(foto: EMS) asmm& ÄäUs ŠTEVILKA 32 LETO XXXIX 10. AVGUST 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) OSREDHj, teisti FLOSARSKI 'p' /- C' Ä Prikaz žetve 1 * sJ v«' •% "po starem" 1 v Primožu 1 pri Ljubnem Sp1- ; p StlSÄ, , 1 ii STRAN 17 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o,, Cesta na Lepo Njivo 2, M02 idirnp Tudi %rtìK^Bi|Drdcirartit jjjL *■ JM| Wm \ ^zični^>g^el Ntp^jwig zviM-jit!»: ^ É^M MBMi ..j»... |B črnila za tiskalnike .ótinóvij. ■j^pfiginal) - - - Na voljo v poslovalnicah - Trg. Šmartno - Trg. Bočna • Trg. Nova Štifta - SP Gornji Grad - Trg. Radmirje - SP Plac Ljubno - SP Foršt Ljubno - Ttg. Rečica Z veseljem Vas pričakujemo! Predprodaja vstopnic: - TIC Mozirje (upravna enota), - Slaščičarna Polonca, - Baza bar Šmihel, - MVM, - Pumpa bar Gornji grad, - Slaščičarna Brglez Šempeter, - Bar Lakner Ljubno in - Picerija Četara. Betonske plošče in bèl različnih laiafcinlt Trgovina in papirnica Boiiac Iztok Vrtavk: s. i\. Šmiiiklska c. 2. .Mozm.11 ITovo šolsko leto se b^kmaluf^čeio. Tudi letos smo pripravili velik izbor potrebščin po zelo ugodnihTcenah. rejemamojnaročila zatdelavne zvezke vam nudita za poletim p oktobra 2007 H fr ' Masa sa čevapčiče, Pečenica pivska pakirano L... 'VLJ i j lvaž Klobasa za žar skifa AKCIJA pekarskih izdelkov Pekarne Postojna do konca meseca avgusta! Klobasa gril pikant Struca bela 0,80 kg 1.48 EUR Kmečki polbeli hlebec 0,5 kg 1.16 EUR Makovka 100 g 0.60 EUR Obiščete nas lahko od ponedeljka do pejka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.0.0., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 iĐmmoctjo našega iZ narml .program pa bo ineiplfeliBrčžnik OBDARITE SVOJE NAJDRAZJE Z DARILNIM BONOM TRGOVINE CIZEJ PARIŽLJE. Dostava na dom! Montaža! Ugodni mini krediti! Nani Tiršek: Potrdil normo za paraolimpijske igre.21 OSREDNJA Tretja stran Ali je turizem naša prihodnost? Letošnja turistična sezona se počasi nagiba v drugo polovico. Razlogov za nezadovoljstvo ni, saj turistični ponudniki vsepovsod po Sloveniji govorijo o večjem obisku gostov v primerjavi z lanskim letom. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je podobno, zato bo ob zaključku sezone zanimivo povprašati po občinah, koliko denarja se je nateklo v njihove proračune iz naslova turistične takse. V dneh, ko je pri nas potekalo mednarodno orientacijsko tekmovanje, o katerem smo poročali v prejšnji številki Savinjskih novic, v celi dolini ni bilo mogoče najti niti ene proste postelje. Nekateri udeleženci tekmovanja so zato morali spati v Topolšici. Ali torej potrebujemo več nočitvenih kapacitet? Moj odgovor je vsekakor pozitiven, vem pa, da nekateri razmišljajo drugače. Dejstvo je, da pravi zaslužek v turizmu prinašajo stacionarni gosti, zato bi si morali prizadevati, da bi bilo le-teh še več. Prav tako bi si morali prizadevati tudi za čim bolj šo strukturo gostov, kar pomeni, da ne privabljamo zgolj tistih, ki gredo na . , . . „ . . „KNJIŽNICA dopust zato, da kaj privarčujejo. Temgjjfjuj^ma bi morala biti tudi raven namestitvenih objektov in raven izvenpenzionske ponudbe. V tem kontekstu se sprašujem, ali se bo našel junak ali skupina junakov, ki bo v tej, za številne obiskovalce naravnost idilični dolini zgradila igrišče za golf? Po drugi strani pa se sprašujem tudi to, ali Zgornjesavinjčani sploh potrebujemo več turizma? AH si sploh želimo višji nivo življenja in dela? Včasih imam občutek, da smo vse preveč zadovoljni s tistim, kar imamo in kar nam zagotavlja osnovno preživetje. »Nikoli ne bodi zadovoljen s tistim, kar si, če želiš postati tisto, kar nisi; kajti tam, kjer si postal zadovoljen, boš tudi ostal,« je zapisal že srednjeveški angleški literat Francis Quarles. Tako to funkcionira na tem svetu. Samozadostnost ne vodi k napredku in premalo je, da se za napredek trudijo samo posamezniki. Brez širših ambicij v lokalnem okolju ni razvoja. Edina sreča je, da se virus uspeha in ambicioznosti širi naokrog, da je nalezljiv. Več ko bomo imeli BSH-jev, KLS-ov, Podkrižnikov, Sukičev in podobnih primerov, bolj se bomo skušali naravnati na njihovo valovno dolžino. Prihodnost, tudi turistična, je odvisna od nas samih. c-L EJ, TO NI SPOMINEK, TO JE NAŠ FLOSII! IZ VSEBINE: 32 Aktualno: Turizem smo še vedno predvsem ljudje.4 Praznik občine Solčava: Posebnost v zgornjesavinjskem prostoru.... 6 Praznik občine Ljubno: Rojstni dan iz potrebe po sodelovanju in ustvarjanju .......7 Lojze Peterle Sproščen kandidat z nasmehom......8 Ljubno ob Savinji: Tretje srečanje upokojencev Zgornje Savinjske doline.........10 Knjižnica Mozirje: Glasba z Andov ogrela kri in dlani.16 SSK Ljubno BTC: Smučarski skoki za pokal flosarja.21 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 32,10. avgust 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR,. 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno _________________________________________________________________________ TURIZEM S(M)0 (ŠE VEDNO) PREDVSEM LJUDJE Turistične kapacitete zasedene, sezona boljša kot lani Z več kot osemodstotno letno rastjo sodi turizem med najhitreje rastoče gospodarske panoge v svetu. Ljudje, ki so na svojih delovnih mestih pod čedalje večjim pritiskom, si želijo dopust preživeti daleč stran in povsem drugače od običajnega delavnika. Kljub temu, da si letos dopusta zunaj svojega kraja ne bo moglo privoščiti kar 56 odstotkov Italijanov, so milijoni, ki se spustijo v vsakoletno »preseljevanje narodov«, zavidljiva številka. Ljudi mika spoznati drugačne kraje, drugačne navade, drugačno gastronomijo. Poleg standardnih zahodnoevropskih turistov prihaja zadnja leta v Slovenijo čedalje več gostov iz Vzhodne Evrope. Narobe bi bilo goste »predalčkati« po tem, od kod prihajajo. Gosta je potrebno obravnavati povsem individualno. Slovenija je za večino tako majhna, da se nastanijo nekje v Zgornji Sav- injski dolini in sejim ne zdi nič posebnega, da se vozijo od tod na izlete na Bled, v Ljubljano, na morje... Pogovarjali smo se z nekaj naključno izbranimi ponudniki turističnih storitev pri nas. Njihova skupna ugotovitev je, daje letošnja sezona boljša od lanske, da se večina turistov rada vrača. Gostje so navdušeni nad prijaznostjo ljudi, nad naravnimi lepotami, nad poseb- nostmi naše kulinarike. Ponudba nastanitvenih zmogljivosti je dovolj pestra za različne zahteve gostov. Iz pogovora pa je bilo tudi razvidno, da bi bila potrebna dolgoročna strategija turizma v Zgornji Savinjski dolini, ki se ne bi menjala z vsakim novim zaposlenim v »tičih«, zavodih in turističnih društvih. Pogrešajo enotno koordinacijo za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, saj bo ta samo tako prepoznavna kot enotna (in dovolj velika) turistična destinacija. HOTELI SO RAZPRODANI Medtem ko so izvajanje gostinskih uslug dali v najem, so z zasedenostjo nočitvenih zmogljivosti v hotelu Benda v Mozirju izredno zadovoljni. »Konec aprila smo gostili predstavnike nekaterih ruskih potovalnih agencij. Z majhnim denarnim vložkom smo poskrbeli, da smo v številnih ruskih turističnih prospektih, kar že prinaša rezultate. To poletje smo gostili tako Ruse kot Poljake pa tudi Latvijce. Standardni so gostje iz Zahodne Evrope, veliko je Hrvatov,« pravi vodja marketinga Brigita Bašič Obrez. Hotelske nastanitve imajo razprodane za vse letošnje leto, polno imajo tudi čez novoletne praznike in v času šolskih počitnic na Hrvaškem v začetku prihodnjega leta. Da je sezona odlična, se strinja tudi direktor Marjan Benda. Želeli bi si malo Naša anketa »Turizem smo ljudje!« Slogan, ki še vedno potrjuje, da nobena znamenitost, pa naj bo še tako lepa, ne pomeni nič, če je ne znamo pokazati oziroma obiskovalce napotiti do informacij, ki jih iščejo. Naš dolina je zelo zanimiva za izletnike in turiste. Poleg ogledov zgodovinskih in kulturnih znamenitosti ter različnih prireditev so v ospredju izleti in vzponi v gore. Na svoj račun lahko pridejo ljubitelji lova, ribolova, smučanja, jahanja in kolesarjenja. Turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline dopolnjujejo številne peš poti. Počitnikovanje na kmetiji je čudovita priložnost za spoznavanje bogate kulturne dediščine našega podeželja: ohranjene arhitekture, običajev, domače obrti in kulinarike. Toda - ali je to dovolj? Jože Grudnik, Spodnja Rečica Turizem je resna gospodarska panoga, ki pa sojo mnogi turistični subjekti v naši dolini jemali vedno bolj za šalo kot zares. Prepričan sem, da za animiranje turista niso dovolj vaške veselice. Dolina nima dovolj kapacitet, kjer bi za več dni lahko nastanili avtobus turistov na enem kraju. Prepoznavnost doline se mi zdi slaba. Informacij ni na enem mestu. Gostinci in ostali ponudniki turističnih produktov se med seboj ne povezujejo. Za turizem ni dovolj lepa neokrnjena narava sama po sebi, temveč se jo moramo naučiti promovirati. Imamo odlično hrano, ki pa je ne znamo ponuditi. Reklama je bistveno premalo agresivna. Dokaz za to je zaščitena blagovna znamka »zgornjesavinjski želodec«, ki je v širšem slovenskem prostoru še vedno premalo poznana. Cestna povezava je slaba, zato si želim, da se tretja razvojna os čim bolj približa naši dolini. Martin Mikek, Radegunda Turizem v naši dolini ni dovolj razvit. Velika katastrofa so cestne povezave, tako da nekateri lepi kraji ostajajo turistom neznani prav zaradi njih. Da turist ostane v naši dolini dlje časa, niso dovolj samo lepe gore in ostale naravne znamenitosti. Manjka prireditev čez teden in ne samo ob vikendih. Vse pogosteje se dogaja, da ne znamo ponuditi niti svoje domače hrane. Gostinci na jedilnike dajejo dunajske zrezke in »pomfri«, le redko pa je zaslediti kakšne avtohtone jedi naše doline. Franja Rehar, Podgora Zgornjo Savinjsko dolino bolj slabo poznam, vendar pa sem prepričana, daje turistična ponudba zelo slaba. Mislim, da turisti z izjemo v Logarski dolini le redko ostanejo več dni, saj tudi nastanitvenih kapacitet ni dovolj. Nekaj jih je sicer v kampih in na turističnih kmetijah. Tudi slabe ceste pripomorejo k slabšemu obisku. Simone B. Michielen, Rečica ob Savinji V Slovenijo sem prišla pred nekaj leti in kot Nizozemka poskušam privabiti čim več gostov iz svoje domovine. Pri tem opažam, da je premalo informacij zbranih na enem mestu za celo dolino o različnih prireditvah in »feštah« Te bi lahko bile mogoče pred vstopom v Zgornjo Savinjsko dolino in seveda v tujem jeziku. Ni povezanosti med turističnimi subjekti. Zgornja Savinjska dolina je premalo zastopana in predstavljena na sejmih vtujini, potencialni turisti tam dobijo premalo informacij o dolini, pa še te le o posameznih krajih in ne o dolini kot celoti. Neokrnjena narava in manjše turistične kmetije, kjer turisti lahko kupijo tudi njihove pridelke, so za turista z Nizozemske zelo dobrodošle. Jerica Kobetič, Gornji Grad Ljudje bi morali prvo dojeti, da turizma ni brez prijazne besede. Tudi ponudba je zelo borna, čeprav se razlikuje od kraja do kraja v dolini. Ni povezanosti med ponudniki gostinskih storitev. Mogoče bi lahko uvedli turistični vlakec, ki bi vodil turiste skozi celo dolino. Različni animatorji bi morali »zaposliti« turiste z različnimi igrami v krajih, kamor bi vlakec pripeljal. Jože Rihter, Devce Vsekakor je pomanjkljiva reklama turističnih kmetij. Ljudje se namreč vse pogosteje odločajo za preživljanje dopusta na deželi, kjer spoznavajo kmečko življenje, a o tem dobijo le skope informacije. Cestna povezava je slaba. Lepa narava ni dovolj, turistom moramo znati ponuditi tudi domačo hrano. Pripravila: Marija Sukalo, fotografije: Ciril M. Sem Aktualno 's.