz-iskavanjih in spisih znani strokovnjaki daleč čez avstrijsko mejo.
Dve vprašanji sta važni za dijaka pri vsakem študiju: Kakšen je pogled v bodočnost, ko absoivira študij.
Živinozdravniški študij ni predrag. Deželni odbori razpisujejo štipendije po 600 K za slušatelje živinozdravni-štva tako, da ima marljiv dijak veliko upanja, da dobi ta ali oni štipendij. Kranjski deželni odbor deli posebne^ letne podpore za veterinarje. Letos je imelo dve tretjini slovenskih veterinarjev ali štipendije ali podpore.
Kdor pa ne dobi štipendije, se mu pa tudi ni treba bati za obstanek. »Podporno društvo za slovenske viso-košolce na Dunaju deli mesečne podpore, poljedelsko ministrstvo da vsak tečaj znatni znesek, ravnotako mesečno »Radogoj* in druga podporna društva. Kolegnina znaša sicer 50 K na tečaj, a boljši in potrebnejši dijaki so je oproščeni.
Slovenski dijaki so zbrani v „Akad. društvu slovanskih veterinarjev." Društvo je strokovno. Članom so na razpolago vsi slovenski strokovni listi, ki se tičejo gospodarstva in veterinarstva; naroča si tudi glavne slovenske politične liste. Za strokovno izobrazbo je torej preskrbljeno dovolj, komur pa to ne zadostuje, pa lahko vstopi še v kako drugo slovensko akad. društvo.
Živinozdravniški študij ni tudi prenaporen. Olajšan je zlasti s primerno razdelitvijo izpitov. Pogoj za živinozdravniško diplomo so trije rigo-rozi. Dozdaj je moral delati veterinar
vse tri na koncu študij, tako, da je bilo treba v ugodnem slučaju še najmanj pol leta. Zdaj pa polagajo slušatelji prvi rigoroz že po štirih seme-stris, druga dva pa po osmih. Majljiv dijak postane lahko živinozdravnik že do božiča petega leta. A reformiranje učnega reda še ni dovršeno, v bližnji bodočnosti se izpolni v čisto modernem smislu in dijak bo dovršil izpite še z večjo ugodnostjo in lahkoto.
Kaj pa čaka veterinarja, ko dovrši izpite? Filozof se mora ubijati nekaj let na srednji šoli kot suplent za minimalno plačo; vprašanje je pa, če sploh dobi službo. Če se posveti jurist sodni službi, mora prakticirati eno leto zastonj in štiri leta dalje tudi skoro zastonj, to je za 82 K mesečno, pri advokaturi je malo bolje, a boljša mesta so tudi redka
Pri živinozdravništvu je pa zdaj stališče v primeri z navedenimi naravnost sijajno. Živinozdravuik dobi takoj deželno službo. Ker vlada veliko pomanjkanje živinozdravnikov, je prostih zdaj samo na Štajerskem čez 20 mest. Poleg tega so pa živinozdravniški okraji tako obširni, da bi imeli v enem trije živinozdravniki dovolj opravka. A ker ni živinozdravnikov, je posestnik, žalibog navezan na mazače in čarovnike, ki škodijo posestniku več ko kuga.
Stalna mesečna plača za živino-zdravnike znaša od 100—200 K, zraven tega mu pa nese obilo praksa, sejmi in cepljenje, tako, da sme računati že prvi mesec na 300 K plače. Seveda je stališče tako sijajno zdaj, ko je malo živinozdravnikov; čim več jih bo, tem večja bo konkurenca, a do tega je še daleč.
To je sedanje stanje slovenskega vererinarja. Navedel sem površno le glavne točke; saj je namen tega članka le vzbuditi zanimanje za ta študij. Kdor se hoče informirati o podrobnostih, se naj obrne iz Primorskega in Kranjskega na Ivana Pustotnika, Kostanj v Tuhinju pri Kamniku; iz Koroškega in Štajerskega pa na Franca Vebla, stud. med. vet., Kapele, pošta: Dobrova, Spodnje Štajersko.
Iz slovenskih krajev.
Iz Lesec. Ne tratili bi črnila za današnji dopis, ko bi se ponedeljkov »Slovenec* v poročilu o izletu klerikalne »Ljubljane* po nepotrebnem ne zadrl v Sokole, ko so se isti večer vračali iz Škofje Loke proti Ljubljani. Ker gospodje okrog »Slovenca" niso povedali, kaj se je godilo isti večer v Lescah, hočemo pa mi velikodušno oteti pozabljivosti surovosti, ki so se vršile ta večer na kolodvoru pri odhodu vlaka. V Lescah vlada sicer lep mir, ta večer pa so zapeljani doma čini revčki ob pogledu na trumo klerikalne »Ljubljane- hoteli dati duška svoji podivjanosti in izzivati naše mirne somišljenike. Posebno pa se je odjikoval po surovosti neki mleče-zobi fante, ki sliši na ime Preželjnov
Tonček in njega vredni sodrug Mage-ritov Janez. Takim fantom, boljše rečeno otrokom cucelj v usta, pa spat jih spodit, da ne bodo izzivali mirnih ljudi. Mi hočemo imeti mir, pa naj pride v Lesce magari polovica ljubljanskih klerikalcev. Za čuke, za katere sta omenjena razgrajača tako vneta, v Lescah že davno niso ugodna tla. Pa tudi takih čukov ne maramo, saj nam že sedaj preseda njihovo ponočno čukanje po vasi. Gospod župnik, Vas smo videli na peronu, v vaši bližini so se godile te surovosti, zakaj pustite take izgrede. Vi, ki se tako bahate, da vzdržujete red v svoji fari, zakaj vendar niste obeh pošteno oklofutali, kar sta tako oba pošteno zaslužila. Če prav nista razgrajača prejela zasluženega plačila, nam je bilo to v zadostilo, da so vsi pošteni fantje tem surovinam pokazali hrhet.
Naprednjak.
Iz Vintgarja. Nedavno smo dobili slučajno neko številko netnško-nacijonalnega »Grazer Tagbl.* v roke. Pod rubriko »Ober Berg und Tal" je natisnjen kratek opis zleta Beljak-Dobrava-Vintgar-Bled. Med drugim smo čitali tudi tole: „An ihrem Aus-gange (namreč soteske Vintgar) be-findet sich ein gutes Gasthaus, das desto empfehlenswerter erscheint, als es derzeit von einem verlaBlichen Deutscher bewirtschaftet wird.“ (Ob njenem izhodu stoji dobra gostilna, ki je tembolj priporočljiva, ker je sedaj oskrbovana od zanesljivega Nemca). — G. Žumer, pošljite nemudoma popravek v imenovani časopis, ker je brezdvomno mišljena Vaša restavracija. Prosimo pojasnila.
Iz Dobrave pri Vltgarju. Dve nedelji zaporedoma so svečano zvonili vaški zvonovi. Začudeno smo se vpraševali, kaj naj to pomeni. Mislili smo že, da nas obišče sam prevzvišeni knez in škof iz Ljubljane. In kaj smo doživeli? 2. t. m. nas je počastilo katol. slov. izobraž, društvo iz Kranja, zadnjo nedeljo pa »Ljubljana*. In brž. ko so se prikazali neuniformi rani čuki, Marijine device, talarji itd. na cesti, že je začelo pritrkavati v zvoniku. Vse, kar je prav, ljudje božji, ne smešite se pred svetom s takim pozdravljanjem.
DNEVNE VESTI.
Že zopet liberalni učitelji. Klerikalci so kranjskemu naprednemu učiteljstvu napovedali boj do skrajnosti in ga dosledno tudi izvajajo. Toda kakor je razvidno, klerikalni deželni šolski svet kljub neznosnim per-sekucijam ne bo uničil samozavesti in možasti naprednega učiteljstva, ki gre jasno po svoji začrtani poti naprej in noče kloniti svojega tilnika pred srednjeveškimi mračnjaki. Verjamemo! Klerikalci bi radi tudi naše šole spremenili v politične beznice, kakor že zlorabljajo cerkev in že v mladih nedolžnih otroških letih vzgojili srd do vsega napredka. Toda tega načrta za enkrat še ne morejo izvesti in ga tudi
MICHRL ZfiVACO:
LISTEK.
