1 
JOSIP MRAVLJAK 
i. novembra 1955 je umrl na svojem domu v Vuzènici krajevni zgodo­
vinar Josip Mravljak. Rodil se je 7. marca 1892 v Vuzenici; njegov oče Anton 
je bil mali posestnik. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju (1898—1903), 
nato gimnazijo v Mariboru, kjer je 1. 1912. maturiral. Po maturi je odslužil 
enoletni vojaški rok (1912/13) pri topničarjih v Zagrebu in Novem Sadu. V 
prvi svetovni vojni je bil kot rezervni častnik na italijanski fronti, v jesen­
skem roku 1918 pa se je vpisal kot redni slušatelj na Trgovski visoki šoli 
na Dunaju. Zaradi smrti staršev —.oče mu je umrl januarja 1919, mati 
Julijana pa dober mesec za njim — je ostal doma. Tu je prevzel službo poslo­
vodje vuzeniške hranilnice in posojilnice, bil nekaj časa občinski tajnik, a 
tudi župan, posegal pa je tudi sicer v kulturno življenje domačega kraja, eaj 
je bil starosta Sokola in Gasilskega društva; za gasilstvo je deloval tudi s 
peresom in je poleg člankov napisal knjižico Gasilski katekizem (1'934). Za 
zgodovino se je začel zanimati 1924 in je pregledal najprej vuzeniški župnijski 
arhiv, potem pa na lastne stroške še graške, dunajske, celovške in šent-
pavelske arhive, izpisujoč si iz njih vse, kar se je tikalo zgodovine naše 
Dravske doline, zlasti pa Vuzenice in njenega okoliša. V graškem arhivu je 
prepisal tudi fevdalne knjige celjskih grofov 1436—1445; prepis hrani Drž. 
arhiv v Mariboru. Na osnovi arhivskih študij je napisal precej razprav s 
področja krajevne zgodovine, razen tega pa v dnevnem časopisju tudi nekaj 
poljudnoznanstvenih člankov. V času druge svetovne vojne so ga nemški 
okupatorji konec aprila 1941 aretirali in ga z družino vred izselili v Brajkovac 
v Srbiji. Po osvoboditvi se je vrnil domov in dal svoje moči ustanavljajoči se 
višji gimnaziji na Ravnah, kjer je kot predmetni učitelj z veliko vnemo in 
pedagoškim taktom od oktobra 1945 do septembra 1952 poučeval zgodovino, 
zemljepis in matematiko. Ker ga je dnevna vožnja z vlakom iz Vuzenice na 
Ravne zaradi bolehnosti utrujala in ker so potrebovali na nižji gimnaziji v 
Vuzenici učitelja za zgodovino, je bil septembra 1952 prestavljen v Vuzenico, 
kjer je potem poučeval do svoje bolezni. 
Bibliografija njegovih zgodovinskih spisov obsega sledeča dela 
(kratice kakor v SBL; razen tega: GK = Gasilski koledar, Gs = Gasilec, 
KF = Koroški fužinar, MrbV = Mariborski Večernik, MrbZg = Marburger Zei­
tung, T = Tabor) : 
A. Samostojne publikacije: 
1. Vuzenica v srednjem veku. Zgodovinska slika. V samozaložbi. Mrb 1927. 
42 str. 8°. 
2. Žički rokopis: češka velikonočna pesem. I. Nahajališče in tekst. Ponatis 
iz CZN XXII (1927), 2 str. 8°. 
3. Nadžupnija in dekanija Vuzenica. V samozaložbi. Mrb 1928. 90 str 8° 
(Poročilo Dr. V. M-k in F.Kovačič CZN XXIII (1928), str. 157—158). 
4. Vuzenica II. Daljši okoliš v srednjem veku. Trg in grad 1457—1663. Zgodo­
vinski opis. V samozaložbi. Mrb 1929, 62 str. 8°. (Poročilo Franjo Baš GV 
V—VI (1929—1930), str. 200—201.) 
5. Vuzenica. Poseben odtis iz Vuzenica II. (1929). 17 str. 8°. 
6. Šolstvo v Vuzenici. V samozaložbi. Mrb 1930. 34 str. 8°. (Poročilo Franio 
Baš CZN XXVI (1931), str. 125—126.) 
192 
J 

7. Dravograd. I. del (1161—1261). Zgodovinski opis. Založilo Tujsko-prometno 
društvo v Dravogradu. 1932. 32 str. 8°. (Poročilo Franjo Baš CZN XXVII 
(1932), str. 51—52). 