__________________________________________________________________________________________ več seminarskega turizma, za kar pa bo treba urediti ustrezno dvorano. V Aparthotelu Natura v Lačji vasi je letos njihova prva poletna sezona, saj so hotel odprli lani sredi avgusta. Na turističnem tržišču si tako šele iščejo pravo mesto, kljub temu pa imajo trenutno nočitvene zmogljivosti razprodane, pravi direktor hotela Dejan Dobovičnik. »imamo tako domače kot tudi goste iz vse Evrope. Računamo tudi na dobro zimsko sezono, ki pa bo seveda v veliki meri odvisna od vremenskih in predvsem snežnih razmer.« APARTMAJI IN TURISTIČNE KMETIJE Tudi lastniki apartmajev in nočitvenih zmogljivosti na kmetijah so z letošnjo sezono zadovoljni. Helena Krivec z ekološke turistične kmetije Ramšak pod Olševo pravi, da se gostje k njim radi vračajo. To je posebna kategorija gostov, ki imajo do narave še posebej pristen odnos. Kmetija je ena od sedmih slovenskih kmetij, ki seje posvetila ekološkemu turizmu. Razpolagajo strinajstimi nastanitvami, ki so povsem razprodane. »Širjenje kapacitet pri nas ni smiselno, saj tega ne dopušča že sam koncept ekološkega turizma,« pravi Krivčeva. Na turistični kmetiji Govc v Robanovem kotu imajo zmogljivosti zasedene. Njihovi gostje so tako Slovenci kot gostje iz tujine. Predvsem pa se k njim gostje radi vračajo. »Naša sezona je v veliki meri odvisna od vremena, zato je letošnja boljša od lanske. Sicer pa za zapolnitev naših kapacitet sodelujemo s turistično agencijo,« je povedala Marjana Veršnik. POLNI SO TUDI KAMPI »Naš kamp je bil doslej odprt od sredine aprila do sredine novembra, letos pa bomo sezono podaljšali v zimo, saj že zdaj ponujamo nastanitve v bungalovih, ogrevali pa bomo tudi sanitarije. Z različnimi aktivnostmi se trudimo, da gostu, ki biva pri nas, ni nikoli dolgčas. Na razpolago so različna športna igrišča, prirejamo pa tudi razne dogodke. Pravkar za svoje goste pripravljamo degustacijo vin in žganj,« pravi lastnik kampa Meni- ŠPORT CENTER PRODNIK Število gostov stalno narašča Edi Jurjevec (foto: Marija Lebar) Edi Jurjevec iz Šport centra Prodnik v Juvanju ocenjuje, daje letošnja turistična sezona dobra. Število gostov, ki pri njih nočujejo, iz leta v leto narašča. »Trudimo se, daje naš gost zadovoljen, saj je to najboljša reklama za naš center. Domačnost in prijaznost sta tisto, kar gosta pritegne, da se vrača in povabi še svoje znance, prijatelje... Zato v zadnjem času denar, ki bi ga sicer namenili za reklamo in propagando, raje vložimo drugam,« odkrito pove Jurjevec. V poletni sezoni imajo tako domače kot tuje turiste, nekateri si najamejo kanuje. Vjesensko zimski sezoni gostijo razne seminarje, večje poslovne in politične dogodke. Tudi zaključene družbe ob priložnostih kot so poroke, birme, občni zbori, se rade pomudijo pri njih. »Ne morem reči, da je letošnja sezona »bum«, smo pa zadovoljni. Rad bi ob tem pohvalil Ivana Nagya, kije organiziral orientacijsko tekmovanje v naši dolini in tako pripeljal številne goste, ki so napolnili vse zmogljivosti. To so bili prijetni gostje; čisti in disciplinirani,« je še dodal Edi Jurjevec. Marija Lebar KAMP SAVINJA Večina gostov je prijetnih Rozka Petrin (foto: Marija Lebar) Rozka Petrin ima kamp ob Savinji že okoli petnajst let. V kampu je prostora za 200 oseb in je odprt od prvega maja do konca septembra. Urejenost kampa, ki mu daje senco staro sadno drevje, dopolnjuje stavba z recepcijo in sanitarijami. »Večina gostov je mirnih in čistih, le redko se zgodi, da moramo pobirati za njimi smeti. Včasih nastane problem s toplo vodo pri tuših, saj se nekateri z njo pretirano polivajo, nato pa je zmanjka za ostale. Namestili smo napise v treh jezikih, ki priporočajo razumno ravnanje s toplo vodo, a večkrat tudi to ne zaleže.« Sicer se gostje med seboj zelo razlikujejo. Ni mogoče reči, da zahodnjaki bolj pazijo na urejenost kot vzhodnjaki. Povsod se najdejo izjeme,« pove Petrinova. Pri njih kampirajo večinoma inozemski gostje, domačih je le za vzorec. »Najbolj nas veseli, da se gostje radi vračajo. Na prvem mestu po številu so Nizozemci, nato Belgijci, Nemci, Francozi, Italijani... Čeprav nobenega jezika ne govorim preveč dobro, sporazumevanje sploh ni problem. Madžari običajno ne znajo nobenega tujega jezika, pa se vseeno nekako zmenimo,« z nasmehom doda Rozka Petrin. Marija Lebar na Jure Kolenc. Nekateri gostje se vračajo že več let, sicer pa se sam zelo angažira in se udeležuje raznih prireditev in turističnih sejmov, tudi v tujini. Z letošnjo sezono so v kampu Menina zelo zadovoljni. Ludvik Petek, lastnik kampa Šmica v Lučah: »Letošnje vreme je za kampiranje zelo ugodno, kar se odraža tudi na obisku. Pri nas ponujamo poleg prostora za kampiranje in športnih objektov tudi štiri dvoposteljne sobe.« V kampu, ki je bil doslej odprt od pomladi do jeseni, so uredili ogrevanje sanitarij, tako da bodo imeli poslej odprto tudi pozimi. Vzimskem času računajo predvsem na lastnike avtodomov in prikolic. Marija Lebar ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Z odpadki v Celje Z zapiranjem odlagališča odpadkov v Podhomu, kar naj bi se zgodilo konec prihodnjega oziroma najkasneje v sredini leta 2009, ostaja za pet zgornjesavinjskih občin problem, kam z odpadki. Kotje znano, seje občina Mozirje že pred leti odločila voziti odpadke v Celje, predstavniki občin Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava pa so se s predstavniki podjetja CERO Celje o tej možnosti pogovarjali pretekli teden. Županja Ljubnega Anka Rakun večjih ovirza odvoz smeti na celjsko deponijo ne vidi, edina dilema je, da ima 23 občin celjske statistične regije, ki so k CERO že pristopile, v podjetju svoj delež, kar za zgornje-savinjske ne velja. Bistveno je, poudarja Rakunova, da bo pet zgornjesavinjskih občin glede cene odlaganja odpadkov izenačenih z ostalimi, vprašanje znižanja stroška odlaganja za vse občine celjske statistične regije pa ostaja zaenkrat še odprto. Savinjčan GORENJE D.D. Uprava razširjena za dva PRAZNIK OBČINE SOLČAVA Posebnost v člana Nadzorni svet delniške družbe Gorenje je na predlog predsednika uprave Franja Bobinca sprejel predlog za razširitev uprave za dva člana. Za člana uprave za področje trženja in prodajeje bil imenovan Uroš Marolt, sicer doma iz Mozirja, za člana uprave za komplementarne programe, nabavo in logistiko pa je bil imenovan Branko Apat. Oba bosta nastopila mandat 17. septembra. Uroš Marolt je leta 1997 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sedaj pa zaključuje magistrski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V letih 1996-1997jebilzaposlenvpodjetju MGA Nazarje kot samostojni kontrolor v kontrolingu, v Gorenju pa se je zaposlil leta 1998. Do leta 2001 je bil komercialist za področje Rusije, nato je vodil komercialno področje v prodajni družbi Gorenje Polska, Uroš Marolt kjer je leta 2002 prevzel funkcijo direktorja. Septembra leta 2005 je prevzel vodenje hčerinske prodajne družbe Gorenje Austria Handels GmbH. KF ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Nove lokacije okužbe s hruševim ožigom Celjska enota filosanitarne inšpekcije je v preteklih tednih v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo in službo za varstvo rastlin pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec opravila številne preglede sadnih rastlin in ugotovila, da se je okužba z doslej evidentiranih območij razširila še v Zadrečki dolini od Pustega polja vse do Črnivca in čez Radmirje proti Ljubnemu. Na velenjskem območju je hrušev ožig »udaril« s Koroške čez Zavodnje, Plešivca, Hrastovca in se nadaljuje preko južne strani vitanjskega in zreškega Pohorja proti dolinam. V Spodnji Savinjski dolini so bile poleg Dolenje vasi okužbe odkrite še v naseljih Spodnje Roje pri Šempetru, Šešče in Vrbje pri Žalcu. Vodja celjske enote fitosanitarne inšpekcije mag. Ema Pavlič Nikolič ponovno poziva vse lastnike, da takoj odstranijo okužene veje z dreves. Teje potrebno takoj sežgati in o tem obvestiti fitosanitarno inšpekcijo, po opravljenem delu pa je nujno vso uporabljeno orodje, obleko in obutev ter roke temeljito razkužiti. »Proti širjenju okužbe bomo pripomogli le s doslednim izvajan- jem higienskih ukrepov ter uničevanju okuženih delov rastlin. To potrjujejo izkušnje sadjarjev, ki so se s to nevarno boleznijo borili že v preteklih letih ter vestno upoštevali ukrepe razkuževanja vsega orodja in uničevanja okuženih delov rastlin. Pri njih so trenutno okužbe le na posameznih drevesih v rodnih plantažnih nasadih,« pojasnjuje Ema Pavlič Nikolič in pri tem poudarja, da se malomarnost in neupoštevanje higienskih ukrepov ter ostalih ukrepov maščuje s še večjimi okužbami na sadnem drevju. Tako lahko ponekod vidimo okužene krošnje hrušk, ki so cele črne z izgledom pogorelega drevesa. Savinjčan zgornjesavinjskem prostoru V Solčavi so tokratno občinsko praznovanje zopet zasnovali drugače, po svoje in zato izvirno. Ob vsem, kar imajo pokazati in s čimer bi se lahko pohvalili, so se, v naravnem okolju pred novozgrajeno šolo, ukvarjali z zgodovino solčavske ovce. Ta je skupaj s cerkvijo Marije Snežne dajala pečat rodovom solčavskih gorjancev in še danes daje solčavsko jezerska pasma ovc pomemben vir preživetja tukajšnjim domačinom. Ovce so zaznamovale Solča-vane, je pred zbranimi poudaril župan Lojze Lipnik, zato so odprti in nasmejani. In v resnici je zgodovina solčavske ovce nadvse bogata, konča pa se v današnjem času s filcem, v katerem vidijo domačini dodaten vir zaslužka in turistične promocije. V tem vidi Lipnik lepo priložnost, ki skupaj z občinskim svetom spoštuje dogovorjeno, zato tudi letos občinskih priznanj niso podeljevali. V Solčavi so se že pred leti odločili, da se bodo zaslužnim občanom oddolžili na vsake štiri leta, saj v nasprotnem priznanja zvodenijo in nimajo nobene vrednosti. Tako razmišljajo v Solčavi in priznati je treba, da ima njihova odločitev težo. Sicer pa so se v tem letu največ ukvarjali s dokončanjem del na podružnični šoli in samo otvoritvijo. Precej poudarka so namenili vzpostavitvi elektro inštalacij, dokončanjem vodovodnega sistema in ostalimi stvarmi, ki sodijo pod zemljo. Pomembna pridobitev je tudi asfaltna prevleka skozi občinsko središče, za prihodnost pa imajo po besedah župana Lipnika precej optimistične načrte, ki so vezani na pridobivanje državnih sredstev. Celotno Solčavsko vidi dolgoročno perspektivo v turizmu, zato bo potrebno precej pozornosti nameniti ureditvi cest in parkirišč ter ostale infrastrukture. Savinjčan Solčavski občinski praznik je bil podrejen zgodovini, ki se nanaša na tamkajšnjo ovco in je tesno povezana tudi s prihodnostjo (foto: EMS) POPRAVEK INFORMACIJE V članku »Ternar zadolžen za sanacijo cerkve« v 31. št. Savinjskih novic se mije zapisala napaka, daje celjski škof dr. Stres solčavskega župnika Silvestra Molana razrešil duhovniške službe. V resnici ga je razrešil službe župnika in ga poslal za eno leto domov. Verjetno ne zato, ker bi kot duhovnik vestno in pošteno opravljal službo župnika, vendar o teh vprašanjih pristojni cerkveni gospodje ne želijo razpravljati, čeprav so bili o vzrokih za vse prej kot normalne razmere v solčavski fari zelo natančno vprašani. Savinjčan PRAZNIK OBČINE LJUBNO Rojstni dan iz potrebe po sodelovanju in ustvarjanju S podelitvijo najvišjih priznanj so na Ljubnem proslavili 13. občinski praznik. Z domačini so praznovali župani sosednjih in prijateljskih občin, z njimi je bil tudi poslanec Jakob Presečnik ter drugi ugledni gostje. Z izbornim programom so se izkazali učenci nazorske glasbene šole ter pevski zbor domačega kulturnega društva in sploh je bilo letošnje praznovanje na Ljubnem nekaj posebnega, saj v nasprotju z ustaljeno navado niso predajali namenu novih asfaltnih cest ali vodovodnih priključkov. Vendar vzroki niso finančne ali tehnične narave, dejstvo je, da so večino načrtov uresničili, nekaj