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Da, je rekel kardinal. Toda znano ti je pod katerim
pogojem.
dau H P°§°j nič kaj ne ugaja.
— Ne tako, hudiča l Kako mi ne bi ? je vzkliknil Aretino z vnemo. Toda kaj, če Rolanda ne bo nič semkaj? .... Kaj bo potem z mojimi ubogimi devettisoč srebrniki?
— Bodi brez skrbi, je dejal Bembo z mračnim glasom, saj bo še prišel.
— Ali misliš?
— Prepričan in zagotovljen sem . . . Sicer pa ti je na razpolago še drugo sredstvo, da si zagotoviš pri doževem blagajniku sprejem, o katerem sanjariš ...
— Ah, ali! ... . Saj sem vedel, da se zmeniva danes kaj zanimivega! Kakšno je tisto sredstvo, presrčni moj Bembo?
— Aha! Kakor hitro sva izpregovorila o denarju, sem .srčni* Bembo!	. ITX
— oe boljše je tako! Torej, na dan z besedo Ušesa se mi odpirajo kakor prazne mošnje, ki iščejo, kako bi se napolnile.
V	tem trenotku, je vstopil sluga v veliki livreji, odprl dvo-krilna vrata na stežaj ter javil s svečanim glasom:
— Obed velemoškega gospoda Aretiskega je pripravljen.
-..T\Prevzvišenost, je izpregovoril Aretino, vrača je se v tisti
spoštljivi ton, s katerim je občeval z Bembom v navzočnosti drugih ljudi, kakor nevredna je moja miza tako častitljivega cerkvenega kneza, vendar bo neskončno počaščena, ako, izvolite prisesti k njej.
— Sprejmem vaše vabilo, dragi gospod pesnik, je dejal Bembo. Vzlic dobri hrani, ki hvala Bogu ni moj vsakdanji greh, mi radost, ki jo uživam v vaši družbi, narekuje dolžnost, da prisedem k vaši mizi.
Izmenjava te blagodejne fraze, kakor je bila takrat obča
navada med visokimi gospodi, sta dična drugova stopila v obednico.
Miza je bila bogato obložena. Na dveh srebrnih skledah je mamilo oči dvoje langust, srnjakovo bederce, obdano s pečenimi škrjančki, pašteta z lepo rumeno skorjo in pravcata zbirka raznovrstnih sladkarij, ki sta jih znali Margerita in Klara tako izborno pripravljati.
V	krasnih brušenih karafah so vabila samo najfinejša vina: rubinasti Bordo in Burgundec, topazni Porenec in zlatoruinenl Heres.
Velik ogenj je prasketal v kaminu.
Aretino je imel v svoji hiši urejeno tako, da so pri obedu stregle Aretinke. Bile so čudovite postrežnice, mojstrice v umetnosti ugajanja in opajanja, vse do zadnje vredne čopiča kakega genialnega umetnika; sam Ticijan jih je večkrat vzel za modele. Vešče so bile očarujočih smehljajejev, palečih pogledov, uedolž-noperverznih poz, ki tolikanj mamijo moške oči — tako da so imenitni gostje, ki jih je Aretino pogostoma povabil k svoji mizi, odhajali vzradoščeni, v ekstazi, misleči zgolj na to, s kakšnim darilom bi se izkazali hvaležni za tolik užitek.
Sleherna izmed Aretink je imela svoje določeno opravilo.
Margerita je rezala meso.
Frančeškina je točila rdeča vina.
Marieta je točila bela.
Čerina je ponujala kruh v košarici iz pozlačenega bičja.
Pavlina in Angela sta na krožnikih servirali kosce, ki jih je bila Margerita odrezala.
Klara je bila zapovednica nad polivkami, začimbami, kon-servami, sadjem in sladkarijami.
Ko je bil natočen Heres, krona in zaključek vsega obeda, so segle vse po svojih gitarah in začele prepevati poezije, ki jih je bil zložil njih gospodar nalašč v ta namen.
Razume se samo ob sebi, da so se Aretinke za te svečane pojedine oblačile v kostume, ki so v svoji dragocenosti jedva zakrivale nagoto.
— Vraga! je vzkliknil Bembo, sedel in se ozrl po mizi. Dragi pesnik, videti je, da ste se razkošno založili z živili.
— Oprostite, prevzvišeni, je dejal Aretin. Obed je samo zato tako preprost in siromašen, ker se vas nismo nadejali.
— Blagrujem vas za takšno siromaštvo.
— Je pač tako, kakor vsak dan; Aretino je vsak dan povabljen na obed in si streže, kakor si more. Toda lotiva se teh karzuškili langust( ki so najboll sočne v-vsem Sredozemskem morju, kakor vam utegne biti znano.
Kroginkrog obednice so stali nepremično in svečano sluge v veliki livreji.	6
— Pojdite povedat v predsobe, da danes ne sprejemam več je dejal Aretino.	’
Eden izmed slug je šel iz sobe in kmalu se je začul njegov
glasi
,, -Avdijence Zmožnega gospoda Aretina so za danes zaključene.
-- To je čisto tako kakor v doževski palači.
— Eh, prevzvišeni, Aretinova ni nič slabša od doževske. kadar jo vi počastite s svojo navzočnostjo.
— Živela hiša Aretinova!
Aretino se je skromno naklonil.
obed ^	sPrem^a^° izmenjavanje	sladkih	fraz ves	nadaljni
Nato je	Aretino čital nekaj svojih	pesmi.	Bembo,	ki se ie
ukvarjal s poezijo, mu je pokazal neki sonet, in tovariš je deial da je izvrsten, vzvišen, sijajen kakor solnce in nežen kakor luna’. ... . je Bembo neopaženo namignil, da želi govoriti med dvorano° ^ Aretino ukazal slugam in Aretinkam, da zapuste
Takrat je kardinal primaknil svoj sedež k ognju; Aretino ie sedel tesno k njemu.	J
Bembov obraz je postal zopet mračen.
, , ~7 X8? hudičil je vzkliknil pesnik, kaj ti je? Saj se držiš, kakor da bi ti bili dali žolča in jesihal Kaj je vzrok, da delaš tak pepelničen obraz?
— Peter, je dejal Bembo, tvoja palača je veličastno prebivališče! noben kralj si ne bi mogel želeli boljšega. Daj mi papir, črnilo in pero .	. . Kraljevsko ti hočem	plačati	to kosilo.
— Na!	je	dejal Aretino; papir in	pisalna	priprava	sta bila
s čudovito naglico na mestu.
________________________________  (Dalje.)
toliko časa ne bodo, dokler bodo slovenski učitelji razumevali svetost svojega poklica. In kaj bi še vse radi naši klerikalci. »Slovenčevi* uredniki so včeraj skovali nek uvodnik, „iz učiteljskih krogov*, v katerem se bridko pritožujejo, da kljub terorizmu in podlim napadom, vendar ne morejo uničiti naprednih učiteljev, ki so celo tako predrzni, da se upajo izraziti svoje mnenje javno v časopisih. »Slovenčeva* so menda res že zgubili pamet, ker silijo že z glavo v zid. Čemu še neki še spodtikajo ob napredne učitelje, če vedno zatrjujejo, da se je romanja na Brezje udeležilo na stotine Slomškarjev.
Sijajni napredni protestni shod proti nečuveni kršitvi ljubljanske avtonomije od strani klerikalne deželne vlade kranjske, klerikalcem ne da spati. Sedaj se tolažijo s tem, da napredni protestni shodi ne bodo imeli nikakega uspeha. Mogoče! V Avstriji se namreč lahko vse pripeti. Toda če ima osrednja avstrijska vlada le količkaj treznega razuma, mora priti do prepričanja, da je gonja klerikalcev proti Ljubljani narodno politično šarlutanstvo, da je boj proti napredni Ljubljani naperjen le iz golega sovraštva klerikalcev do nje in vsled popolne nezmožnosti kranjskega deželnega predsednika barona Schvvarza. Svaka sila do vremena. Tudi klerikalnih političnih pustolovstev bo enkrat konec, v Ljubllani so tako za vedno doigrali svojo vlogo. Napredni meščani so se v zadnjih bojih še bolj okrepili in tesneje oklenili svoje stranke. In to je naš ponos.