8. Doneski k zgodovini kmetijstva v Dravski dolini v XVII. stoletju. Po­
natis iz CZN XXVII (1932), str. 171—190. 8». 
9. Kmetski stan do jožefinskih reform. Kratek pregled gospodarskih, social­
nih in zemljiškoposestnih prilik kmeta s posebnim ozirom na ozemlje 
sodnih okrajev Marenberg, Prevalje in Slovenjgradec (nekdanjega dela 
Junske grofije). 1938. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 31 str. 8°. 
10. Kmetski upori na Slovenskem. Popravljen in dopolnjen ponatis iz »Večer-
nika<. Mrb 1940. V samozaložbi, 93 str. 8°. (Poročilo Fr. Baš CZN XXXV 
(1940), str. 88—89.) 
B) Razprave in članki v časopisih in časnikih: 
1. Nekaj o gasilstvu. Gs XXVIII (1924), štev. 5. (Kompilatorični pregled zgo­
dovine gasilstva v Evropi in pri nas.) 
2. Naše ceste za rimskega imperija. T VII (1926), štev. 206, 212, 218. 
3. Vuzenica. Crtice po zgodovinskih virih. T VII (1926), štev. 265, 271, 276, 
287, 292; VIII (1927), štev. 69. 
4. Vuzeniški urbarji. Donesek h gospodarski zgodovini. CZN XXII (1927), 
. str. 61—75, 169—190. 
5. Zički rokopis: češka velikonočna pesem. CZN XXII (1927), str. 190—191 
(s fotokopijo). 
6. Bratovščina spia var jev v Vuzenici. CZN XXII (1927), str. 86—88. 
7. Zadnji lov na volkove na Pohorju. CZN XXII (1927), str. 194—195. 
8. Grosse Überschwemmungen der Drau. Ein Beitrag zur Geschichte von 
Vuzenica—Muta. MrbZg 67 Jahrg. (1927), štev. 258. 
9. Muta. CZN XXIII (1928), str. 42—52. (Iz zgodovine kraja.) 
10. Osemletna pravda (1636—1644) med Gregorjem Tavčmanom in Saro Hayd 
(Vuzenica—Ribnica—Puhenštajn). CZN XXIII (1928), str. 64—70. 
11. Šajkarstvo v Vuzenici. CZN XXIII (1928), str. 76—78. 
12. Nekaj slovarskih in zgodovinskih drobtinic iz starotrškega arhiva. CZN 
XXIII (1928), str. 82—83. 
13. Pred dve sto leti na Kranjskem. Spomini na fevdalne čase. ŽiS, 4. knjiga 
(1928), str. 210—215. (Prihod cesarja Karla VI. na Kranjsko ter v Ljub­
ljano in poklonitev deželnih stanov.) 
14. Vuzenica ob Dravi. IS 1928, str. 324—325. 
15. Marenberg 1257/59 in 1272, dvoje spornih vprašanj. CZN (1929), str. 200 
do 204. 
16. Kmečki polprazniki. CZN XXV (1930), str. 106—107. (Etnografski pri­
spevek.) 
17. Flosarska. Resnična zgodba vuzeniških flosarjev. MrbV IV (1930), štev. 
185. (Iz življenja splavarjev v 80tih letih 19. stol.) 
18. Iz vuzeniške zgodovine. CZN XXVI (1931), str. 110—114; XXVII (1932), 
str. 107—109; XXX (1935), str. 79—82. 
19. Doneski k zgodovini kmetijstva v Dravski dolini v XVII. stoletju. CZN 
XXVII (1932), str. 171—190. 
20. Guštanjski rokodelski (obrtniški) ceh. CZN XXVII (1932), str. 194—197 
21. Početki Guštanja. CZN XXVIII (1933), str. 40—46. 
22. Gasilstvo pri Rimljanih. Gs XXXVIII (1934), štev. 2 in 3. 
23. Gasilstvo v srednjem veku. Gs XXXVIII (1934), štev. 11. 
24. Prvi splošni požarni red. Gs XXXIX (1935), str. 25—27, 33—34. (Graški 
požarni red iz 1792.) 
25. Gasilstvo v novem veku. Gs XXXIX (1935), str. 48—49, 59—61, 90—92, 
110—112. 
26. K zgodovini uprave Sentpavelske posesti na Fali. CZN XXXI (1936), str. 
126—129. 
27. Plavž pri Sv. Primožu na Pohorju. CZN XXXI (1936), str. 129—132. 
13 Zgodovinski časopis ^93 

28. Gasilec v 40. letu. Gs XL (1936), str. 7—9. (Pregled 40 letnikov časopisa 
Gasilec.) 