jih nameravajo še v jesenskem času. Osrednji investicijski poudarek je letos namenjen izgradnji komunalne infrastrukture v novi industrijsko poslovni coni Loke. »Upamo in verjamemo, da bomo že letos lahko zagotovili prostorske pogoje za širitev obstoječih podjetij kakor tudi za pridobitev novih investitorjev in s tem odpiranje novih delovnih mest. S tem projektom želimo hkrati omogočiti boljše bivanjske pogoje za prebivalce naselja Loke in večjo prometno varnost,«je v svojem nagovoru poudarila županja Anka Rakun in naštela številne razloge, zaradi katerih smejo častno in ponosno praznovati. S hvaležnostjo je spregovorila o vseh, ki vsakodnevno skrbijo za zgledno podobo svojih domov in celotne občine, še posebej pa nagrajencev, katerih delo se kaže na Letošnji prejemniki zlatih priznanj Občine Ljubno so (z leve): direktor KLS Bogomir Strašek, župnik Martin Pušenjak in ravnatelj osnovne šole Rajko Pintar (foto: EMS) vseh ravneh skupnega življenja. Posebno priznanje županje za gospodarsko področje so prejeli direktorji, ki najmanj deset let uspešno vodijo podjetja in imajo več kot deset zaposlenih. Priznanje županje so prejeli učenci in učenke, ki so vseh osem let osnovne šole dosegali odličen uspeh. Vrhunec praznovanja občinskega praznika je bil dosežen s podelitvijo priznanj posameznikom, ki so po mnenju komisije za mandatna vprašanja in občinskega sveta storili največ za razvoj ljubenske občine. Bronasto priznanje je prejel Franjo Atelšek, srebrno sta si s svojim delom prislužila Franc Povh in Vinko Jeraj, prejemniki najvišjih zlatih priznanj pa so direktor podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek, župnik in dekan Martin Pušenjak in ravnatelj osnovne šole Rajko Pintar. V imenu nagrajencev seje zahvalil Bogomir Strašek in dejal, da so priznanja zahvala za njihovo osebno delo in še v večji meri vsem, s katerimi skupaj delajo in ustvarjajo. Savinjčan RAZSTAVE V OKVIRU FLOSARSKEGA BALA Skozi razstavljena dela o duhu Ljubnega Ni potrebno posebej razlagati, da je na Ljubnem ob Savinji v času Flosarskega bala nadvse živahno. Ljubenci se takrat zabavajo ob športu, raznih igrah, turistom prikazujejo domače šege, lepo pa je, da tudi na kulturo ne pozabijo. Ob letošnjem praznovanju so tako v avli osnovne šole pripravili kartri zanimive razstave, ki vsaka zase prikazujejo duha in vrednote Ljubencev. Otvoritev razstav, kije v osnovno šolo privabila številne krajane in obiskovalce iz celotne doline, je potekala v treh sklopih. Najprej je zbrane pozdravil kustos Vojaškega muzeja Slovenije Albin Mikulič, kije vsodelovanjuzZgornjesavinjskim društvom generala Maistra poskrbel za postavitev razstave o življenju in karieri generala in pesnika Rudolfa Maistra. Obiskovalec razstave, ki bo na ogled še v septembru in tako predstavljena tudi ljubenskim šolarjem, se lahko pouči o za Slovenijo velikih dogodkih, spozna generala Maistra tudi z njegove intelektualne in umetniške strani ter si ogleda številne zanimive dokumente in fotografije. V drugem sklopu so se z razstavo ročnih del predstavile članice drušlva Toplica, katerih ustvarjalnost tako na področju ročnih del kot pripravljanja domačih dobrot je dodobra poznana že večini Zgornjesavinjčanov. Poleg različnih ročnih del so si obiskovalci lahko ogledali še nekaj slik, narejenih s tehniko risanja na steklo in svilo, in izdelke narejene s tehniko klekljanja. Nazadnje seje zbranim predstavila še ljubiteljska slikarka Rosana Štiglic, doma iz Tera pri Ljubnem. Štigličevoje predstavil slikar Jure Godec, ki je z zadovoljstvom zatrdil, daje mlada slikarka na dobri poti, saj zna izražati svoja čustva, slika že z akrilnimi barvami, pri svojem slikanju pa uporablja številne zanimive, naravne slikarske podlage. Tatiana Golob Kustos Vojaškega muzeja Slovenije Albin Mikulič je županji Anki Rakun ob odprtju razstave o generalu Maistru poklonil knjigo o Manevrski strukturi Narodne zaščite (foto: Tatiana Golob) 0 INTERVJU: LOJZE PETERLE, EVROPSKI POSLANEC IN KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Sproščen kandidat z nasmehom Lojze Peterle (foto: EMS) Človek, ki je premagal raka, ima nadvse rad čebelarstvo in kolesarjenje. Že kot otrok je igral na orglice, najraje pa raztegne harmoniko. Čeprav mu ankete javnega mnenja napovedujejo prednost, nikogar od protikandidatov za položaj predsednika države ne podcenjuje. Po odločitvi Boruta Pahorja, da bo popeljal stranko na državnozborske volitve in se potegoval za premierski stolček, sta mu najbližja Mitja Gaspari in Danilo Türk. Sam meni, da je ljudskost njegova prednost, zato ni presenečenje, da mu izražajo podporo tudi volivci levega političnega bloka. - Se spomnite, kateri kraj v Zgornji Savinjski dolini ste kot predsednik vlade najprej obiskali? Mislim, da sem bil najprej v Lučah. - Drži, najprej ste bili v Lučah... Naslednjič sem bil na Ljubnem in potem v Gornjem Gradu. - Za tiste čase je bil prihod v Gornji Grad nekoliko nenavaden. Brez spremstva, sam skozi park pred katedralo. Meni seje ves čas dogajalo, da sem prihajal na tak način. Še danes se mi zdi nenavadno, če me ljudje doživljajo kot funkcionarja. Še vedno se počutim kot študent in se mi zdi, da me ljudje jemljejo za svojega človeka. Kljub vsemu, kar se je vmes političnega zgodilo. - Ne primerjam vas z nekim drugim gospodom, vendar ste bili z vstopom v politiko za marsikoga padalec. Za marsikoga sem tudi v resnici bil. Tisti, ki nismo imeli partijske knjižice, v politiki nismo kaj prida veljali. Prej sem delal v kulturi in sem marsikaj preštudiral na temo družbenih vprašanj. Moram povedati, da se nisem imel za ne vem kako politično talentiranega, ampak takrat smo se odločili narediti najprej krščansko socialno gibanje, potem krščansko demokracijo. Menil sem, da je potrebno narediti stranko in potem seje zgodilo presenečenje, da smo zmagali na prvih volitvah. Pred tem nisem računal na vlogo preds-ednika vlade in sem jo celo ponudil Jožetu Pučniku. Menil sem, daje politično bolj izkušen, saj je dolga leta živel v urejeni demokraciji. - Vaša politična pot je polna vzponov in tudi padcev. Sedaj ste kandidat za predsednika države, kar pomeni, da z ambicijami nimate težav? Ko se za nekaj odločim, gre zares. Pred petimi leti sem odklonil kandidaturo, ker sem ocenil, da sem bil premlad. Zdaj menim, daje kandidatura dozorela in sem jo tudi leto pred volitvami napo- vedal, zaradi česar me nihče ni kritiziral. Zase funkcij ne potrebujem. Mirno bi lahko delal naprej kot podpredsednik evropske ljudske stranke, morda bi lahko v naslednjem mandatu kandidiral celo za njenega predsednika. Vendar menim, da bi lahko pridobljeno znanje koristno uporabil na funkciji predsednika države. Kandidature sem se lotil sproščeno, z nasmehom, saj lahko preživim, tudi če ne bi bil izvoljen. Odkarsem premagal raka, jemljem to kot še eno podarjeno življenje. - Z najavo kandidature ste marsikoga presenetili, v vsakem primeru to drži za desne stranke, ki so dolgo odlašale s podporo. Kar se mene tiče, sem vedno držal pomladno linijo. Ker pri nas predsednika oziroma predsednico volimo neposredno, sem se najprej obrnil na državljanke in državljane in tukaj je ključen podatek, daje bila kandidatura zelo lepo in na široko sprejeta kot pozitivno dejstvo. Vesel sem podpore pomladnih strank, vendar v vsakem primeru stavim na ljudi. Poznam javnomnenjske raziskave in vem, da velika večina v pomladnih strankah podpira mojo kandidaturo. - S kandidaturo na nek način sproščate napetost med vami in predsednikom Nove Slovenije dr. Andrejem Bajukom, saj vseskozi veljate za njegovega bolj ali manj odkritega rivala za funkcijo predsednika stranke? Želel bi poudariti, da Bajuk v meni nima konkurenta. Na kongresu pred enim letom sem povedal, da proti človeku, ki sem ga sam vabil v Slovenijo, ne bom kandidiral. Stranka bo morala ugotoviti, kako urejati svojo javno podobo, kako dobiti vjadra svežega vetra. Mislim, daje prav, da pride do zamenjave generacij v stranki, tako da ne bo prišlo samo do prestrukturiranja na levi ampak tudi na desni. Vesel sem strankine podpore. Stranka je celo prej govorila o moji kandidaturi, kot sem to javno napovedal. Novi Sloveniji želim ne samo, da se ohrani, ampak da se razvija v našem prostoru, ker menim, da demokrščan-ski profil potrebujemo, kot potrebujemo tudi vse ostale profile. Odgovornost je na tistih, ki bodo vodili to stranko v prihodnje. - Po javnomnenjskih raziskavah Novi Sloveniji ne kaže najbolje, zato me zanima, kaj bi bilo potrebno po vašem mnenju storiti, da se stranka okrepi do te mere, da bo znotraj pomladnih strank bolj razpoznavna, da ne uporabim besede enakovredna? Stranka potrebuje večjo prepoznavnost, potrebuje tudi boljšo prodajo svojih rezultatov. Dejstvoje, daje Nova Slovenija vtej koaliciji veliko naredila, prispevala veliko programskih točk in poudarkov na gospodarskem, socialnem in drugih področjih. Stranka bi morala izostriti svoj profil, če hoče biti atraktivna. Vedno je težava, kadar ljudje ne vidijo prave razlike med strankami. Meni v Sloveniji manjka krščanska demokracija in tudi »Vsi svetovni problemi se začnejo pri ljudeh, če odštejemo naravne katastrofe. Problemi se dogajajo, ker ne znamo živeti z različnostjo. Zaradi velikih razlik nastajajo veliki problemi, velike vojne, premikanje celih narodov, genocidi in še bi lahko naštevali. Če se prenašamo in znamo živeti z razlikami, je lahko drugače.« liberalna demokracija evropskega tipa. Profili morajo biti jasni in menim, da ne kaže prodajati megle. - Zgodba združitve in razdružitve krščanske demokracije in ljudske stranke je preteklost, ostajajo samo politične in verjetno tudi človeške zamere. Ker v teh krajih živi takratni predsednik združene stranke, me zanima, kako bi reagirali, če bi se na vratih pojavil dr. Franc Zagožen, po mnenju nekaterih glavni krivec za propad večinskega volilnega sistema? Vljudno bi ga pozdravil. - In to bi bilo vse? (smeh) V tem času sva se videla in na kratko pozdravila, ampak kaj več se ni zgodilo. Očitno je prišlo do zelo različnih pojmovanj demokracije in ljudske volje. Osebno sem opravil z vsemi zamerami. V času, ko sem se boril z rakom, sem imel posebno notranje čiščenje. Vsakega lahko pozdravim in zame ni nihče sovražnik, zamere sem počistil, čeprav moram reči, da mije žal, ker se sile niso seštele, ampakje združena stranka z ustavnim zakonom zaobšla ljudsko voljo. Kot alternativo smo ustanovili Novo Slovenijo, ampak seštevek še danes ne deluje. - Mislite, da so politični pretresi in morebitne zamere lahko vzrok, da začne človeka notranje razjedati? Po liniji matere ali očeta v hiši ni bilo raka. Živel sem precej športno, žena dobro kuha, družinskih razmer nimamo tako neurejenih, da bi moral zaradi tega zboleti. Razlagam si, da nisem najbolje prebavil umazanega dela politike. Doživel sem težke stvari, tudi tisto izdajo, kije spremenila politični prostor. Nekaj zadev je bilo, kijih nisem pričakoval in so me zelo presenetile. Očitno lahko človeku z etično občutljivostjo ob takšnih zadevah podivjajo celice. - Vaša izkušnja z boleznijo in odprtost do tega vprašanja bo morda opogumila še kakšnega moškega, da bo pravočasno spregovoril o težavah s prostato, kar nekatere, če nič drugega, spravlja v neprijeten položaj. Z razvojem mojega odnosa do te bolezni sem prišel do faze, ko sem lahko rekel, da je bilo to darilo v mojem življenju. Bolezen je povedala, da je z mano nekaj narobe. Še vedno se precej ukvarjam stem in mene dnevno kdo ustavi na ulici in reče: Lojze, jaz ga tudi imam. In potem se pogovarjamo, kako se te zadeve lotiti. Ljudje bi radi nasvete, jaz pa nisem zdravnik, ne psiholog, ne duhovnikali kaj podobnega. Veseli, me, da so ljudje hvaležni, ker sem o