Zborovanje učlteljiščnlh abltu-rleutov in ablturientk se bo vršilo v pondeljek dne 17. julija t. I. v Ljubljani v dvorani »Mestnega Doma* po sledečem vsporedu: Na predvečer ob 8. uri bo prijateljski sestanek pri »Novem Svetu* na Marije Terezije cesti. Zborovanje v »Mestnem Domu*. Ob 9. uri dopoldne. Razprave : 1. Položaj učiteljskega stanu in pota naraščaja. 2. Poročilo o položaju učite-Ijiščnega naraščaja v Gorici. 3. Učiteljica vproblemu ženskega vprašanja in gibanja. 4. Poročilo o položaju uč i t e 1 jiščne ga naraščaja v Ljubljani. Ob 2. uri popoldne: 5. Slovenci na celovškem učiteljišču. 6. Učitelj novinec 7. Vprašanje o reformi učiteljske izobrazbe. Po zborovanju. Ogledovanje in pose t: Umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu; panorame z Ljubljanskega gradu; Učiteljske tiskarne Vrtni kon-
*	cert bo pri »Novem svetu* o b 8. u r i zvečer, kjer bo sviral častni salonski orkester. Na vsporedu je dalje: petje, solonastopi, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Vljudno vabimo na imenovani koncert vse udeležnike zborovanja, kakor tudi cenjeno ljubljansko občinstvo.
Pripravljalni odbor.
Klerikalna opravljivka. V Knaf-lovi ulici, je uslužbena kuharica, ki se smatra za silno pobožno dušo. A vkljub temu je to ženišče toli nesramno, da neprestano zbada s svojim strupenim jezikom naše napredne volilke ter jim skuša s svojimi neosnovanimi govoricami na kakršenkoli način škodovati. Tej ženski danes zadnjič svetujemo naj miruje, drugače bomo njen strupeni jezik prikrajšali pred sodiščem!
Zob za zob. V zadnjem času nam vedno pogosteje prihajajo pritožbe o onih ljubljanskih uslužbenkah, ki služijo svoj kruh pri naprednjakih, a navzlic temu vedno udrihajo po naprednjakih in po naših napredno-mislečih ienskah. Našim naprednjakom priporočamo v tem oziru nekoliko več
MALI LISTEK
M. GREGORIČEVA.
Za samostanskim ob-* zidjem.
— Kako ste skromni v svojih željah! Sprejmem ga torej v vaš spomin — odvrnem mu s kapljico koketerije, da bi se ne premislil. Dnevnik podobnega puščavnika mi je obetal dokaj mičnosti.
— Da, v spomin na to sladko uro, odgovoril mi je z lahko rdečico, ko sedemnajstleten mladič.
— Utegnete storiti to še danes, povprašam naglo, da premagam nasmešek, ki mi ga je porodila misel: vsi moški so sl enaki, tudi taki-le umejo biti laskavi v neposredni bližini ženskega krila
— Ob tej dobi mi je celo najprimernejša prilika. Nihče ne opazi ne mojega prihoda, ne mojega odhoda. Toda vrnitev semdoli mi je nevšečna. Vse stanice so obrnjene sem, zato pa zasukajte vi z bicikiom na državno cesto. Tamkaj se obrnite na desno in pri prvem znamenju stopite na stezo. Pri samostanskem obzidju me pa počakajte! —
pozornosti in kakor hitro pridejo na sled takim nečednostim, naj svojim služkinjam brez pardona — po vzgledu klerikalcev — službo odpovedo z nasvetom, naj le gredo po kruh k klerikalcem, za katere se tako rade potegujejo.
Novomeški gospodarski polom pred ljubljansko poroto. Znana afera Hočevar iz Novega mesta, ki je spravila toliko žrtev v nesrečo, pride, kakor se nam poroča, pred ljubljansko poroto. Pravijo, da se je za delegiranje drugega sodišča na merodajnem mestu zaradi ravno in skoro jednakega slučaja v aferi dr. Hudnika uvidelo, da je potrebno, če se taki gospodarski polomi ne izročajo poroti istega kraja, kjer je tak polom povzročil žrtve in splošno razburjenje.
Konkurenca Lurdu v Rajhen-burgu. Pred nekaj leti so začeli naši duhovniki naše ljudstvo goniti v francoski Lurd. Zasledovali so pri tem dvojen namen. Prvič so hoteli v lahkovernem ljudstvu vzbuditi na lici mesta zanimanje in vero za slepomišenje, kateremu so deli naslov: lurdski čudeži. Drugič so se hoteli poučiti, po vzgledu izvirnika v Lurdu kako bi sedalo napraviti tudi na Slovenskem več takih psevdo- Lurdov. Mikal jih je velikanski dobiček, ki ga njih duhovni bratje v pravem Lurdu zaslužijo, ker se na reklamo o čudežih, ki se dejansko niso nikdar izvršili, tako sapramentsko dobro razumejo. Obojen namen se je našim za svojo bisago vedno vnetim duhovnikom vrlo posrečil. Tam kjer je največ lahko- prazno in babjevernega ljudstva, to je na Dolenjskem in Belo-krajini, so pričeli izvirati Lurdi, kakor dežnice po kaki večji nevihti. Le pod Gorjanci pri Št. Jerneju so bili kmetje še bolj prebrisani kot duhovniki, napravili so sami svoj novi Lurd, preskrbeli se s čudeži. Kupčija je šla kmalo tako dobro, da se je vnel nad duhovniki, si od tega »Lurda* niso imeli željenega dobička ter med do-tičnim posestnikom, ki je z nabranim denarjem kmalo obogatel, znana kazenska pravda. Večjo srečo so imeli duhovniki ob Sp. Štajerski meji, kjer je ljudstvo še bolj lahkoverno, kot naše dolenjsko. Tam so leta 1908 začeli graditi cerkev z naslovom »Marijna lurška cerkev v Rajhenburgu*. Iz vseh slovenskih krajev je kar deževalo denarja za ta novi Lurd ob štajerski meji. To je nove Lurdovce tako ojunačilo, da so prvotni bolj ponižni načrt zgradbe zavrgli, pa se spravili na novi načrt v za tamošnje razmere naravnost v velikanskem obsegu. In tako se cerkev zida že tretje leto, pa še ni gotova. Čez 200000 K denarja je slovensko ljudstvo zavrglo za to nepotrebno iurdovo konkurenco. Toda štajerskim lurdovcem ta ogromna vsota še ne zadostuje. Ravno te dni zopet beračijo po celi slovenski zemlji. Po pošti razpošiljajo slike in opis tega »Lurda*, zraven pa poštne položnice. V opisu se naštevajo velikanske »duhovne* dobrote za one podpornike, ki so tako neumni, da pri te] neznosni draginji, ko si marsikateri nitt koščka kruha ne more kupiti, mečejo svoj krvavo zasluženi denar za cerkev, od katere zlasti mi Kranjci itak nimamo nič. Mislkno, da bo vsakdo, ki mu pride to beračenje v roke, vedel kaj ima storiti.
Na Rakovniku ne smejo cerkve naprej zidati, ker je svet (tsmelj) premehak in ilovnat. Salezijanci so "komaj prišli pred par leti v Ljubljano, pa so neumne kranjske katoličane že začeli navijati za denar in hoteli imeti takoj svojo cerkev! K sreči ne smejo zdaj zarad nevarnosti, da se vse sesuje, nadaljevati z zgradbo. V Ljubljani ima itak preveč cerkev in farških lenuhov, ki se na račun trpečih ljudi futrajo po
farovžih in samostanih! Ne delajo pa nič!
*Vereln fur deutschen Fremden-verkehr" ki se je pred kratkim ustanovil za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorje, ima po svojih pravilih glavni namen — bojkotirati slovenska podjetja, letovišča, hotele, toplice, restavracije, v drugi vrsti konkurirati društvu za tujski promet, potem pa povsod razširjati germanizacijo! Torej pozor pred to pangermansko družbo!
