VESELJE V ZRAČNIH VIŠAVAH
Kapetan letala Inex-AA tovariš Zupančič iz Dolskega je v okviru občinskih odborov zveze združenj borcev NOV Ljubtjana-Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje dne 8. okto-bra oiganiziral za člane in svojce z letalom DC-9 izlet v Dubrovnik. Že ob 6. uri tega dne smo se zbrali na bmiškem letališču in vstopili v le-talo. Žal je to jutro Iilo kot iz škafa, tako da so nas morali od letališkega poslopja do letala prepeljati z avto-busi V letalu se nas je zbialo 114 potnikov in 6 članov posadke. Toč-no ob 6.30 smo se dvignili v zračne vi&ve. V letalu je bila tako st^oga tišina, da bi se slišala tudi miška, ki bi tekla po tleh. Prijazne stevardese so nas opozoiile na vse mogoče, kar se potniku lahko pripeti ob dviganju letala, a na srečo so bila opozorila nepotrebna. Dvignili smo se nad oblake in dosegli višino 9000 me-ttov, vendar nismo mogli videti nič dmgega kot bele meglene poljane, obsijane s soncem. Sele pred Du-brovnikom se je malo razkadilo in zagledali smo hribe, hiše, morje, moiske zalive in drugo.
Na letališču smo se naložili v tri avtubuse in se odpeljali v Dubrovnik na ogled znamenitosti. Dižali smo se stro^o po skupinah in si ogledovali stan del Dubiovnika z zidinami, naj-starejšo apoteko, knežji dvorec, du-brovniške ulice, vodnjak, stare ka-pele in vse tisto, kar sodi v turistični ogled Dubrovnika. Po ogledu Du-brovnika smo se spet vkrcali na av-tobuse in se odpeljali v staro gostin-sko stavbo v Oubrovački rijeki. Ne-
kateri so radovedno vtikali prste v vodo in poskušali, kje se konca slad-ka tn kje začne slana. Kosilo je bilo odlično, popoldne pa smo si lahko ogledali še tisto, kar smo dopoldne zamudili. Toda ploha nas je večino pregnala v gostilne in ob dobri kap-liici smo biJS kmalu razpoloženi. Sre-di trga Pile se nas je zbrala množica s harmoniko in zapeli smo tako, da smo spravili v obup prometnika, ki na tem delu ureja promet. Toda tudi tega je bilo prekmalu konec. Ob 18. uri smo se spet naložili na DC-9 in poleteli piek Splita, Banjaluke, Sara-jeva in Zagreba proti Ljubljani. To pot je bilo nebo jasno tako, da srao gledali Iuči mest. Bilo je veličastno. Za dobro razpoloženje pa je poskr-bel še kapetan Zupančic, ki nas je spodbudil z viskijem in brezalkohol-nimi pijačami. Kar naenkrat je tam zgoraj v zračnih višavah nastalo Lu-dovito razpoloženje, nekdo je raz-tegnil haraioniko in malo je manj-kalo, da bi v ziačnih višavah zaple-sali: To pot je bil strah pregnan, zavladalo je čudovito razpoloženje. Tu pa tam so se oglašali glasovi, naj bi tovaiiš ZUPANCIC organiziral še več takih izletov. Zahteve tovariš ZUPANČIČ ni odbil, zato bo po-trebno, da bi se za take izlete še clogovarjali.
Tovariš ZUPANČIČ naj mi do-voli, da se v tmenu vseh udeležencev iz Most in Polja najtopleje zahvalim za ves njegov trud in prija'.nost, drugič pa spet na svidenje v zračnih višavah.
ALOJZ KASTELIC