tem javno spregovoril. Raka je potrebno razkriti, mu sneti tančico in jaz sem bil pravzaprav prvi politik, ki je javno na televiziji spregovoril. Poznam ljudi, ki niti svojcem ne povedo za bolezen, in čim bolj se zapiraš vase, večji in težje rešljiv problem nastaja. Vesel sem ljudi, ki se borijo. - Kako si ob vseh teh izkušnjah predstavljate idealen svet? To si predstavljam samo na podlagi jasne oziroma velike etične občutljivosti. Idealen svet je svet, v katerem je drugi, ki je lahko na različne načine drugačen od mene, enako spoštovanja vreden kotjaz. Kerje on vrednota in sem jaz njemu vrednota. Se pogovarjava spoštljivo, razlike urejava s kompromisi. Recimo da idealnega sveta ni, vendar so v svetu razlike dobrodošle. Svet, ki bi si ga jaz želel inje v marsičem uresničen v Evropski zvezi, so razlike priznane in ne motijo. V preteklosti je naša slovenska različnost marsikoga motila, v Evropi drugačnost pač nikogar ne moti. Boljšega sveta si ne predstavljam brez spoštovanja človekovega dostojanstva. Potem smo lahko bolj ali manj siti, ampak najprej moramo biti drug pred drugim ljudje. - Kot se reče, ste z dušo in telesom krščanski človek... Kako je s telesom ne vem, z dušo sem še kar... (smeh) - Zato povejte, kako pomembna je meditacija za reševanje svetovnih problemov? Vsi svetovni problemi se začnejo pri ljudeh, če odštejemo naravne katastrofe. Problemi se dogajajo, ker ne znamo živeti z različnostjo. Zaradi velikih razlik nastajajo veliki problemi, velike vojne, premikanje celih narodov, genocidi in še bi lahko naštevali. Če se prenašamo in znamo živeti z razlikami, je lahko drugače. Meditacija je način, ki te spravlja v bolj poglobljen odnos do samega sebe. Čas, ki ga posvetiš nekemu namenu, je lahko izrazito povezan z božjo eksistenco, lahko je pa tudi nekoliko drugačen. Ta čas ti pomaga k človeški rasti in notranjemu ravnotežju. Če gledamo način Gandija ali koga drugega, kije povezan z visoko etično občutljivostjo in socialnim čutom, vodi državnike v prave poteze. - Kako kot kandidat za predsednika države gledate na pojem osebne rasti z vidika višje stopnje zavedanja? Mene zanima tisto zavedanje, ki vodi k več človečnosti, kar pomeni v boljše odnose med ljudmi. Vedno se pojavljajo nova gesla in poudarki v razumevanju sveta in odnosu do njega. Vsak napredek pa izhaja iz višje oziroma bolj kakovostne zavesti. Dokler se ne zavedamo novih možnosti in ne postavljamo novih ciljev, ali pa se sploh ne zavedamo stanja stvari, ni nič. - Se strinjate, da za vsakim uspešnim moškim stoji še bolj uspešna ženska? V mojem primeru bi se strinjal, čeprav midva z ženo ne tekmujeva na istem področju. Midva sva uspešna skupaj. Ona ni bolj uspešna na političnem področju, jaz nisem bolj suveren na domačem, skupaj pa menim, da sva zelo uspešna. Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Zoisovi štipendisti v Fašunovi hiši V Fašunovi hiši na Ljubnem je ljubenska županja Anka Rakun v sodelovanju z Zavodom Savinja priredila sprejem za Zoisove štipendiste iz Ijuben-ske občine. V »hiši novih priložnosti«, kot jo je slikovito opisala Rakunova, seje zbralo enajst Zoisovih štipendistov, kar je manj kot polovica iz občine Ljubno. Perspektivni mladi Ljubenci namreč predstavljajo kar 25 odstotkov vseh z območja Upravne enote Mozirje, kot je s ponosom poudarila županja. To je po njenih besedah zavidanja vreden podatek - glede na populacijo, ki iz tega območja predstavlja 15 odstotkov prebivalcev - in glede na planiran razvoj gospodarstva v občini Ljubno nekakšna garancija, da bodo strokovni kadri ostali doma in jim svojega znanja ob zaključku šolanja ne bo treba prodajati drugje. Franjo Atelšek Ljubenska županja Anka Rakun je v sodelovanju z Zavodom Savinja priredila sprejem za Zoisove štipendiste iz ljubenske občine (foto: Franjo Atelšek) • . - e Iz občin, Organizacije 3. SREČANJE UPOKOJENCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE »To, kar danes imamo, ste v preteklosti ustvarili s svojim delom...« Poslanec SLS Jakob Presečnik (desno) se ni strinjal z besedami Ivana Jelena, da je DeSUS edina stranka, ki glasuje za dobre projekte (foto: EMS) DeSUSu prizadevamo preprečiti razpadanje zdravstvenega sistema vtistem delu, ko bo vrednota samo še denar,« je med drugim dejal poslanec Jelen. Po njegovem se ne uresničuje program varslva starejših, katerega so zapisali tudi v koalicijsko pogodbo. Generacija starejših ne sme biti izigrana, je še povedal osrednji govornik in dodal, daje DeSUS stranka, ki želi biti odprta za vse, predvsem pa je edina stranka, ki glasuje za dobre projekte. Jelenov pomenljiv zaključek je spravil v rahlo slabo voljo njegovega poslanskega in koalicijskega kolega Jakoba Presečnika, ki se je srečanja udeležil neuradno in zato ni dobil priložnosti, da bi spregovoril udeležencem, združenim v civilnopravno organizacijo upokojencev. Savinjčan V ljubenskem Vrbju so pretekli četrtek pripravili tradicionalno srečanje zgornjesav-injskih upokojencev, ki ga je za okoli šeststo udeležencev organizirala koordinacija društev upokojencev pod vodstvom Stanislava Podsedenška. Poleg Podsedenška in Ijuben-ske županje Anke Rakun je zbrane nagovoril tudi predstavnik DeSUSa in poslanec v državnem zboru Ivan Jelen. Nagovore je spremljal pester kulturni program, v popoldanskem delu srečanja pa so prireditelji pripravili tudi zabavni program. Poslanec Jelen je vsvojem nagovoru izpostavil po njegovem mnenju najbolj pereče probleme, s katerimi se soočajo slovenski upokojenci. V ustavi je zapisano načelo o socialni državi in na podlagi tega načela je bil oblikovan pokojninski sistem, ki morebiti ni popoln, vendar naj bi zagotavljal socialno varnosttako sedanjim upokojenskim generacijam kot prihodnjim rodovom. »To, kar danes imamo, ste v preteklosti ustvarili Na Ljubnem so poskrbeli, da so lahko upokojenci uživali v sproščenem druženju in obujanju spominov na delovno aktivna leta (foto: EMS) s svojim delom, zato si bomo z vsemi močmi in sposobnostmi prizadevali ohraniti dosežene socialne pravice. Na žalost se dogajajo zadeve, s katerimi se ne moremo strinjati. Na pohodu je razslojevanje socialne države in razgradnja javnih zavodov. Očitno je, da imamo dve vrsti bolnikov: tiste, ki bodo zmogli, in tiste, ki ne bodo zmogli plačevati zdravslvenih storitev. Zato si v LJUBNO OB SAVINJI Rastlinska «stilna naprava pri Prušnikovih Na turistični kmetiji Loger v Savini pri Ljubnem je bila v dneh pred Flosarskim balom uradno predana svojemu namenu t.i. rastlinska čistilna naprava. Na območju ljubenske občineje to prva tovrstna čistilna naprava, ki so jo Prušnikovi zgradili ob strokovni pomoči podjetja Limnos iz Brezovice pri Ljubljani, ki je sicer specializirano podjetje za ekologijo, varstvo okolja in ohranjanje narave. Predstavnik podjetja Iztok Ameršek je ob tej priložnosti predstavil način čiščenja fekalij, ki deluje brez kakršnekoli energije, ki bi dodatno obremenjevala okolje. Sosedje in povabljeni gostje so se lahko prepričali, da je izpust iz čistilne naprave - ki je le nekaj metrov oddaljena od Savinje - resnično na pogled skoraj kot izvir studenčnice, ki po zagotovilih Amerška ne vsebuje nikakršnih substanc, ki bi škodovale okolju. »Okolju prijazno« je bilo tudi rezanje fraku, ki sta ga ob tej priložnosti opravila ljubenska županja Anka Rakun in gospodar Vid Prušnik. Franjo Atelšek Čistilno napravo sta predala namenu županja Anka Rakun in gospodar Vid Prušnik (foto: Franjo Atelšek) [a splavarjenja na Ljubnem Z vodnim (in tudi vinskim) krstom je bil v flosarsko druši Robi Lihteneger iz Radmirja «'Zamrla Flosarski bal je zakon Z udiranjem flosa in krstom so v nedeljo sklenili prireditve ob narodopisni prireditvi Flosarski bal. Že 47. zapored so obudili tradicijo prednikov, ki so se v teh krajih ukvarjali predvsem z lesom in splavarjenjem po Savinji do Save in naprej do Črnega morja. Turisti in obiskovalci so se lahko preselili v čas pred sto leti, se popeljali s tlosom in poskusili ajdnek potico izajdove moke, orehov in medu, ki spada vtako imenovano tlosarsko rihto. dragi gostinski ponudbi so se flosa-rji ustavili v »svoji« gostilni, kjer so opravili tradicionalni obred krsta. Ob podpori botra, direktorja in lastnika firme Rihter d.o.o. Janeza Rihterja, in najstarejšega še živečega splavarja Alojza Jeraja se je flosarski druščini pridružil Robi Lihteneger, ki je korajžno dokazal, da bo dostojno nadaljeval družinsko tradicijo. Še po nečem sije vredno zapomniti dogajanje ob letošnjem Flosar-skem balu. Skoraj vse prireditve, ki jih ni bilo malo, so bile dobro obiskane. Ne bo odveč trditev, da je postal bal že zdavnaj ljudski s pristno ljubensko in zgomjesavin' jsko dušo. Za težave in probleme vedo organizatorji, obiskovalci so kljub manjšim nerodnostim, med katere sodi tudi časovna neusklajenost med najavljenim in izvedenim programom, ludi tokrat lahko zadovoljni. Svoje je dodalo še lepo vreme, zato lahko Ljubenci z optimizmom zrejo proti pol stoletnici ponarodele prireditve. Tekst in fotografije: Savinjčan Kot pojasnjuje direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič, so na agencijo za okolje že naslovili prošnjo za ureditevjeza na Savinji, ki bi ga uredili na prireditvenem prostoru Vrbje. Takšen jez bi jim omogočil, da bi na Savinji skozi vse leto vozili splav, s katerim bi se lahko popeljali, domačini in gosti. Ljubenci so tokrat ponovno dokazali, da so dostojni potomci svojih prednikov. Z zanimanjem gledajo v preteklost in živijo za sedanjost. Etnografska povorka s prikazom starih navad, običajev in oblačil je bila v celoti zadetek v polno. Dejavnosti, s katerimi sosepreživljali predniki, so na izviren način prikazali okoliški kmetje, ki tudi sicer skrbno negujejo ljudsko izročilo, gospodinje, v prikazu so sodelovala nekatera društva, ljudski godci, folklorne skupine in zgornjesavinjska godba. Tako kot vsa leta je bil tudi letos glavni poudarek namenjen vožnji flosa in krst novega flosarja. Krstv Vrbju vsako leto privablja in navdušuje množico obiskovalcev in tudi tokrat ni bilo drugače. Ob: precej Etnografska povorka s prikazom starih navad, običajev in oblačil je bila uvod v nedeljsko dogajanje MOZIRJE Vrhunski pevci očarali mozirsko občinstvo Udeleženci Mednarodnega poletnega pevskega seminarja prof. Vlatke Oršanić so se v ponedeljek, 30. julija, na zaključnem koncertu predstavili občinstvu. V mozirski cerkvi je nastopilo vseh deset udeležencev seminarja. Udeleženci mednarodnega poletnega pevskega seminarja so se poslušalcem predstavili z odlomki iz sakralnih del klasikov (foto: Marija Lebar) žencev je sodelovala tudi sopranistka Petra Turk iz nazorske glasbene šole. Uvodne in zaključne besede so pripadle Celjanu Boštjanu Korošcu. Taje zaslužen, daje ugledni seminar potekal v Nazarjah. »Bili smo navdušeni nad dobrimi pogoji za delo, ki namjih je nudilo bivanje na Glasbeni šoli Nazarje. Rad bi se zahvalil vsem za prijazno gostoljubje, še posebej ravnateljici Olgi Klemše, pa tudi vsem ostalim, ki so pripomogli k našemu uspešnemu delu. Zato lahko rečem, da se prihodnje leto spet vidimo!