Grozi, da bo škodoval. Na mitnici na Dunajski cesti je preglednikom nastavljen neki Pelko, politično črne barve, kot je vran črnega perja. Njega strašno jezi, da pride v zadnjem času toliko dopisov v »Jutro*, ki se nanašajo na razmere užitninskih uslužbencev. Posebno ga je razkačilo, da je »Jutro* pred teden dni kritiziralo razvado, da klerikalne dacarje iz dežele nastavljajo v Ljubljani za užit-ninske preglednike, dočim se prezirajo užitninski pazniki službujoči v Ljubljani, torej možje, ki imajo glede znanja in poznanja službe v prvi vrsti pravico, da pred vnanjimi prosilci avanzirajo. Nekatere narodno-zavedne paznike je začel sumnjičiti, da poročajo v »Jutro*. (G. Pelko, kar čisto mirni bodite, mi dobimo svoje informacije preje od strani Vaših somišljenikov, kot pa od drugod.) Zakaj se okrog grozi, da bo vsem tistim, o katerih misli, da so kaj v zvezi z »Jutrom*, že pomagal, kjer bo le mogel jim škodoval. — Tako se govori in na to opozarjamo ravnateljstvo užitninskega urada, da se nemudoma prepriča o resničnosti te govorice. G. Pelkotu pa svetujemo, naj bo lepo miren, če noče, da postanemo mi pregledniki njegovega poslovanja na Dunajski cesti.
Zg. Šišenski dogodki pred sodiščem. Klerikalci so morali pokriti svok) sramotno postopanje povodom dr. Šušteršičevega shoda v Zg. Šiški in so morali tudi pokriti blamažo dr. Šušteršiča, ki jo je prejel celo od tiste strani, odkoder je v pokritje svoje prve blamaže pomoči iskal, to je od glavnega orožniškega poveljništva. Da torej dokažejo potrebo iz Ljubljane na 'pomoč poklicanega orožništva, so skrpucali na državno pravdništvo ovadbo proti naprednjakom. Državno pravdništvo pa je po skrbni preiskavi prišlo na sled prozornega namena klerikalnih ovadnikov ter ovadbo zavrnilo. Drugega jim ni preostajalo, kot svojo blamažo še enkrat poskusiti 'prati pred okrajnim sodiščem. Poleg drugih naprednih mož, so se s posebno slastjo spravili na g. Seidla. Največjo besedo imata pri tem tisti državni uradnik in c. kr. kadet Babnik, kterega niti ravnateljsto c. kr. tobačne tovarne, -niti vojaško poveljstvo še ni vprašalo, kako se je obnašal kot nekak sklicatelj shoda v Zg. Šiški. Polega Babnika ima veliko besedo tudi že dobro znani Orehek, katerega dogodke o nekih železniških tračnicah ter o niegovem vodstvu Favojeve uprave v Šiški še niso pozabljene. Ta gosp. Orehek je uradnik pri dr. Schweitzerjevem Vzajemnem podpornem društvu; ima toliko denarja, da ga nosi med listi voznega reda, kot to sam navaja. Posebno glede g. Seidla se iščejo zanesljive priče, ki so bile na tem shodu, ali ki sicer kaj zanesljivega vedo o teh dogodkih. Dolžnost vsakega narodnjaka, ki o teh dogodkih kaj zanesljivega ve, je, da nastopi kot priča. Zglasiti se je pri podružnici »Jutra* v Sp. Šiški.
Prvi smo ml sami, potem šele drugi. Glede te notice smo prejeli iz Šiške pojasnilo, da velja to pravilo samo za Šiško vsled posebnih razmer in da notica ni imela namen, da veljaj to geslo za občno pravilo. Mislimo, da naj družba C. M. sama ure-
Vse naredim, kakor velite!
V	nekoliko minutah sem bila na cesti,* na stezi in v goščavi za samostanskim obzidjem. Čakala sem dolgo in že nameravala oditi, meneč, da se je menih premislil. Ravno tedaj za-čujem capljajoče stopinje. Ozrem se in vzkliknem, ko da sem na sestanku z ljubincem: to je on!
Roki zaviti v rokavih je sedaj hitro stopal po vrtu.
— Oprostite, da ste me čakali tako dolgo!
— Da ste le prišli!
— Evo, tu je knjiga, ohranite jo zase, dasi bi rad poznal njeno vsebino.
—	S	tem vam lahko	ustrežem.
Prevedem	vam te	zapiske	in prevod
vam podarim!
— O, bodite tako prijazni!
—r	Zelo rada,	toda na	kak način,
ako se	ne	srečava	zopet?
— Zato pa se zmeniva. Ako pridete v hosto in se ne vidiva, mi zapišete na listek kdaj mi zapisnik prinesete.
— Ali kako naj vam listek oddam, ako vas ne vidim?
— V ta le grmič ga skrijte! Glejte, tukajle ostane v zavetju pred vetrom in mokroto.
— Izborno! Iskrena hvala!
— Z Bogom!
II.
San Lorenzo, oktobra meseca 1881.
Apatično in neveselo življenje je vselej plod utrujenosti po brezuspešnem boju za nečim ... Ali dokler brli življenje v človeku, tle tudi nade in zato tudi želje po nadaljnem bojevanju tudi samo spavajo. Solnce zahaja in s počasnimi udarci bije samostanska ura. Pa tako mistični so ti zamolkli udarci nad prostranim vse-mirom, kakor da klenkajo agonijo granatnemu solncu, ki veličastno po-gaša ... Zato se polašča vsega mojega bitja neizmerna tesnoba, da mi je tem žalostneje ob jedva vidnem solnčnem pogašanju. Krog mene caruje melanholična jesen, tisti letni čas, katerega ljubijo najbolj sentimentalni ljudje, dasi vedo, da jih baš z jesenijo tem jačje obvlada sentimentalnost.
Slonim ob linici skromne celice, v katero sem zašel nedavno in gledam na morje, ki se razprostira z neskončnostjo pred mojim pogledam. Slonim ob linici in motrivam lastovice, ki z enakomernim frfotanjem odletavajo proti tujini, da zadobe tamkaj udobnost, ki jo pogrešajo tukaj. Blažene romarice! Porajajo mi željo slediti jim kamorkoli... samo da dobim pokoj lastni duši. Sicer dvomim, da bi ga dosegel! Znabiti bi se nejevoljen povrnil semkaj, ali vsaj z občutkom s
di razmerje med seboj in podružnicami po razmerah in po svoji previdnosti. Ako je res toliko slovenskih otrok v nemški šoli v Šiški, potem je pač prav, da podružnica, oziroma Družba C. M. tam zastavi sveje moči. S tem je debata za nas končana.
V	nedeljo v Kamnik 1
Posebni vlak. Za župni zlet sokolske župe »Ljubljana I.“ v Kemnik dne 16. t. m. je dovoljen posebni vlak, ki bod vozil samo iz Kamnika v Ljubljano. Odhod iz kolodvora v Kamniku ob 12 uri 20 minut po noči. Vstavil se ne bode na nobeni postaji, temveč pelje naravnost v Ljubljano na državni kolodvor.
Nove stavbe v Ljubljani. Na Poljanski cesti si je zgradil g. Pre-dovič novo hišo. Na vojaškem ozir. mestnem stavbišču pa so pričeli zidati hišo g. Peternela (brata dr. Peternela).
Društvo »Sokolski dom v Postojni* priredi v oedeljo dne 16. julija v Postojni ljudsko veselico poleg hotela Ribnik ob 3. uri popoldne z mnogovrstnim vsporedom. Prihitite vsi, komur je mar, da dobi postojnski Sokol svoje gnezdo, ta dan v Postojno radovat se v veseli družbi starih znancev.
»Domovina* vabi vse svoje dobrotnike, člane in prijatelje na svoj drugi redni občni zbor, ki se vrši 25. julija t. 1. ob 6. uri zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma*. Ako bi bil prvi občni zbor neskhpčen se skliče v najkrajšem času z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih rednih društvenikov.