29. Gasilstvo velemesta pred 200 leti. Gs XL (1936), str. 16—19. (Gasilstvo v 
Hamburgu sredi 18. stol. Z dvema slikama.) 
30. Organizacija jugoslovenskega gasilstva. Zgodovina. GK XIII (1936), str. 
89—96, (Pregled zgodovinskega razvoja gasilstva v Evropi in pri nas.) 
31. Vulgarna imena kmetij v vuzeniškem okolišu. Kovačičev zbornik (ČZN 
XXXII, 1937), str. 321—324. 
52. Iz vuzeniške zgodovine. (Popravek in dostavek k članku v CZN XXX.) 
CZN XXXIII (1938), str. 204. ' 
33. Sodna uprava v Dravogradu. CZN XXXIII (1938), str. 35—43. 
34. Trg Dravograd 1638. CZN XXXIII (1938), str. 201—204. 
35. Kmetski upori na Slovenskem. MrbV XIII (1939), štev. 265, 271, 276, 281, 
287; XIV (1940), štev. 4, 10, 16, 22, 27, 33, 39, 45, 51, 57. 
36. Chemenaten, Caminata — Kl uže. CZN XXXV (1940), str. 59—60. 
37. Početki Guštanja. KF I (1951), štev. 1-2, str. 8-9. (S sliko Guštanja iz 1688.) 
38. Gasilstvo v mežiški dolini. Razvoj do druge svetovne vojne. KF II (1951) 
štev. 1-3, str. 21—22. 
39. Protestantizem v Slovenjem Gradcu. V knjigi: Slovenj Gradec ob 700-
letnici. 1951. Str. 29—39. 
40. Spomini iz Dravske doline. KF II (1952), štev. 4-6, str. 22—24. (O delu 
Ciril-Metodove družbe in o narodnostnem življenju v Dravski dolini v 
času pred prvo svetovno vojno.) 
41. Muta. KF II (1952), štev. 4-6, str. 30; štev. 7-9, str. 18—19. (Pregled zgodo­
vine kraja.) 
42. Kovnica v Slovenjem Gradcu. KF II (1952), štev. 7-9, str. 15—16. (S sli­
kami nekaterih kovancev.) 
43..Mučki dravski most. KF III (1953), štev. 1-3, str. 22. (Zgodovina mostu.) 
C. Recenzije in poročila: 
1. Kratka zgodovina Maribora. Spisal G. Majcen. Maribor 1926. T VII (1926), 
štev. 292. 
2. Jagdgeschichte Steiermarks von B. R. Bachofen - Echt und W.Hof fer. 
I. Band. Materialien zur Geschichte des steirischen Jagdrechtes und der 
Jagdverfassung. Graz 1927. CZN XXII (1927), str. 204—205. 
3. Jagdgeschichte Steiermarks von Baron Reinhart Bachofen von und Wil­
helm Hofer. II. Band: Geschichte der steirischen Jagdgebiete. Graz 1928. 
CZN XXIV (1929), str. 127-129. 
4. Izkaz političnih in katastralnih občin mariborske oblasti, 1927. CZN XXIV 
(1929), str. 129. 
5. Orožen Janko, Zgodovina Celja. III. del. Novoveško Celie (1456—1948). 
Celje. 1930. CZN XXVII (1932), str. 50-51. 
6. H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, 1282—1740. Mit einem Anhang. 
Graz 1931. CZN XXVII (1932), str. 251. 
7. Anton Meli, Grundriss der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des 
Landes Steiermark. Graz 1929. CZN XXVI [ (1932), str. 231—232. 
8. Defrančeski Joso, 70 godina dobrovoljne vatrogasne čete u Varaždinu 
1864—1934. CZN XXIX (1934), str. 215—216. 
9. Mensi Franz, Geschichte der direkten Steuern in Steiermark bis zum 
Regierungsantritte Maria Theresias. Bd. I—III. Graz und Wien 1910—1936 
CZN XXXVI (1939), str. 116—117. 
10. Splošni pregled dravske banovine. Priredil državni statistični urad v 
Zagrebu. Izdala kraljevska banska uprava dravske banovine. Liubliana 
1939. CZN XXXIV (1930), str. 235-254 J 
11. Ferdinand Tremel, Das, Zehentwesen in Steiermark und Kärnten von den 
Anfängen bis ins 15. Jahrhundert. (Zeitschrift des Historischen Vereins 
für Steiermark, Jahrg. 55, Graz 1959.) CZN XXXV (1940), str. 111. 
Bogo Teply 
1.94