« Prof. Vlatka Oršanić, operna pevka evropskega slovesa, ki predava tudi na Glasbeni akademiji v Ljubljani, je bila z nastopom svojih varov- ancev vidno zadovoljna, Ti so se ji za njen trud ob koncu koncerta zahvalili s šopkom in aplavzom. »Moram reči, da sem zelo zadovoljna z napredkom, ki so ga pevci pokazali. Trdo delo zadnjih desetih dni, ko smo bivali v Zgornji Savinjski dolini, je prineslo dobre rezultate,« nam je povedala. Naslednji večer so pevci in pevke nastopili še na koncertu v Celju, nato pa so se vrnili v Mozirje, kjer so bili nastanjeni. »Po napetem delavniku zadnjih desetih dni, ko smo vadili cele dneve, si bomo privoščili miren večer in sproščeno slovo,« je še dodala Oršaničeva. Marija Lebar Če je ljubezen greh... Gregor in Andrej Rak ter Toni Drobež so glasbeniki po duši (foto: Benjamin Kanjir) Pred petimi leti so se trije fantje odločili, da ustanovijo narodnozabavni ansambel. Od takrat brata Andreja in Grega Raka ter Tonija Drobeža poznamo kot ansambel Golte. Kot piko na i letošnjim uspehom na glasbenem področju bodo 17. avgusta ob 20. uri v Šmihelu nad Mozirjem pripravili koncert ob izidu njihove prve samostojne zgoščenke. Za člani ansambla Golte je zelo uspešno leto. Sodelovali so na treh prestižnih festivalih narodno zabavnih ansamblov. V Vurberku so prejeli prvo nagrado strokovne komisije in drugo nagrado občinstva ter s tem postali absolutni zmagovalci festivala. Na festivalu v Števerjanu so prejeli nagradi za najboljši trio in besedilo. Na odru pod šotorom v Šmihelu nad Mozirjem se torej obeta prava narodnozabavna fešta, ki jo bo vodil Franci Podbrežnik, nastopili pa bodo tudi številni glasbeni gostje. Benjamin Kanjir Ob korepeticiji pianistke Matee Leko so pevci v solo točkah poslušalcem predstavili odlomke iz sakralnih del klasikov, kot so Jo-chan Sebastian Bach, Gaetano Donizzeti in Wolfgang Amadeus Mozart. Žal ne polnoštevilno občinstvo je v slabi uri, kolikor je trajal koncert, lahko uživalo v vrhunskih izvedbah skladb omenjenih avtorjev. Temu primerni so bili tudi aplavzi, saj je bilo poslušalstvo več kot navdušeno. V mednarodni zasedbi udeie- ANSAMBEL GOLTE Zgodovina in narodopisje C Kargo! Piše: Aleksander Videčnik Kje so časi, ko so naši gozdni delavci, upravnik inž. Lojze Žumer jih je imenoval »drvarji«, gradili po neverjetno strmih in zahtevnih predelih naših planin riže za spust lesa v dolino... Če si predstavljamo, da so bile tedanje platanice orjaške, saj so krčili gozdove na še nedotaknjenih površinah, potem lahko samo občudujemo sposobnost in ročnost graditeljev teh riž. Veliko se je sekalo v predelu lučke izpostave gozdnega posestva ljubljanske škofije. Kot je povedal Bogomir Supin, kije bil gozdar v Lučah, so bila obsežna sečišča med obema vojnama tudi na Grohotu, od koder je vodila kar »poltretjo uro hoda dolga riža« od zgornjega skladišča do spodnjega, v dolini. Olcarji so vedeli povedati, da so obsežne platanice drvele po rižah tudi s hitrostjo 120 kilometrov na uro. Ta trditev je seveda izrečena »bolj na pamet«, saj hitrosti na rižah vtistih časih pač niso mogli meriti oziroma izračunati. Vsekakor pa smemo trditi, daje bila hitrost velika, celo prevelika, zato so morali namestiti »mačke« (zaviralne naprave izželeza), da ni prišlo na riži do poškodb. Riže so gradili »rižmojstri«, ki so bili ponavadi le priučeni in ne vedno izučeni tesarji. Med znane rižmojstre v okolici Luč je Supin uvrščal Franca Supina (tedaj najbolj znanega), Ignaca Rzca, pd. Grmel, Ivana Prodnika, pd. Klemen, Ivana Zamernika, pd. Nacetov, Ivan Metulj, pd. Dohtar, Ivan Lojen, pd. Repšar, Ivan Roze, pd. Poberin in še so bili drugi, ki so se lotili gradnje riž. Ponekod so morali zaradi strmine ob spodnjem robu delovišča namestiti zaščitne pregrade, da les ne bi zdrknil v globino; te so imenovali »muša«. Naj omenimo še, da so bile ob deloviščih bajte. Tako je bila za sečišče zgornjega dela Grohota bajta pod kmetom Bukovnikom. Riže z Grohota do Bukovnika so imenovali »strme«, kartudi veliko pove. NEKAJ OLCARSKIH IZRAZOV Zelo zanimivi so stari izrazi v oleariji. Nekaj teh bomo navedli. Sekali so v »šlogu«, karje pomenilo sečišče ene ali več delovnih skupin. Posek so opravili »na trato«, naredili so golosek. Sekali so na »suš«, toje bilo vjeseni, ko ni bilo več »muzge«. Pod trato so uredili med neugodnim vremenom prostor za zlaganje lesa in ga »fendrali«, toje bilo poravnavanje platanic v smeri spusta. Od tod so po potrebi uredili »dostavne riže« na »plac« (glavno skladišče). Pod rižo so uredili skladišče lesa imenovano »koda«. Tako so imenovali delavce na zgornjem skladišču »placarji«, na spodnjem pa »kodarji«. Na placu so zlagali les na »škere«, ravnanje lesa so imenovali »dračiranje«. GRADNJA RIŽ Celotno gradnjoje vodil rižmojster, ki je bil neke vrste avtoriteta v skupini. Njegova navodila so se vedno upoštevala. Najprej je bilo treba ogledati celoten teren in določiti smer in pot riže. Gradnja sama je bilo zelo zahtevno delo, saj so riže potekale po najkrajši poti v dolini in premoščale strmine ter globeli. Občudovanja vredno je, da so graditelji opravili svoje zahtevno delo s preprostim orodjem. Kako so določali strmino padca riže, je prav posebej zanimivo. Prvo, kar lahko rečemo, je, da so naklon določali po občutku, brez raznih tehničnih pripomočkov. Da so bili mojstri svojega dela, priča dejsh/o, da sojih množično potrebovali tudi drugod, ne le v dolini. Znano je, da so Avstrijci po zasedbi Bosne pričeli krčiti ogromne in nedotaknjene gozdove. Številni naši olcarji so našli tam dober zaslužek. Seveda so gradili tudi riže in še danes je v arhivu Vojnega muzeja na Dunaju veliko načrtov za gradnjo riž, ki sojih pripravili posebni strokovnjaki. Naši ljudje so gradili takšne riže kar »na pamet«, zato je bilo najti v dolini kar nekaj pisem naših ol-carjev iz Travnika, kjer so Avstrijci imeli svoj štab za krčenje gozdov. Tudi v Črni gori lahko zasledimo naše olearje, prav tako v Karpatih. MERSKE ENOTE Tehnično bi človek lahko smatral, da so morali rižmojstri poznati razne izračune, pa ni bilo tako! Gotovo je to, da so prenašali znanja iz roda v rod. Zanimivo, Bogomir Supin je še poznal njihove »pripomočke« pri nadomeščanju merskih priprav. Merili so s palci, kvario, pedjo in laktom. Te znake so si pošiljali tudi na daljavo, denimo pri določanju naklona. Ponovimo torej merila: laket (roka do lakta), ped (od palca do mezinca), kvar-ta (pokonci kazalec in pravokotno iztegnjen palec), cola (palec položen). Seveda so poznali še vrsto drugih znakov za delo na rižah. SPUŠČANJE LESA PO RIŽAH Lešje čakal pripravljen v kodi. Vzdolž riže so bili razporejeni »poštarji«, tako po levi kot po desni strani. Njihova naloga je bila prenašati sporočila navzdol in navzgor, torej od kode do placa in obratno. To je bilo zelo odgovorno delo. Razpostavljeni so bili tako, da so videli drug drugega in se seveda slišali. Hkrati so nadzorovali potek spusta lesa v dolino. Za sporazumevanje o delih na riži so uporabljali posebna povelja. Napačno sporočilo povelja je bilo lahko usodno. Naj navedemo ta povelja: Kargo pomeni spuščajte les. Varda je bil klic k pozornosti (ko se je začel les spuščati). Mena je pomenilo tekoče spuščanje lesa. Ubauf so klicali, ko je bilo treba prekiniti spuščanje lesa. Banja je pomenilo, da je treba rižo močiti, ker les ne drči dovolj hitro. Johi je bil znak, da so vsa dela prekinjena. Kera so sporočali, če je les preveč hitro drčal. VARNOST NA RIŽAH Olcarji so se zavedali nevarnosti dela na rižah in so bili disciplinirani. Kot so se spominjali stari olcarji, se ni pripetilo veliko nesreč. Baje pomnijo le eno večjo, ko je neki olcar po prekinitvi spuščanja stopil v rižo in se podal proti vrhu, pa je nekdo pomotoma spustil platonico po riži. Seveda se je človek v riži hudo poškodoval. Običaj je bil, da so se poštarji po končanem spuščanju lesa podali peš po riži, sajje bilo sicertežko vtakih strminah priti do placa. Ker je pred drugo vojno največ ljudi živelo od gozda prav v okolici Luč, smo se spomnili na delo riž in spuščanje lesa na njih. 3ščemo sfare fotografije Občinski svet občine Luče leta 1932. Stojijo z leve: Rihar Lenar, Ložekar Leopold, Robnik Janez, Selišnik Franc, Škrubej Anton, Robnik Vinko, Voler Janez, Robnik Jakob in Krebs Albin. Sedijo z leve: Logar Anton, Rop Ivan, Jezernik Vinko, Žibovt Jakob, župan, Kosmač Jakob, Plaznik Jakob in Robnik Franc. Sliko hrani Zbirka A. Videčnika v Mozirju. Tudi v juliju rast na ljubljanski borzi ni ponehala, indeks SBI20 je porasel še za osem odstotkov, z delnicami iz prve kotacije ljubljanske borze se trenutno trguje že po 33-kratniku dobičkov iz leta 2006, borzna podjetja pa v povprečju izplačajo manj kot odstotek dividende. Delnice slovenskih podjetij so torej bistveno dražje od primerljivih, toda napovedovanje padcev bi bilo resnično nehvaležno. Kje drugje lahko s prevzemom enega podjetja prevzamete celotno industrijo pijač in zraven dobite še pomemben delež v nacionalnem trgovcu in največjem časopisu (Laško, Union, Fructal, Radenska, Mercator, Delo)? Kje drugje lahko v enem kosu kupite prehrambeno industrijo in večino obalnih hotelov ter delež v najboljšem sosedu (Istrabenz, Droga, Kolinska, Mercator)? Pomemben del privatizacije je torej še pred nami, zato bo zagotovo še zanimivo. V skupini delniških skladov je NLB-jev sklad slovenskih delnic pridobil še šest odstotnih točk glede na začetek leta in utrdil vodstvo s 70-odstotno rastjo v letošnjem letu. Tudi balkanski skladi so vjuliju zabeležili podobno rast ter ob korekciji na razvitih trgih spet Vzajemni skladi v letu 2007: Vročina ne pojenja prevzeli večino med najdonosnejšimi delniškimi skladi. Tokrat je najvišje Triglav Balkan, sledi mu Publikum Balkan, malce zadaj pa so še MP-Bal-kan, KD-Balkan (40%) in Hypo SEE (38%). Privržence »varnih nepremičninskih naložb« zopet opozarja sklad PIA Europa Real, ki je na -5,30% junijske podlage ustvaril še dodatni 12-odstotni padec, kar je največji enomesečni padec v šestletni zgodovini tega sklada. Konec julija je dočakal 16% nižje kot v začetku leta. Vlagatelji v sklad, ki vlaga v nepremičninske družbe iz celotne Evrope, so v preteklih petih letih podvojili vrednost svojih naložb, v letu 2006 pa je vrednost sklada porasla za 42%. Na nadaljnjo usodo sklada bo zagotovo vplivalo nadaljnje napovedano višanje obrestnih mer v Evropi ter širjenje požara z ameriškega trga hipotekarnih posojil na druge dolžniške trge. Slednje je zagotovo tudi vzrok, da med zadnjimi sedmimi delniškimi skladi najdemo kar štiri takšne, ki vlagajo v delnice finančnih podjetij. V skupini mešanih skladovje Primus utrdil vodstvo, na drugo in tretje mesto pa sta se povzpela KD Galileo in KD Prosperità. Probankin globalni sklad je tokrat najbrž obremenil ravno njegov globalni del, podobno je bilo najbrž pri Modri kombinaciji. Po več mesecih splošne rasti ste lahko z vlaganjem v mešane sklade v juliju tudi zgrešili, saj so globalni mešani skladi zabeležili zdrs, vendar nižji kot pri globalnih delniških skladih. Med obvezniškimi skladi ostaja vrstni red skoraj nespremenjen, vodilni Publikum Bond je ponovno pridobil odstotno točko. Borut Repše Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 31. 