Velika Planina (1555 m) nad Kamnikom. Najnovejša postojanka, koča S. P. D. na Vel. Planini — prejšnja lovska koča g. notarja Schmidin-gerja, ki je popravljena, dobrooskrbo-vana in lahko prenočuje v nji 8—10 oseb, kaže lepe uspehe. Samo v enem, pretečenem tednu jo je obiskalo 53 osob. Koča stoji tik pod vrhom na krasno izbranem prostoru, od koder uživaš najlepši razgled po celi sinji progi Savinjskih velikanov, poleg ve lezanimivega, nad 70 bajt broječega pastirskega stana Vel. planine, krog-inkrog pa se razprostirajo neverjetno-krasni naravni vrtovi najbujnejših planinskih rožic, murk, gričovnika (vodo-deuron) pečnic itd. Pot na Vel. Planino je popolnoma varna in zložna (damska partija!), skozinskoz nanovo premarkirana, tako, da potniku niti ob najbolj gosti megli ni mogoče zaiti ter traja od Korlna v Stahovici mimo Sv. Primoža le pičle 3 ure. — Najlepša zveza je pot čez Veliko Pla-ninv-Dol-Kopišča (rudeča markacija) k izvirku Kamniške Bistrice, kjer stoji turist, restavracija S. P. D. — Tura iz Vel. Planine čez Konja proti Ojstrici se zaenkrat manj izvežbanim turistom odsvetuje, ker je pot deloma nekoliko raztrgana. Ko bode docela popravljena, se objavi v časopisih.
Kamniška Bistrica. Turist, kočo v Kamniški Bistrici je obiskalo v letošnji seziji že čez 400 izletnikov (glasom turist, knjige — mnogo se jih tudi ne vpiše). Omenjeno število jasno priča, kako dan na dan rastk število častilcev prelepe te doline in velero-mantičnega njenega gorskega amfite-
atra v »Koncu*, od koder pozdravljajo došleca raznoliki, fantastični velikani: Grintovec, Štruca, Skuta, Brana, Dedec, Mokrica, Kompotela i. dr. Poleg priznanih naravnih lepot: mnogih slapov, naravnih mostov, kaskad Bistrice in Bele, tesnij, krasnih gozdov, mičnih tratin, posejanih z gorskimi cvetkami in drugih občudovanja vrednih prizorov in znamenitosti (Rokovnjaške luknje), ki nam polnijo dušo z občudovanjem in radostjo, priskrbljeno je prav izborno tudi za telesni blagor vseh žejnih in lačnih turistov v turist, koči, za kar vsa čast bisrroumni voditeljici turistovskih in neturistovskih želodcev —- Marici Jerajevi! Nova pot brez prejšnjih klancev, ki te privede v ta prelepi planinski raj, je krasna in zložna promenada in rabiš komaj eno in pol ure od Korelna na Pajkovem gradu (gostilna Prelesnik v Stahovici), do koder se lahko tudi prav poceni pripelješ s kolodvora v Kamniku. Sleherno soboto večer, kakor tudi ob nedeljah in praznikih in na predvečer praznikov so namreč nalašč zato pripravljeni vozovi pred kamniškim kolodvorom. Tudi zveza vlakov je lotos prav zadovoljiva! Društvom, korporacijam in drugim izletnikom, ki bi radi v večjih družbah pohiteli v Kamniško Bistrico se nasvetuje, naj blagovolijo prijaviti svoj izlet glede obeda 2 — 3 dni popreje in sicer: ali gosp. Karolu Kumru, predsedniku podružnice S. P. D. v Kamniku ali pa gospodu Šušteršiču, blagajniku S. P. D. v Ljubljani,
Klub ljubljanskih diletantov priredi v nedeljo ob 8. uri zvečer predstavo »Gospodje sinovi* v areni Narodnega doma. Po predstavi ples.
—	Zabave veliko,. torej pridite!
Kranjska podružnica srebrnega križa v Ljubljani in njen delokrog. Društvo avstrijskega srebrnega križa v pomoč vračajočim se rezervistom in njega podružnice so si stavile nalogo, izvesti po določenih načelih organizirano podpiranje avstrijskih odsluženih vojakov vseh vrst in sicer posebno ob času, ko se po aktivnem službovanju vračajo kot rezervisti v civilni poklic. To podpiranje se izraža v prvi vrsri na ta način, da društvo posreduje v korist tem osebam v ta namen, da se jim preskrbi delo in pa službe in sicer vpoštevajoč individuelne razmere posameznega rezervista tako, da se skuša zagotoviti jim take službe, taka mesta in tako delo, katero odgovarja njihovim zmožnostim, njihovemu znanju in poklicu, ki so ga izvrševali pred vstopom v vojaško službo. Poleg posredovanja dela in preskrbovanja primernih služb ima društvo srebrnega križa namen, dajati rezervistom moralno in gmotno podporo, zlasti tudi v ta namen, da se jim omogoča ali vsaj olajša obrtna in pridobitna samostojnost, eventualno tudi na ta način, da se jim omogoča pridobiti si popolnejšo in temeljitejšo izobrazbo v njihovem poklicu. Delavnost srebrnega križa ima poleg tega tudi karitativno stran, ki se izraža v tem, da se rezervistom, ki so brez sredstev, naklanja začasne podpore ter da se obolelim daje bolniške podpore. Iz teh kratkih navedb je razvidno, da ima društvo jako lepe in koristne namene. Delovanje društva more postati odlične koristnosti in vrednosti tako za osebe, ki dela iščejo, kakor za osebe, katere potrebujejo primernih uslužbencev in delavcev. Kranjska podružnica srebrnega križa bode posebno
Tolstovrško slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSka slatina, pošt« OuStauj, KoroSfco, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
kakršnim se povračajo lastovke, ko iščejo isto staro gnezdo, ki ga ravnokar zapuščajo. No, morebiti da bi zasledil na potovanju zaželjeno uteho ... Anti bi nejevolja in nezgoda ne prežali name povsod, kamorkoli bi se napotil. Morebiti bi me raztresla brezbrižnost med človeštvom, kajti gorje občutimo temjačje je ako premišljamo na enem in istem mestu samo o svojih bolih in razočaranju. Da, da! Zdi se mi, da nisem zašel v pravo zakotje, kjer bi upokojil lastnega duha in bojim se, da s svojim siromašnim životarjenjem sploh ne dospem do smotra v tej samoti ... Oh! — Tamdoli, ob skrajnem robu Ligurije je bilo, da sem začutil, kako se me je dotaknila sreča. Ali, trajala je veliko trenotje. — Naposled mi je bilo pri srcu, ko da sloni večno prokletstvo nad menoj... Spomini, spomini, ne trpinčite me! Sladke zapeljive misli razpršite se, kakor srebrne pene tu spodaj ob mahovitih skalinah. O, ne zasledujte me venomer, ne preganjajte me, kamorkoli krenem in ne vznemirjajte mojih možganov, zlasti ko slonim ob tej linici zroč proti periferiji tega prelestnega morja. Saj vas zaničujem, spomini, zaničujem, da vas čimpreje izrujem s stisnjeno pestjo iz srca ...
Novembra meseca 1881.
Predsinoči. Solnce je stalo par metrov nad nebosklonom in razsipalo
tako razkošnodolge pramene, da je zbog njih briliralo vse morje, kakor da je posamezen val posut z biseri. Jaz pa sem sedel ob okencu in se zamaknil v davne dni. Pred menoj se je tako razločno odpirala prešlost, da sem videl vse prizore in obrise natančno začrtane pred seboj. In iz tega srečnega trenotka me je predramilo potrkavanje na mala vratca tam v kotu. Seveda sem bil nejevoljen vsled nadležnosti. Spomini na preteklost so nam na vsak način slovesni pa naj nam predočujejo i najbridkejše momente ... Bil je pater Giordano, moj
predstojnik.
— Kaj pomeni tolika čast, čestiti oče?
Ni odgovoril takoj* Prijemši mojo roko, me prijazno odvedel k okencu, premaknil stolico in sedel.
— Sin moj! Želim, da mi nekaj pojasniš. Si prav odločen posvetiti se naši sveti bratovščini?
— Seveda, čestiti!
—- Dobro 1 Ali pomisli, predno se odločiš do tega koraka, da se ne prenagliš. Prouči temeljito samega sebe, kajti prekasno kesanje deluje na vsak način bridkostno in grenkobno l
. 	(Dalje.)
pozornost posvečala dosluženi vojakom, ki so doma na Kranjskem ali pa žele na Kranjskem dobiti si dela ali Službe. Po prebiti vojaški službi je obilo sinov naše kranjske dežele v Veliki in resni zadregi kam se obrniti.
V tej nepoučnosti in zadregi si prav često ne morejo dobiti primernega zaslužka in tako se zgodi, da žal le prehitro udajajo pri nas naravnost nemarnemu nagnjenju ali pa zapeljivim vabilom ter odhajajo v najboljših letih iz domovine, kateri na ta način gredo v izgubo dragocene delavne moči. Ne more biti dvoma, da se bode priza-devanjam društva srebrnega križa posrečilo v premnogih slučajih zbližati in zediniti osebe, ki službe iščejo in
E a osebe, ki imajo delo in službe, letovanje more biti tembolj uspešno, ker se naše posredovanje naslanja neposredno na sodelovanje vojaških oblastev.
Slovenski planinci in izletniki! Obiskujte na svojih izletih udobna planinska zavetišča Slovenskega Planinskega Društva, ki so preskrbljena z najboljšimi jestvinami in pijačo. — Oskrbovana so sledeča: 1. Aljažev Dom v Vratih (1000 m) (planinski hotel). V priti, gostilniški piostori in soba za oskrb. Planinsko letovišče z več sobami in posteljami. 2. Trjgjavski dom na Kredarici (2515 m) tik nad Triglavskim ledenikom, 1 uro pod vrhom Triglava. V priti, restavracija. 3. Vodnikova Koča na Velem Polju na južni strani Triglava (manjša koča) prenočuje lahko 6 oseb. 4. Orožnova Koča na Črni prsti (1346 m) (manjša koča) 1 moška in 1 damska spalnica. 5. Koča na Poreznu (1631 m), skupno ležišče (manjša koča). 6. Pirnatova Koča na Javorniku (1200), manjša koča, 2 skn-pni ležišči. 7, Kadilnikova Koča vrh Golice (1836 m), večja koča.
V priti, restavracija; moška spalnica in damska spalnica. Golica je znana po znameniti flori in krasnem razgledu, in lahko pristopna. 8. Vilfanova Koča na Begunjšici (1550 m), manjša koča. 9. Prešernova Koča na Stolu (2193 m. Na razpolago je 8 postelj in skupno ležišče. 10. Korit-nikova Koča (1330 m) na južni strani Mangarta, manjša koča. 11. Tu-rištovska hiša v Kamniški Bistrici (591 m). Izborna restavracija in letovišče. V priti, restavracija.
12.	Koča na Veliki Planini (1555 m), manjša koča. 13. Kamniška Koča na Kamniškem sedlu (1900 m), Večja koča. 14. Frischau-fov Dom na Okrešlju (1400 m), večja koča. 15. Kocbekova Koča (l744 m) na, Molički Planini pod Ojstrico. 16. Češka Koča na Ravneh (1543 m) pod masivom Grin-tavca in Kočne. Večja koča. 17. Ruska Koča (1250) na vzhodnem Pohorju pri romarski cerkvi sv. Urha. Večja koča. — Najprimernejši vodnik po gorah in na potovanju po slovenski zemlji je »Koledar planinskega društva" sestavil I. Kocbek, v Gornjem Gradu. Vsem potnikom in turistom ga toplo priporočamo.
V	nedeljo v Kamniku sokolski zlet!
Pri ljudski veselici škofjeloškega Sokola je bilo pozabljeno 1 vrečica (par rujavih čevljev), 1 pelerina, 1 ru-deča srajca, 1 zaboj ženske telovadne Obleke. Izgubitelj naj se pismeno oglasi na vaditeljski zbor omenjenega društva.
V	Zajčevi restavraciji in kavarni »Razgled- je vsaki popoldan in zvečer koncert s petjem, ob nedeljah tudi tamburanje, brez vstopnine ter ob navadnih cenah.
«,,1.Pev5ko ,n bralno društvo „To-zdru^no s Ciril Metodovo po-
aleus a t lT°vS“ priredi d”£ 20'
avgusta t. i. veliko na knrict Tirii Metodove družbe. Vspored bo fako Obsežen, zato se vljudno naproša vsa bratska narodna društva, katera se blagovolijo udeležiti veselice, naj naznanijo vsaj do 25. t. m. ime pesmi, s katero mislijo nastopiti. Obenem so naprošena vsa slavna društva, da ne prirede isti dan v obližju nikake veselice. Vspored se objavi pravočasno.
»Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes pri večernih predstavah Elektre-radiografa »Ideal “ od 8. ure naprej na vrtu hotela »Malič", na Franc Jožefa cesti. — V park hotelu »Tivoli* pa igra kakor pbičajno salon-orkester od pol 5. ure naprej. Vstopninu prosta.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek 28 ^*?pode» gospe In otroke. Naj-nlzje cene, solidna postrežba.
Zgubljeno. Na nedeljski veselici Merkurjevi izgnbila se. je lepa usnjata tabatiera, v kateri se je nahajalo še nekaj športnih cigaret. Najditelj naj
jo odda proti nagradi v Narodni kavarni pri blagajni.
Opozarjamo na današnji oglas Josipa »Božiča* vinskega trgovca v Sp. Šiški.
Pozor pred strupenimi kačami 1
V.
Strupenjakl ob vročem poletju.
Doba vročega poletja se navadno pričenja z mesecem julijem in s to dobo — tako se namreč splošno sodi
— se pričenja doba strupenih kač. Je v enem oziru prav, da se tako splošno misli, kajti s tem, da se tako misli, se tudi vsaj v tej dobi veliko bolj pazi na nevarnost pred strupenimi kačami. In res imamo z ozirom na ravno v tej dobi za kačje pike podane največje pogoje, razmeroma najmanj kačjih pikov.
Značilno pa je, da imamo pri nas večino slučajev v tej dobi zaznamovati zopet na rovaš kmečkega ljudstva in sicer pri že odrašenih osebah, zaposlenih pri poljskih delih. V tem času so izpostavljeni žanjice in kosci največji nevarnosti; posebno žanjice na žitnih poljih, ki so obdana z ograjami vapnenčastega kamenja, z lešče-vimi mejami in sploh z mejami, koder rastejo grmičevja. Strupenjak ki se je dopoldne grel na robu takih polji, (največ v goratih kraških tleh) zleze opoldne v senco, ki mu jo nudijo tla žitnih poljih posebno, niso pa izvzeta tudi druga polja. Žanjice in sploh ženske na polju so rade zgovorne in če tudi sicer mislijo na nevarnost, v živahnem razgovoru kaj rade nanjo pozabijo. Strupenjak pa med tem kje v kakem razoru vživa svoj popoldanski počitek in ostane miren, dokler mu ne pride roka ali noga žanjice preblizo. Naenkrat pa nastane krik in kmalo potem se po vasi razglasi: on-gavo Mico ali Franco je pičil gad. Namesto, da se nesrečnici ponudi prva pomoč, o kateri pozneje izpregovorimo se jo čim preje in hitreje pošlje k bližnjemu zdravniku, jo začno obdelovati z »zagovorništvom* ter z raznimi drugimi babjevernimi copernijami. Uboga nesrečnica med tem trpi grozne muke in čim hujša je vročina, tem preje stori konec — bleda žena smrt.
Še bolj so izpostavljeni nevarnosti kosci in sušilci prve košnje, o čemur pa smo že govorili v prejšnjih odstavkih.
Potem pridejo še pastirji na paši na vrsto; z njimi vred pa tudi se pasoča živina. Toda dasiravno so ravno ti najbolj izpostavljeni nevarnosti pred kačjem pikom, so ravno pri njih kačji piki razmeroma najbolj redki. Zakaj ? Zato ker pastir na paši pozna svoj okraj in kakor ve za vsako ptičje gnezdo, ve tudi za mesta, koder se gospodje strupenjaki najraje drže; zato, ker količkaj razumen pastir računa s to nevarnostjo in bo povsod preje pogledal, kamor bo z boso nogo stopil.
V	tistih srečnih časih, ko sem še jaz krave pasel in po gozdih stikal za ptičjimi gnezdi, je bila naša največja zabava, če smo zasledili kakšnega gada. Če ni bil urnejši, kot naše palice, je moral na mestu storiti konec svojemu strupenemu življenju.