7.2007) DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Pivih 5 - delniški Pivih 5 - mešani Pivih 5 - obvez n iški NLBS slovenske delnice 70% Primus 33% Publikum Bond 9% Triglav Balkan 54% KD Galileo 28% Triglav Obvezniški 7% Publikum Balkan 51% KD Prosperità 27% PS Pika 5% PS Modra linija 42% Probanka globalni 24% KD Bond 2% MP-BALKAN.SI 40% Modra kombinacija 24% SGAM Bd Converg Eu 2% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški NFD Finance -6% Hypo Global 4% Plus -3% SPIF Banche [RI -6% RCM AR Global Balanced 3% Gama - obvezniški -3% SGAM Eq Gold Mines -8% Markets 3% SGAM Bd Eu Hi Yield -3% PIA Europa Real -16% VB Smile 1% VB Europa Rentenfonds -4% SGAM Eq Jap Small Cap -20% RCM Global Mix 0% VB Corporate Bond -5% Vir podatkov: www.financna-tocka.si AVTOMOBILSKI KOTIČEK Avto gori! Kaj pa zdaj? Ste se kdaj vprašali, kaj storiti, če pride do požara v avtomobilu? Kako postopati, če se začne kaditi izpod motornega pokrova ali če z avtomobilom ustavite ob že gorečem vozilu, kjer ljudje »skačejo« okoli ali, še huje, ne morejo iz vozila? V vsakem vozilu bi moral biti kot del obvezne opreme tudi gasilni aparat. In to ne tisti najmanjši, temveč najmanj štirikilogramski na prah. In če vas zanima, zavarovalnica naj bi povrnila stroške za gasilni aparat, če ga spraznite na svojem ali drugem gorečem vozilu! Teoretično do požara v vozilu zelo težko pride, predvsem v motornem delu, kjer je vse zelo dobro zaščiteno. Ampak se vseeno zgodi. Elektronika, električni kabli in vroče olje iz menjalnika ali sklopke so lahko vzrok za požar na vozilu, za eksplozije, kot smo jih vajeni v ameriških filmih, pa skorajda ni možnosti, saj so rezervoarji za gorivo odlično zaščiteni. V filmih si zato pomagajo z dodatnimi eksplozivi, da pričarajo bogatejše akcijsko vzdušje. Še sreča za nas, voznike, saj bi sicer gromko »pokalo« po cestah ob raznih nesrečah. Ukrepanje pri gorečem vozilu je enostavno. Takoj vsi ven izvozila, ko opazimo dim! Potnike takoj odstranimo na varno razdaljo. Izvlečemo ključ, vklopimo vse smerne kazalce in označi- mo vozilo, da ne pride do nepotrebnega naleta za nami vozečih vozil. Če imamo na razpolago gasilni aparat, začnemo pršiti skozi priprt pokrov motorja, da zadušimo dovod kisika. Nato pokrov dvignemo in požar pogasimo do konca. Odklopimo kable od akumulatorja in s tem prekinemo pretok električne energije po vozilu, torej ni več možnosti za samovžig. Pri avtomobilu se vžge notranjost vozila šele po 10-15 minutah, tako da je dovolj časa za razumsko ukrepanje. No, po dobre pol urice od avtomobila ostane bore malo, saj se vnamejo vse umetne snovi vključno s pnevmatikami, kar lahko povzroči tudi nenevarno pokanje, ko se pnevmatika razleti. Torej, gasilni aparat ni slaba naložba. Ne le za nas, tudi za pomoč ob nesrečah ostalih udeležencev v prometu. Ni obvezen, je pa priporočljiv. Ideja za darilo? Igor Pečnik SIBIRSKA CEDRA IN NJENO ČUDEŽNO OLJE Človek je energetsko bitje To je zgodba o sibirski pravljici in resničnosti tukaj in zdaj. Resničnosti, ki jo piše življenje, ki še ni izgubilo stika z naravo in črpa moč izključno iz nje. Precej ljudi se je že srečalo z oljem sibirske cedre, s katerim dosegajo v Sibiriji in Rusiji izjemen uspeh pri boleznih, ki so posledica porušenega hormonskega sistema. Marii Ani Kolman, soavtorici knjige o sibirski cedri, je olje cedre del vsakdanjika in vsestranskega zanimanja, odkar je z njegovo pomočjo ozdravel njen sin, nad katerim so zdravniki že dvignili roke. Marijina pripoved je umirjena izpoved ženske, ki v popolnosti verjame v čudežno moč narave. Naravna darežljivost je neizmerna, vendar ne egoistično naravnanim ljudem, ki so zavrgli sobivanje z naravo. Potrebna bo vrnitev v pravek, saj je s to civilizacijo nekaj narobe. Avtohtona ljudstva živijo, ker so že davno prepoznala in ohranila energijo. »Ljudje bi se morali zavedati, da nismo samo skupek mase in kosti, ampak energetska bitja, skozi katere gre energija. Ljudje pozabljajo, da rože cvetijo zanje, da zelišča rastejo zanje. Malo je ljudi, ki se znajo zah-valiti naravi, in kar je najbolj pomembno, iz narave je treba jemati samo toliko, kot potrebujemo, in na način, ki naravi ne škoduje,« pravi sogovornica. Kolmanovo je lani pot zanesla v osrednjo Sibirijo, ob reko Ob, kjer ljudje živijo od narave in so z njo v Maria Ana Kolman je bila uspešna poslovna ženska, ki je začutila svoje poslanstvo v dajanju in zavzemanju za človeka v stiski (foto: EMS) popolni harmoniji. Bolnišnic ne ra- ga vse veje uradne medicine in z bijo, ker ni bolnikov, zato so edino zaprli. Staroselci se prehranjujejo z ribami, plodovi in od lovskega plena. Maria seje odločila, da bo skrivnost sibirskega zdravja prenesla v Evropo. Sibirija nudi ljudem samo tri mesece rodne dobe, podnebne razmere so hiperaktivne in vendar narava nudi vse, kar ljudje potrebujejo za preživetje. V tamkajšnjih razsežnostih je človek prepuščen samemu sebi, v zahodni civilizaciji pa si domišljamo, da brez znanosti in tehnike ni mogoče živeti. Komaj kdo še ve, daje pri nas največja koncentracija zdravil v bukovem žiru. Raziskave inštituta Rosgoskaran-tin iz Tomska navajajo vrsto znanstvenih študij, ki potrjujejo zdravilnost olja sibirske cedre. Priznavajo njim uspešno zdravijo vrsto bolezni, priporočajo pa ga tudi kot dodatek k vsakodnevni prehrani. Nobeno naključje torej ni, da po njem posega vse več ljudi tudi iz tukajšnjega okolja. »V razvitem svetu se hranimo s konzervirano hrano, v Sibiriji mrtve hrane ne uživajo. Nešteto bolezni nastane zaradi neprimernega prehranjevanja, zato bi bilo primerno živeti izključno iz narave,« opozarja Kolmanova, prepričana v svoje poslanstvo. Polna je dobrih nasvetov, kijih z veseljem deli med ljudi. Njen nemirni duh raziskuje nove možnosti, zato olje meša z medom in to pomaga pri astmi in težavah z bronhiji. Mešanica s šentjanževko blaži otekline. Vse, kar počne, preizkusi sama, izdelke pa rada podari ljudem, ki so pomoči potrebni. S poudarkom pove, da odkar uživajo olje sibirske cedre, cela družina ni potrebovala zdravnika. Potrebno je samo spremeniti življenje in živeti z naravo ter s seboj. Savinjčan HUMANITARNA POMOČ ZA DRUŽINO ENCI Poročali smo, da so ognjeni zublji povsem uničili gospodarsko poslopje in drvarnico ter povzročili precejšnjo materialno škodo na stanovanjski hiši Jožeta Encija v Dolu pri Gornjem Gradu. Številni so takoj priskočili na pomoč in prizadeti družini pomagali z delom ali materialnimi dobrinami. Za vse, ki bi to še želeli storiti, je Prostovoljno gasilsko društvo Nova Štifta odprlo poseben račun št. Sl 56 0237 4025 6649 562 (humanitarna pomoč pri požaru), na katerega lahko nakažete svoje prispevke. Savinjčan MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JULIJ 2007 ROJSTVA: Rodilo seje 5 deklic in 2 dečka. POROKE: 1. Zavšek Simon in Čebokli Ernesta iz Zagradca 2. Plešnik Srečo iz Gornjega Grada in Terbovšek Mojca iz Bočne 3. Grudnik Janez in Žirovnik Petra iz Spodnje Rečice 4. Masatovič Ivan iz Velenja in Baldaš Melita iz Nove vasi 5. Rajh Sašo in Acman Irena iz Brezja 6. Šalamon Tomaž in Krušič Urša iz Celja 7. Grenko Luka iz Braslovč in Kladnik Anica Lidija iz Kamnika 8. Strmšek Peter in Smolnikar Tanja iz Gornjega Grada 9. Škerlavaj Miha iz Ljubljane in Vidovič Urška iz Puconcev 10. Pečenko Peter iz Celja in Premelč Mojca iz Ljubljane 11. Sovič Boris in Čarf Eldina iz Prevalj 12. Kopušar Janko iz Šmartnega ob Paki in Jordan Marjetka iz Slatine 13. Krajnc Alana iz Brežic in Antolič Jasmina iz Leskovca pri Krškem 14. Beslič Boris iz Ljubljane in Vukadinovič Nada iz Domžal 15. Rajh Milan iz Križevcev in Rajh Natalija iz Ljubljane 16. Lamper Mitja iz Žalca in Djujič Snežana iz Nazarij 17. Potočnik Damjan iz Mozirja in Žohar Maja iz Žalca 18. Prosen Aljaž iz Ljubljane in Prosen Mateja iz Kamnika 19. Fajfar Klemen iz Šentruperta in Sluga Brigita iz Mokronoga SMRTI: 1. Brunet Cirila iz Ljubnega ob Savinji 2. Rop Terezija iz Gornjega Grada 3. Terbovšek Ivana iz Planine 4. Venek Leopold iz Rečice ob Savinji 5. Hrastnik Jožef iz Lepe Njive KNJIŽNICA MOZIRJE Glasba z Andov ogrela kri in dlani Prejšnji petek zvečer je Knjižnica Mozirje ljubiteljem etno glasbe pripravila zanimiv, z indijanskim ritmom začinjen večer. V prijetnem ambientu, urejenem v kavarniškem stilu, je v svojih prostorih gostila glasbeno skupino Dos lunas, ki prihaja iz daljnega Ekvadorja. Glasba z Andov, ki sojo ustvarjali trije južnoameriški Indijanci, je napolnila prostor in ljudem pog- nala vročo kri po žilah. Kljubzamudi, ki jo je povzročil pozen prihod glasbenikov, so domačini, obiskovalci iz bližnjih krajev in celo nekaj tujih turistov brez slabe volje in z velikim zanimanjem prisluhnili originalnim ustvarjalcem južnoameriških etno ritmov. Člani skupine Dos lunas so v Sloveniji sicer že precej »udomačeni«, celo naš jezikjim ni več tuj, vsekakor pa je bilo očitno, da glasbo svoje domovine nosijo v krvi. Poslušalce so s svojim nastopom brez težav prestavili v visoko andsko gorovje, tudi kriki orlov in volkov so iz ust nastopajočih zveneli srhljivo pristno. Manjkalo ni indijanskega plesa, kije predvsem otroke povsem prevzel, navdušen aplavz ob koncu nastopa pa je bil sam po sebi dovolj zgovoren. Tatiana Golob Člani skupine Dos lunas glasbo svoje domovine nosijo v krvi (foto: Tatiana Golob) TURISTIČNA KMETIJA BUKOVJE »Hrana mora dišati po domačem!« Predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj meni, da je treba namesto o kulinariki govoriti o gastronomiji (foto: Marija Lebar) Na turistični kmetiji Bukovje je v torek, 31. julija, potekal posvet na temo Kulinarika v turistični ponudbi. Posvet je v sklopu dogajanj ob 47. Flosarskem balu pripravil Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja Ljubno. Po uvodnih besedah direktorice zavoda Savinja Cvetke Mavrič je prisotne nagovoril tudi Franc Atelšek, predsednik turističnega društva Naš kraj. Poudaril je, da bi morali v turizmu videti izziv in priložnostza razvoj. Pri tem je treba izhajati iz naše domače tradicije. Po njegovem turistične kmetije lepo dopolnjujejo sicer klasično ponudbo gostinstva, ki seje tudi pričela prilagajati zahtevam gosta po krajevnih specialitetah. Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, je menil, daje izraz kulinarika preozek, saj k dobri hrani sodi ustrezna pijača, oboje skupaj pa je gastronomija. Sodobni megalomanski hoteli z vso luksuzno opremo po njegovem na turista običajno ne naredijo posebnega vtisa. Najpomembnejši je prvi stik in komunikacija, torej z receptorjem, natakarjem ali pa gospodinjo na turistični kmetiji. »Zanimanje za pristno domačo in predvsem naravno in čisto hrano je v porastu. V Evropi tega manjka. V Zgornji Savinjski dolini jo na srečo še imate in to je vaša tržna niša in primerjalna prednost,« je poudaril Vozelj. Vendar pa je tudi v ponudbi domače tradicionalne kulinarike treba upoštevati pravila varovalne prehrane. Zaradi spremenjenega načina življenja z manj fizične obremenitve je potrebno ponujati manj izdatne jedi. To pomeni manj močnatih izdelkov, manj masti, manjše obroke. Ob tem je pripomnil, da svinjska mast ni več na vrhu »črne liste« nezdravih živil. Tudi tradicionalno hrano je dobro obogatiti z zelenjavnimi prilogami, sam pogrinjek pa naj bo sodobno zložen in dekoriran. Slovenija je razdeljena na 23 gastronomskih regij. Na podlagi tega je sprejeta tudi ustrezna strategija razvoja naše gastronomije. Vsaka regija ima svoje avtohtone jedi. K sodelovanju je potrebno pritegniti tudi somelierje in za domačo hrano poiskati ustrezno pijačo. Tako naj bi na primer k ajdneku sodilo vino ranina. K marsikat- eri naši jedi se dobro prilega tudi domače jabolčno vino oziroma tolkec. »Hrana mora dišati po domačem. Dobro je, če ponujamo jedilnike s sezonskimi jedmi. Če se turistična kmetija ali gostilna specializira za določeno jed, jo mora potem imeti vedno na voljo,« je menila Marija Bezovšek. O zgornjesavin-jskem želodcu kot lokalni kulinarični posebnosti je spregovorila Bernarda Brezovnik, izkušnje z ekološko turistično dejavnostjo pa je predstavila Helena Krivec s turistične kmetije Ramšak. Marija Lebar Žetev po starem na Frgelovi domačiji Flosarski bal, ki s spremljajočimi prireditvami predstavlja vrhunec prikaza etnografsko obarvanih značilnosti Ljubnega in okolice, je letos po zaslugi domačih iz Frgelove kmetije, nekaterih sosedov in somišljenikov na tej domačiji postregel s prikazom žetve ovsa po starem, kot pred mnogimi leti. Zanesenjaki iz zaselka Primož, ki se razprostira nad Ljubnim in ga le dober streljaj od Frgelove domačije krasi cerkvica sv. Primoža in Felicijana, so z idejo o prikazu žetve danjem času že skoraj pozabljeno kmečko opravilo želve in zlaganje žita v »kope« - na nekaj metrov dolge lesene »ostrvi« zabite v zemljo zloženi snopi žita. poromale nazaj, ko so si ljudje kljub valce na prijazni Frgelovi