Pridejo potem vpoštev še naši mestni izletniki. Ti kot naobraženi ljudje, se večinoma zavedajo nevarnosti in ta zavest jih tudi ščiti pred njo. Vendar pa bi mlajšim in neizkušenim med njimi nujno priporočal večje pozornosti na polu; priporočam jim tudi, da si razun tega, kar sem iz življenja in navad strupenih kač že doslej navedel, dobro zapomnijo, kar hočem zlasti njim na ljubo o tem še povedati.
Predno pa to storim, se moram spomniti še enih človeških bitij, katerih slike nahajamo na stenah v marsikateri kmečki hiši. Mali dojenček spi brezskrbno v kadunjicah kje zunaj na polju. Poleg njega na tleh na travi sanjata mali bratec in sestrica. Raz leščev grm doli, ali po tleh se plazeč z glavo navzgor preži na spečo deco
— gad. Pa pride angelj varuh in razpne svoji roki nad deco ter jo ščiti pred grozečo nevarnostjo. V tem in sličnih prizorih so narejene te slik« večinoma iz rok mojstrov-skazov, vse te slike pa so posnete iz kmečkega življenja. Pa dasi te slike niso sicer kdovekaj vredne, ampak prizori, ki jih nam predstavljajo, Zaslužijo, da bi jih naše kmečke matere bolje upoštevale, kakor jih. Revna mati, ki z dnino služi sebi in svojim otročičem trdi kruh, vzame zjutraj na delo seboj najdražje kar ima: svoje otročiče. Eden je še pri prsih, drugi so komaj malo odrasli. Ko pride na kraj, kjer ji bo pod žgočim solncem raz obraz in života tekel znoj za trdo skorjo kruha, položi kadunjice ali košek z dojenčkom pod bližnji grm, morda ponudi majčkenemu črvičku še hrano iz svojih prs, ostalim pa pusti mleko v kaki posodi. Gre na delo. Solnce žge. Par metrov od grma se v toplih solnčnih žarkih kača raduje svojega življenja. Solnce žge bolj in bolj, tudi kači je prevzroče,
polna raztopljenega strupa se plazi proti senčnatemu grmu. Ali slučaj, navadno pa jo vleče duh mleka k ležišču otrok. Od gorkote utrujena deca sniva sladke sanje in nič ne sluti nevarnosti izvirnega sovražnika človeštva.
Dobro se spominjam, kako me je vsikdar mrzlo spreletelo po vsem životu, ko sem sledivši takim slučajem, nabiral po vaseh gradivo o takih dogodkih. Zato raje prizanašam rahločutnosti naših mater in posameznih prizorov in njih posledic ne bom tu nažteval. Pač pa se obračam do vseh tistih ki imajo stik in vpliv pri našem ljudstvu, to so učirelji in duhovniki: Posvarite naše matere kaki nevarnosti izpostavljajo svoje otroke, če jih puste brez varstva kakega razumnega odraslega zunaj na polju, ob mejah gozdov, pa tudi doma v hiši. Poučite jih naj ne greše z brezskrbno zaupljivostjo v angelja varuha. Na vsaki omenjenih slik sicer res vidimo takega angelja varuha toda resnično življenje poznažalibog le premnogo prizorov, ki so brez angelja varuha žalostno'končali.
Da poletna vročina raztopi iz sluz strupenjakov izredno množino strupa v votlino špicastih zob, da je kačji pik v tej dobi najbolj nevaren, to je splošno znano dejstvo in zato se ga tudi ne bom dalje dotikal.
Ampak na nekaj moram opozoriti zlasti tiste, ki z dobo vročega poletja vred štejejo tfidi nevarnost pred kačjimi piki le čas od julija do avgusta. Res je sicer, da je v obeh teh mesecih najhujša vročina, toda doba začetka in konca ni vsako leto ista. Izkušnja zadnjih let nas uči, da smo včasih prešli brez prehoda prave spomladi iz konca zime naravnost v sredo vročega poletja že tudi meseca junija, da je mnogokrat še konec septembra topleji, kot deževni julij, da torej o kakem rednem začetku ali koncu vročega poletja ne moremo govoriti, še manj pa, da bi po tem redu računali in se zanašali glede nevarnosti pred kačjimi piki.
Tu velja in se mora uvaževati princip: Ne kateri mesec, ampak kakšen je dotični mesec, to je odvisno za število, v katerem se strupene kače pojavljajo v raznih letnih časih po raznih krajevnih legah in z njimi združeni pogoji obstanka. Ob deževnih hladnih dneh sredi vročega poletja gremo brez vsake nevarnosti po krajih, koder bi še sredi gorkega suhega oktobra nikomur ne svetoval brez pozornosti hoditi
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Pogajanja se nadaljujejo.
Punaj, 13. julija. Ministrski predsednik baron Gautsch je danes kon-feriral z baronom Hormuzakijem in nemškim »Nationalverbandom*. Ob pol 11. se je prišel pogajati z nemškimi socijalnimi demokrati. Konference so se udeležili dr. Adler. dr. Pernerstorfer, Seitz, poljski socijalist Diamand in laški socijalist Pittoni. Češki socijalisti so bili poklicani za popoldne, Jutri prideta na vrsto prof. Masaryk kot načelnik naprednega kluba češko-moravskih poslancev in Rusin dr. Konstantin Lewicki.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 13. julija. Opozicija je danes pričela s tehnično obstrukcijo. Toda večina upa, da jo bo z lahkoto zmagala. Opozicija je namreč takoj začetkom seje pričela s širokim debatiranjem o nekem vprašanju poslovnika, tako da se je debata o brambni reformi zamogla pričeti šele ob 12. uri popoldne.
Po sklepu lista.
Velika nesreča pri kopanju. Dva utonila na Prulah.
Včeraj zvečer se je udeležil ključavničarski mojster Rebek na Francovem nabrežju slučajno seje ključavničarske zadruge. To priliko so porabili njegovi štirje vajenci med njimi tudi Tomaž Selan in so se odšli kopat na Prule. Kopali so se ravno za jezom v Gruberjevem kanalu, kjer je najbolj nevarno. Nič hudega sluteč skoči Tomaž Selan prvi v vodo. Kar naenkrat ga zgrabi krč. Pričel je ha vso moč kričati
na pomoč.
Neki pomočnik, ki je prvi zapazil potapljajočega vajenca, skoči takoj brez pomisleka v vodo in zgrabi nesrečneža. Toda ta se ga je tako krčevito oprijel, da sta bila oba v smrtni nevarnosti. Da reši sebi življenje, se je pomočnik iztrgal iz rok vajenca in odplaval na breg.
Druga pomoč.
Sedaj je poskusil .svojo srečo tesarski pomočnik Ivan Čeh, uslužben pri g. Martincu. Isti prizor kakor preje. Tomaž Selan se je v obupu tako krčevito prijel Ivana Čeha, da je je bil ta brez vsake moči. Poskusil je rešiti vsaj sebe, toda zaman.
Oba utonila.
Očividci pripovedujejo, da je bil prizor skrajno mučen. Nesrečneža sta parkrat zginila pod vodo, parkrat se zopet prikazala. Konečno sta omagala oba in izginila izpred oči gledalcev, ki jim niso mogli pomagati. Ponesrečeni vajenec Tomaž Selan je bil rojen na Koroškem in šele 15 let star. Tesarski pomočnik Ivan Čeh pa je bil star okolu 20 let. Navzoči so o nesreči takoj obvestili ljubljansko policijo. Na lice mesta došli policijski zdravnik je zamogel konstatirati samo smrt. Mrtveca so nato najprej odpeljali na stanovanje g. Rebeka, potem pa v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Razne vesti.
* Jubilej. Na Hrvaškem bodo letos slavili osemdesetletnico rojslva skladatelja Ivana pl. Zajca.
* Tovarna v ognju. V Crefeldu se je včeraj ponoči vnel ogenj v ta-mošnji tovarni za olje, ki je postala popolna žrtev požara.
* Vojak zbežal z erarnim denarjem. Dne 2. julija je zginil od polka domobranskih ulanov v Welsu vojak Pavel Bovdy iz Karlina s 1000 kronami, ki so mu jih zaupali. Orožniki zasledujejo begunca.
* Velika vročina vlada na Krimu in v južni Rusiji. Mnogo ljudi je že od vročine umrlo. Bolnišnice so prenapolnjene.