domačiji, težavnemu vsakdanjemu delu še kije bila po mnenju prisotnih-glede vzeli čas drug za drugega, za klepet na predviden program prireditev - Zlaganje žita v »kope« - na nekaj metrov dolge lesene »ostrvi« (foto: Franjo Atelšek) in veselo druženje, pa tudi za pomoč pri kmečkih opravilih. Nekako tako kot so si v tem sončnem avgustovskem popoldnevu in večeru vzeli čas za obisko- najbolj pristna etnografska prireditev letošnjega dogajanja v okviru Flosarskega bala na Ljubnem. Franjo Atelšek Vse najboljše za 30. rojstni dan Izjemno si priden, vendar preveč Garaš. Otročji včasih in malo prepirljiv, Ravno prav trmast in zapeljiv. Krasen si sin, brat in oče Enersije si poln Rad podaš se naokrog. Znaš nas razjeziti, Nam tudi veselje narediti. A ne glede na vse Radi, drasi Igor imamo te! ____________Mami Marija, ati Vinko in sestra Karolina Žetev »na roke« je že skoraj pozabljeno kmečko opravilo (foto: Franjo Atelšek) »po starem« po odzivu sodeč zadeli v polno. Številni obiskovalci so si namreč prišli ogledat, kakšen je bil utrip življenja na kmetijah ob takšnih opravilih pri naših prednikih. Gospodar Joško in njegovi prijatelji so navzočim nazorno pokazali v se- Marsikateri obiskovalec je z nostalgijo v srcu prisostvoval opravilu, ki so ga »Šemprimožani« prikazali navzočim. Marsikdo je sploh prvič videl takšno kmečko opravilo v živo. Številne misli so po besedah marsikaterega od prisotnih gledalcev SAMO SE mazoa povečano varno; vozniku in sovozniku! Ob nakupu nove Mazde3 vam podarimo varnostni blazini za voznika in sovoznika ter prednji stranski varnostni blazini! Mazda3. Kako daleč si upaš? magna US AVTOMOBILI SKORNŠEK, Cesta Simona Blatnika 20, 3320 Velenje; tel.: 03/891 90 77 www.as-velenie.eom KREDIT & LCA8I Tomyju za 3. rojstni dan! Želimo It da sreče polno naročje imaš... Čestitamo ti, Tomy naš! Ti želijo: Ati, mami, Tadeja in Jerica Ljudje in dogodki, Oglasi j LJUBNO OB SAVINJI Europhone Mozirje, I Ob trnavi 1, 3331 Mozirje GSM: 031 387 180 I tel.: 03 839 08 20 fax: 03 839 08 21 e-mail: mozirje@europhone.si • a Sony Ericsson j W200Ì “ 47,88 € Sl Motorola w220 16,27 € • Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje «Dodatna oprema • Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov Trgovina z obutvijo . % Jurček M ri/i— KOPITARNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE ■ v prodajnem centru IZOIEf Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 ofcmšm š® VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 Delovni Od por?l do pet. od 7fd^T9. ure sobota od 7. do 1^. ure V POSLOVNEM OBJEKTU j ' Ol ' NAZARJE Tudi v tem niesecu^am ob friziranju PODARIMO iftRAFINSKQ NEGO F&K! ^Vsak® deseto striženje brezplačno! Lš § m Naročila sprejemamo na telefon 03/839-52-71. B PRAVNO SVETOVANJE Polona LEVAR K. s.p. Na trgu 51, MOZIRJE (nasproti upravnega centra) - hitre pravne rešitve, - odškodnine, - najcenejši prepisi vozil, - sestava pogodb, zastopanje, izterjave, 040/ 791111 ali 041/ 791115 Turistično društvo Luče v sodelovanju z Občino Luče, drugimi društvi in krajani prireja 38. LUČKI DAN od 9. do 12. avgusta 2007 ČETRTEK, 9. avgust 2007 ob 17,00 TURNIRVMALEM NOGOMETU ZA ZENSKE na šolskem igrišču; info: 040/611-167 Ob 19.00 PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU v kulturni dvorani v Lučah: - Kulturni program - Podelitev občinskih priznanj - Predstavitev knjige 'Podvolovljek skozi čas' PETEK, 10. avgust 2007 ob 16.00 TURNIR V INLINE HOKEJU na šolskem igrišču; Prijave: 040/457-847 do 15.00 ure ob 18,00 ROKOMET "STARI - MLADI" na šolskem igrišču ob 20.00 ROCK ŠPIL - SKUPINE TABU in KAČJI PASTIRJI ter lokalni bendi. Med koncertom bo nastopila tudi BREAKDANCE SKUPINA BIT SOBOTA, 11. avgust 2007 Ob 8.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA MOŠKE na šolskem igrišču; info: 031 /331-548 ob 13.00 "VLCERSKO" TEKMOVANJE in TEKME PREVOZNIKOV LESA na Šmici ob 16.00 TURNIR V ULIČNI KOŠARKI na košarkarskem igrišču; info: 041/793-659,041/944-177 Ob 18.00 SV. MAŠA Z R0GISTIV ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU v farni cerkvi ter OTVORITEV LOVSKE RAZSTAVE v lovskem domu Ob 19.00 VAŠKE IGRE ob 22.00 ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM VITEZI CELJSKI na prireditvenem prostoru NEDELJA, 12. avgust 2007 Ob 7.00 BUDNICA Ob 10.00 SV. MAŠA S PROCESIJO V ČAST FARNEMU ZAVETNIKU SV. LOVRENCU v farni cerkvi OTROŠKA DELAVNICA pred osnovno šolo POHOD KONJENICE okrog vasi ZAČETEK PRIREDITVE 'OD ŠTANTA DO ŠTANTA' S PRIKAZOM STARIH OBIČAJEV IN NAVAD Ob 14.00 TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA "SUHI - DEBELI" na šolskem igrišču Ob 14.30 PRIHOD STARODOBNIH VOZIL Ob 17.00 FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE LUČE 2007 na prireditvenem prostoru, Gostje večera ALPSKI KVINTET VSE DNI PRIREDITVE: - PAINTBALL na Ivanovi pustoti - OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, Od 9.00 do 17.00; info: 041/424-091 - OGLED RAZSTAV - OGLED ŽAGARSKEGA MLINA V PODVOLOVLJEKU - KAMP ŠMICA, MOŽNOST SPUSTA PO SAVINJI S KAJAKOM ALI RAFTOM OSREDNJI PRIREDITVENI PROSTORJE POD ŠOTOROM! PRISRČNO VABLJENI NA NAŠE PRIREDITVE! OTVORITEV IGROTEKE V KNJIŽNICI LJUBNO OB SAVINJI Od igrače do knjige je le majhen korak Ljubenski otroci, pravzaprav otroci iz celotne doline, ki so vpisani v katerokoli enoto Osrednje knjižnice Mozirje, se res imajo česa veseliti. V ljubenski knjižnici je ob podpori županje Anke Rakun in ljubenskih svetnikov svoj prostor dobila prva igroteka v Zgornji Savinjski dolini in šele četrta v Sloveniji. Otroci si lahko od prejšnjega četrtka dalje na dom izposodijo preko 70 različnih igrač in iger, ki so namenjene razvijanju didaktičnih, ročnih in umskih sposobnosti vseh starostnih skupin, povrh vsega pa so še nadvse zabavne. Ob otvoritvi igroteke je številne krajane pozdravila županja Anka Rakun, ki se skupaj s svojimi sodelavci očitno zaveda velikega pomena dobrih igrač in jih je zato vsem otrokom pripravljena ponuditi v domači knjižnici. Udeležence otvoritve je pozdravila tudi Ana Lamut, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje, kije najprej izrazila veselje ob razumevanju in podpori ljubenskega občinskega sveta za novosti, kijih lahko knjižnica nudi svojim članom. Lamutova je poudarila, da so vse igrače, kijih ponuja Knjižnica Ljubno, dobre in korist kot motiv vključevanja novih članov. Otroci se navadijo na okolje knjižnice, od igrače do knjige je le majhen korak.« Igrače, ki so na voljo za izposojo na Izposoja in vračilo igrač je mogoče le v spremstvu odrasle, za otroka odgovorne osebe (foto: Tatiana Golob) varne igrače: »Otrok se z njo igra na več načinov, igrača spodbuja koordinacijo gibov in čutil, vodi k spoznavanju odnosov v naravi, raziskovanju okolja... Knjižnica je idealen kraj za delovanje igroteke, saj se kaže KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Jubilejni 5. Flosfest Županja Anka Rakun: Z vsemi otroki Zgornje Savinjske doline in njihovimi starši se veselim, da smojim izposojo igrač omogočili prav v občinski knjižnici Ljubno. In to dobrih igrač. Dobre igrače pa so praviloma drage igrače, zato bodo starši zadovoljni tudi iz tega vidika. Otroci se sčasoma igrače naveličajo, jo prerastejo, tu pa bodo imeli možnost hitrejše menjave, preizkušanja in seveda možnost, da si isto igračo izposodijo večkrat. Veseli me, da je igroteka sestavni del splošne knjižnice, ker bomo s tem dom in ne za igro v knjižnici, so namenjene otrokom od prvega leta starosti dalje. Izbiraje velika, na voljo so različne lesene in plastične kocke, tovornjački in druga vozila, lesen voziček za lutke, številne didaktične in družabne igre in še bi lahko naštevali. Kersi v Knjižnici Ljubno želijo, da bi igrače čim dlje ostale v dobrem stanju, sta njihova izposoja in vračilo mogoča le v spremstvu odrasle, za otroka odgovorne osebe. Ni kliše stavek, da so naši otroci naše bogastvo in dobro je, da v današnjem času, ko marsikateri starš svojim otrokom ne more privoščiti niti vseh osnovnih dobrin, obstaja ustanova, kot je knjižnica, ki lahko mladini nudi brezplačno bogastvo znanja iz knjig, računalnikov in nenazadnje iz zabavnih ter poučnih igrač. Tatiana Golob krajanom ponudili pestrejšo izbiro. S strokovnimi delavci Osrednje knjižnice Mozirje, kamor ljubenska knjižnica organizacijsko spada, verjamemo, da bo igroteka med našimi najmlajšimi zaživela, zato bomo počasi pričeli načrtovati povečanje mladinskega oddelka v knjižnici. Okrepili bomo tudi sodelovanje z domačo šolo, saj bomo kot zunanjega sodelavca pritegnili šolskega gospodarja, Naceta Mlinarja, za tehnična dela pri vzdrževanju igrač. Občinstvo se je ob poskočnih rock skladbah dodobra razvnelo (foto: Stepa) Teden dni pred tradicionalnim 47. Flosarskim balom je Klub zgornje-savinjskih študentov (KZSŠ) organiziral peti zaporedni Flosfest, ki je potekal v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Kot prva seje na odru predstavila domača rock skupina le You z mlado obetavno vokalistko. Ob nastopu skupine Leaf Fat, kije nastopila za njimi, seje publika že dobro ogrela. Skupina iz Polzele Dry Fish je preigravala nekaj skladb zasedbe Pearl Jam in tudi svoje avtorske pesmi. Za zaključek rajanjaje poskrbela zasedba Red Five Point Stars, ki je v svoj nastop poleg bobnov in kitare vključila tudi pihala. Štefan Matjaž - Stepa MOZIRSKI GAJ Veselje s «vetjem Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj pripravlja v času od 15. do 19. avgusta tradicionalno razstavo rezanega cvetja, ki so jo poimenovali Veselje s cvetjem. Po besedah predstavnika EHD Boža Plesca se bodo letos slovenski vrtnarji v parku ob Savinji predstavili z orhidejami, vrtnicami, gerberami, aitinomi in številnimi vrstami kaktusov. Tako bo v parku poleg zasajenih gredic moč videti tudi cvetlične aranžmaje iz rezanega cvetja. Ob sprehodu si bodo lahko obiskovalci ogledali dela različnih likovnih umetnikov. Pestra bo ponudba domačih jedi z okoliških kmetij. Razstavo bodo tokrat namesto strokovne komisije ocenjevali ljubitelji cvetja sami. Že na vhodu bodo namreč prejeli anketni listič in ga nato po ogledu oddali. Na osnovi ocene obiskovalcev bodo »ehade-jevci« izbrali tri najboljše vrtnarije oziroma cvetličarje injim na pikniku vrtnarjev podelili priznanja. Marija Sukalo MOZIRJE HERVIS OPEN 2007 Vse odmevnejši turnir v odbojki na mivki Člani sekcije odbojke na mivki iz Mozirja bodo s pomočjo sponzorjev v prihodnjih dneh organizirali sedmo tradicionalno državno tekmovanje za pokal Hervis open 2007, ki bo letos bogatejše še za končnico finala pokala Slovenije v odbojki na mivki. Organizatorji pričakujejo, da se bo na igrišču ob Savinji v tej atraktivni igri pomerilo rekordno število moških in ženskih ekip. Prvega tekmovanja na tem igrišču seje udeležilo devet ekip, tri ženske in šest moških. Zavoljo zadovoljstva sodelujočih in volje organizatorjev je padla odločitev, da tekmovanje postane tradicionalno. Turnirje medtem postal že kar prestižen, o čemer priča vsako leto višji nagradni sklad. Za obiskovalce turnirja je dobro poskrbljeno, saj organizatorji poleg tribun pripravijo tudi presenečenja v obliki nagrad, hrane in pijače. Letošnji turnir Mozirje Hervis open 2007 v odbojki na mivki bo potekal od 10. do 19. avgusta. Tekmovalni program se bo pričel z nastopi ženskih in moških dvojic, ki se bodo vrstili od 10. do 12. avgusta. 