„Domovina“
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to člmpreje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje profesor Ant. Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3./I.
Lastnik in glavni arednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda b vin. — Za one, ki iščejo službe,
4	rin. — Najmanjši jjnesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 tIb. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl srrečer.
Lep«, not(> tuebiovann mesečn* soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove uprava „Jutra“.	224/4—6
PrltHina hiša v Sp. Šiški št. 32. je na prodaj. Poizve se v gostilni pri Kočarju.
404/4-1
Lepo poletno stanovanje (vila) na Bledu*
5	sob, kuhinja, lepo opremljena veranda, senčnati vrt se takoj odda. Vila se tudi ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 258/3—1
Malo rabljeno žensko In moško kolo ter
decimalna tehtnica se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	410/x—1
Kontorlstfnja, izvežbana v špecerijski in mešani stroki, žeji premeniti službo s primerno. Ponudbe pod „Kontoristinja“ na upravništvo „Jutra“. ____________________________ 242/3-3
8 dijaki se sprejino v oskrbo, oziroma se odda Čez počitnice meblovana soba. Naslov pri „Prvi anončni pisarni“.	386/5—3
StftnoTanje obstoječe iz dveh, odnosno ene sobe in kuhinje v pritličju hiše št. 24 n« Erjavčevi cesti se odda s 1 avgustom stranki brez otrok. Natančneje se poizve v pisarni notarja Hudovernika v Ljubljani.	412/3—1
Zelo dober skoraj nov planino se ceno proda na vogalu sv. Petra ceste, vhod Radec-kega cesta 2. I nadstr.	411/1—1
Korespondenca.
Mlad, muzikalno naobražen nesrečen poročene« želi v svrho razvedrila korespondence, oziroma prijateljskega občevanja z ravnotako gospo ali neodvisno gospodično. Ponudbe upravništvu .Jutra* pod .Svoboda*. Tajnost vsestransko jamčena.	261/1—1
Gospodična I. K. S. še vedno pričakujem odgovora pod P. K. št. 1, poštnoležeče Ljubljana.	262/1-1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih r Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
V soboto, 15. julija ob 9. uri dopoldne se vrši v hiši št. 35 v Krakovski ulici
prostovoljna = dražba=
obleke, perila, raznega blaga, ter zlatnine in srebrnine. :: Kupci se  — ■ vabijo.
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš soprog, oče, stari oče in brat gospod
MARIN NADILO
vinotržec
po dolgotrajni mučni bolezni, v starosti 74 let, umrl danes ob 2. uri popoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb bode v petek ob 4. uri popoldne na tukajšnjo pokopališče.
V Cerknici, dne 12. julija 1911.
Žalujoči ostali.
(Posebna oznanila se ne razpošiljajo.)
Slavnemu občinstvu, gg. gostilničarjem in društvom vljudno naznanjam,
vinsko trgovino s
v hiši pri Anžoku v Spodnji Šiški kot dosedaj in sicer pod lastnim imenom. Imel bom v zalogi pristna štajerska, dolenjska in istrska vina, po najnižjih cenah. ::	Razpošiljam tudi vino v buteljkah. ::
Spoštovanjem Josip Božič, trgovec z vinom.
	
	
Izvod samo po 6 vinarjev.
1					
					
Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno E. Scherag-a
JANOL
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. -
Naroča se:
Dunaj XV.,
Eunfkausgasse štev. 5.
v pritličju za pisarno če mogoče v bližini šišenske cerkve 'ter ob glavni cesti išče Podružnica »Jutra*, Spodnja Šiška.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga Vaznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Priznano močna, lahke tekoča solidna in neprekosljiva so
KIJSTA kolesa.
Najobširnejše jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K* Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9, Špecial. trgovina s kolesi in posam. deli lanoaojevnnje koles.
Sterni!
Patent
Nst jboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zsalogra.:
T. Kom, Ljubljana.
Ljubljana, Lattermannov drevored
Cirkus idoli Strassburger.
JUTRI
v soboto, dne 15. julija :: ob 8'Uviri zvečer. ::
Galla-premijera
z velikanskim senzacionalnim svetovnim programom.
Z — V nedeljo, dne 16. julija —
veliki predstavi £
[""popoldne ob 4. uri, j	|	Zvečer	ob	8™uri»""]
Predprodaja vstopnic: O. lir*, trafika nion“. Prihod vlakov na juž. kol. v soboto, dne 15. julija ob 8*10 uri zjutraj.
 Prednaznanila. ——
V soboto od 10—12 ure dop. javno ogledovanje menažerije in hlevov.
V pondeljek od 10—12 ure zanimive skušnje. Za odrasle 40 v, otroci 20 v.
Kupujte Jutro!
ob enem dobra prodajalka se takoj sprejme. Biti mora zanesljiva, ter imeti nekaj kavcije ker ima prevzeti neko na novo upeljano modno in konfekcijsko trgovino. Ponudbe pod »Blagajničarka* na »Prvo anončno pisarno*.
Svetovno mojstrstvo v urarski industriji iznajden«.
Prevzetje edine prodaje me je postavilo.na stališče, da za 2*90 K nudim elegantno 14 kar. Double zlato švicarsko uro. Ista ima 36 urno dobro idoče kolesje s sidrom. Nagradna znamka je električnim potom s pravim zlatom prevlečena. Gre precizno 4 leta, za kar tudi jamčim. 1 kom. 2 90 K 3 komadi 7-60 K. Ker se neugajajoče premenja, ali se lahko nazaj dobi, je naročilo popolnoma brez rizike. Pošiljam samo po povzetju.
ST. KESSLER, svetov razpošiljalnica Krakov, Avstrija štev. 132.
V Zajčevi restavraciji in kavarni
„ Razgled “
je vsaki popoldan in zvečer
KONCERT
s petjem, ob nedeljah tudi tamburi-ranje brez vstopnine ter navadnih cenah.
jjkijudimuu Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
Ustanovljen 1906.
Ustanovljen 1906.
Oblastveno potrjeni trgovski tečaj Josipa Christof
Sodna ulica št. 2, Hribarjeva hiša, upisuje celi mesec julij in celi mesec september vsak dan od 12. do 3. ure dopoldne. — Kot učne moči bodo nastavljeni s prihodnjim šolskim letom, ki se prične dne 2. oktobra 1911, srednješolski profesorji In trgovski akademiki. — Uspeh zajamčen. — Priznanja na razpolago. — Nadzorovalna dama. — Brezplačno zdravil niško nadzorstvo. — Moderno opremi jen. ::
_ __ narede največjo JlflB škodo v kleteh S in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši. ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5 20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju
T , Pncoh kleparski mojster, Dunaj XVII., j-j. j: vjovu Blumengasse štev. 60.
lzgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-
vozne in nagrobne svetilke, itd.
Zaradi
minule
sezije
cene
so
dame
oblek
pode
gos
za
Prva naj večja domača eksportna tvrdka ur, zlatnine
Lastna tovarna ur v Švici. ID Srebrnine. Tovarniška znamka „Iko“<
H. SUTTNER
Mestni trg.
Ljubljana Sv. Petra cesta 8.
Nikelnasta moška ura z verižico . . Prava srebrna moška ura z verižico 14 karatna zlata moška ura .	. • •
Nikelnasta damska ura z verižico • Prava srebrna damska ura z verižico 14 karatna zlata damska ura . . •
Uhani zlato na srebro....................
14karatni zlati uhani....................
K
4*50 naprej 9*70 44 —
8*50 9*50 20*—
1*80 4*50
dečke in deklice
veliko znižane. 35 »Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5.
■■
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejšib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je Izplačalo K 2,495*719*—.
»SLAVI JA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
TP va aaa	.	V	(n	IronUolfU	IT	-i	At
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.  —----------------------------------- Vsa	pojasnila	dal#!
mmmmmmmmmmmmm—mmmmmmmm	i	VSO pujnou«*"	*	■
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
———i— ■ Pisarne so v lastni bančni hiši.	"
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Kupite JUTRO
Izvod samo 6 vinarjev.
Del. glavnica: K 5,000.000.
Ljubljaiiaka kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. »•
Podružnico v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Rot. fond nad ■ K 610.000
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4
VL