14. in 15. avgusta bo potekal turnir mešanih trojic, sledila pa bosta še turnirja ženskih in moških trojk, ki bosta na vrsti naslednji vikend, torej med 17. in 19. avgustom. Turnir se bo začel v petek, 10. avgusta, ob 16. uri. Organizatorji vabijo vse ljubitelje odbojke, da pridejo uživat ob spremljanju atraktivnih tekem mojstrov in mojstric enega najbolj priljubljenih poletnih športov. Benjamin Kanjir Živi svoje sanje, ne sanjati svojega življenja. ELOSARSKI BAL NA LJUBNEM Bogata bera športnih dogodkov Športne prireditve vedno dajejo svojevrsten čar dogodkom v okviru Flosarskega bala na Ljubnem. Tudi letos ni bilo nič drugače, saj se je zvrstilo kar nekaj športnih tekmovanj. Ekipa KLS Ljubno je odigrala prijateljsko tekmo z ekipo OK Črna iz Črne na Koroškem. Po zelo izenačeni igri je zmaga na koncu pripadla domači ekipi. Za pokal flosarja so se v kegljišču Ermenc pomerili kegljači in kegljačice. Sodelovale so štiri ekipe, tri domače in kot po tradiciji tudi ženska kegljaška ekipa iz Šoštanja. Zmagala je ekipa Ljubno 2 z enakim številom podrtih kegljev kot drugouvrščena ekipa Zalugnce. Nagradni sklad v višini 700 evrov, pokali in bogate praktične nagrade so privabile odbojkarje in odbojkarice ter tenisače v Šport centru Jakop. Teniški turnir za pokal flosarja in memorial Franja Jakopa za vet- erane je »dobil« Vojko Meh, ki je v finalu premagal Mitjo Božiča. Na turnirju v odbojki na mivki se je pomerilo 20 moških in 11 ženskih dvojic. Med moškimi sta bila najboljša Jan in Blaž iz Kamnika pred dvojico Bevc in Pokleka iz Šoštanja. Ženska zmaga je pripadla dvojici ekipe Aliansa iz Šempetra pred domačinkama Jožico in Valentino Založnik. Franjo Atelšek Lep pozdrav, moji kačončkl? Kot sem obljubil, boste tisti, ki ste pridno reševali nagradno križanko in iskali razlike med slikama iz prejšnje Kačonove dežele, prejeli nagrade. Nagrajenci nagradne križanke boste obvestilo, s katerim boste odšli na sadno kupo v Slaščičarno Polonca, prejeli po pošti, tisti, ki ste bili izžrebani pri igri Poišči 10 razlik pa vas nagrada čaka tukaj pri meni v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah. Med vsemi, ki ste poslali pravilne odgovore (bilo vas je velii-koo), sem izžrebal naslednje: ▼ Nagrajenci nagradne križanke Nagrajenci Igre Slaščičarne Polonca: Poišči 10 razlik: Denis Rajter Florjan 3? 3342 Gornji Grad Karmen Pustoslemšek Ana Novak Florjan 16 Okonina 49 3342 Gornji Grad 3333 Ljubno ob Savinji Gregor Ugovšek Radmirje 94 3333 Ljubno ob Savinji Miha Krajnc Pod slatino 18 3331 Nazarje Vita Taja Cocej Šentjanž 23 3332 Rečica ob Savinji Anže Veršnik Tičjek 8 3342 Gornji Grad Nika šumečnik Podvrh 12 3330 Mozirje Ronja Marie Acman Tjaša Arnič Cesta na Rožnik 20 Janezovo polje 14 3330 Mozirje 3333 Ljubno ob Savinji Nina Pečnik Nataša Praunseis Trnovec 19 Ljubija 9? 3332 Rečica ob Savinji 3330 Mozirje Sara Zakrajšek Lačja vas 21 3331 Nazarje Neža Hudournik loke 2b 3330 Mozirje lan žvipelj Praprotnikova 6 3330 Mozirje Maja Ros Nove Loke 43 3330 Mozirje Jan Podbrežnik žalskega tabora 8 3310 žaleč Marta šporin Rovt pod Menino 8 3341 Šmartno ob Dreti Eva Poljanšek Radmirje 26 3333 Ljubno ob Savinji Luka Sem Radmirje 40 3333 Ljubno ob Savinji SSK LJUBNO BTC Smučarski skoki za pokal flosarja V organizaciji Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC je v soboto na plastični 22- in 40-metrski skakalnici potekalo tekmovanje dečkov do 11 in 13 let ter članov za pokal flosarja. Med najmlajšimi je bil najboljši Tilen Bartol s skokoma 20,0 in 19,5 m, pred Matijo Štembergerjem (19,5 in 19,0 m) oba SSK Ilirija, tretji pa je bil najmlajši tekmovalec med petnajstimi nastopajočimi. Timi Zajc iz SDVizore s skokoma 18,5 in 19,0 m. Moniki Pogladič se je ob slovesu od aktivnega skakanja zahvalil predsednik SSK Ljubno BTC Alojz Murko (foto: Franjo Atelšek) Zmaga v skupini dečkov do 13 let je pripadla domačinu Nejcu Cajn-erju (38 in 39 m), drugi je bil Ožbej Ferkov (37,5 in 37 m) iz SSK Ilirija, tretji pa Urh Krajnčan iz Velenja s skokoma 36,5 in 37 m. V članski konkurenci si je prvo mesto priskakal Žiga Urleb pred Žigo Omladičem, oba SSK Velenje, tretji pa je bil domačin, član SSK Ljubno BTC Jaka Tesovnik, Na sobotni tekmi se je od aktivnega skakanja simbolično poslovila Monika Pogladič, uspešna smučarska skakalka, dolgoletna članica ljubenskega skakalnega kluba, Franjo Atelšek ODBOJKA NA MIVKI VARPOLJE 2007 Končan redni del poletne lige Poletni meseci so v varpoijskem športnem parku rezervirani predvsem za ljubitelje odbojke, 180 ku-bikov razbeljene mivke na dveh sodobnih igriščih pa omogoča odlične pogoje za igro in nenazadnje ponuja veliko varnost nastopajočim. Letos se je v ligo prijavilo rekordnih 21 ekip, ki so bile razdeljene v tri kategorije, po dvajsetih odigranih krogih in končanem rednem delu prvenstva pa v moški konkurenci vodijo DIF-ovci (David, Ivo in Filip) pred Drinker-si, tretje mesto pa so uspeli zadržati lanski zmagovalci Bara Grabenček. V mešanih dvojicah je redni del z naskokom pripadel Poljskim ljubimcem, pred TKB-jem in Generacijo mešanih. Pri ženskah so najprepričljivejše Pume, za njimi pa so se zvrstile igralke Bara Grabenček in Dičle. 15. avgusta sledi zaključni ali bolje rečeno finalniturnir, ko se ekipe po doseženih rezultatih pomerijo še enkrat (prvi z zadnjim in obratno), najuspešnejši v posameznih kategorijah pa bodo tudi uradni zmagovalci varpoljske poletne lige v odbojki na mivki za leto 2007. Franjo Pukart ________________________________________y EVROPSKO PRVENSTVO V STRELJANJU ZA INVALIDE Tiršek potrdil normo za paraolimpijske igre V dneh od 22. do 29. julija je v nemškem Suhlu potekalo odprto evropsko prvenstvo za invalide v streljanju z zračnim in malokalibrskim orožjem. Nani (Gorazd) Tiršek iz Gornjega Grada, ki za slovensko reprezentanco strelcev invalidov tekmuje od letos spomladi, se je zopet izkazal. Z odličnimi rezultati je prispeval k osvojitvi prvih ekipnih medalj za Slovenijo in si zagotovil udeležbo na paraolimpijskih igrah v Pekin- gu prihodnje leto. Prvenstva, ki je bilo istočasno odprtega tipa, se je udeležilo 273 tekmovalcev iz 47 držav z vsega sveta. Peterica naših predstavnikov je z več kolajnami dosegla izjemen uspeh in poskrbela, daje v Suhlu zadonela tudi slovenska himna. Letos je za uspeh zelo zaslužna ekipna konkurenca v kategoriji SH2, kjer tekmovalci zaradi poškodb rok uporabljajo posebno vzmetno stojalo. ni pokal. Tiršek seje posamično uvrstil na 6. mesto. Lahko bi rekli, da je bil Nani os-moljenec finalnih serij posamične konkurence. Med osem najboljših tekmovalcev iz rednega dela tekmovanja se je uvrstil s 598 oziroma 599 krogi od 600 možnih, od takrat dalje pa so odločale malenkosti. Zadetki so se ocenjevali na desetinko natančno in splet okoliščin je pripeljal do tega, da se mu je v INTERNATIONAL HOOTING COMI1 FOMISABL w v» jj?) otonìine.c* Nani Tiršek (desno) je z odličnim streljanjem prispeval k naslovu evropskih ekipnih prvakov v disciplini zračna puška stoje (foto: AK) Nani Tiršek, Damjan Pavlin in Srečko Majcenovič so na svojem prvem uradnem ekipnem nastopu v disciplini R5-zračna puška leže osvojili drugo mesto in s tem prvo ekipno medaljo za Slovenijo sploh. S 1793 krogi so zaostali le za novimi evropskimi prvaki Francozi. V posamični konkurenci te discipline je Tiršek zasedel končno 7. mesto. Čez dva dni je sledilo tekmovanje v disciplini R4-zračna puška stoje, kjer je omenjena trojica s 1792 krogi premagala vse nasprotnike in se uvrstila pred Francoze in Dance. Tiršek, Majcenovič in Pavlin, ki je zmagal tudi med posamezniki, so Sloveniji prinesli zlato medaljo tudi v razvrstitvi za svetov- obeh posamičnih kategorijah medalja izmuznila le za nekaj desetink kroga. Da dosega rezultate svetovnega merila, dokazuje tudi to, da je imel v disciplini zračna puška stoje pred finalno serijo enak izhodiščni položaj kot olimpijski prvak Michael Johnson v Atenah pred tremi leti. Tiršek je vesel, da je prispeval k odličnemu rezultatu za osvojitev prvih slovenskih ekipnih kolajn. Dosegel je tudi zastavljeni cilj in si na prvenstvu zagotovil vstopnico za udeležbo na paraolimpijskih igrah v Pekingu. Pred tem ga čaka še nekaj velikih tekmovanj, prvo že čez nekaj dni na Slovaškem. Irena Drobež © Odnos ljudi in tiskanih medijev do mojega ustvarjanja - iz zadnjih treh hkratnih razstav za donacije - lačnih otrok PROMETNA VARNOST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Po številu prometnih nesreč pod slovenskim povprečjem Na slovenskih cestah umira vedno več ljudi. Po podatkih iz zadnjih julijskih dni je letos na naših cestah umrlo že 168 ljudi, 29 več kot v enakem obdobju lani. Do danes, ko berete ta članek, je to število zagotovo še naraslo. Spoštovani v uredništvu, spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic! Po ustvarjanju in donacijskih likovnih razstavah rad naredim kratek rezime ... Stanja - glede odnosov ljudi in medijev do mojih stvaritev in gest, odmevov nanj, itd. Da se v zvezi s tem, po tem poizkušam najti, ustrezno prilagoditi... Da rečem, ubirati bolj ugodno pot svojih aktivnosti... Najprej se zahvalim tiskanim medijem, kot so: Savinjske novice Nazarje, Večer Maribor s tedensko prilogo Bombon, Delo Ljubljana s tedensko prilogo Ona, Total Tedna Ljubljana, Ljubljanski Dnevnik in mesečni ilustrirani reviji Misteriji iz Ljubljane za izdatno poročanje in objavljanje likovnih del, v želji, da bi ta - moja donacija za lačne otroke čimbolj uspela. Hvala. (Donacija s 100 deli na treh lokacijah je bilajulijat.l.). Tu povem par izrazitejših, da rečem, si dokaj nasprotujočih, mi izraženih odnosov v čutenju, kakor so gledalci, ljubitelji te srenje, sprejeli in čutili moje stvaritve in gesto, ter so mi to izražali... Npr. sokrajan-ka, domačinka, Mozirjanka, upokojena pedagoginja, prof. Darinka, se je jokala, koje gledala in brala vsebino likovno - literarnega eksponata "Pesem zahvalnica v vinjeti", kije bila na razstavi in objavljena na straneh oglasov našega lokalnega časopisa Savinjskih novic Nazarje. (Namreč moji ženi, s katero prijateljuje, je ob jutranji kavici dobesedno rekla: "Veš Joži, jokala sem, presunjeno vzhičena, ko sem gledala in brala vsebino tistega lik-ovno-literarnega eksponata "Pesem zahvalnica v vinjeti", katero je ustvaril in dal vobjavo tvoj življenjski sopotnik".) Urednica Prireditvenega vodnika Štajerskega časopisa Večer Maribor, slavistka, gospa - pa je, koje bila soočena z vso vsebino te likovno-lit-erarne donacijske postavitve za lačne otroke, pozitivno preseneče- na, mi osebno, kratko, jedernato in laskavo rekla: "Zlati ste!"... Malce drugačen, a zanimiv primer doživetja je bil, koje na tej donacijski postavitvi - v mojem likovnem ateljeju bila domačinka, Mozirjanka, priletna gospa Jožica, žena dobro stoječega obrtnika (saj imajo v lasti in posesti tri družinske - večje hiše). Ob ogledovanju del je izražala občudovanje in začudenje in dobesedno rekla: "Pa saj človek ne more verjeti, daje res, če vsega tega sam ne vidi... In vse to si naredil, ustvaril sam?", me je še vprašala, da sem ji potrdil, da ja. In zanimivo, ko sem ji predlagal, če katero od teh del odkupi (bila so večjega formata, velikosti 1 metra), da to celotno gotovino plačila dam takoj za lačne otroke. Pa ni nič odkupila, temveč mi potožila, da imajo tudi njeni vnuki, ki so učenci oz. študenti brez štipendij, težave glede denarja... Nekoliko drugačen primer, da rečem, bolj hladen, pa je bil z nekdanjim kolegom, Ivanom. Ta je izrazil skepso do mojih dejanj - donacij... Rekel mije: "Oprosti, da ti iskreno, odkrito, brez ovinkarjenja povem, kakor osebno mislim... Kaj pa imaš pravzaprav od vsega tega - pehanja in potem razdajanja ...? Ko se le drugi, nič zaslužni vtem, potem slastijo... Spre-gledaj, uvidi že enkrat, da te, preprosto povedano, ignorirajo". Ja, dal sem mu delno prav ter dodal, da ignorirajo tudi nekateri taki, kojih kot novinarja, npr. domačina Benjamina, obvestiš o donaciji za CT medicinski aparat za bolnišnico ali pomoč Skladu za lačne otroke... pa se ne odzove in o stvari molči, jo ignorira... Zaključim z mislijo, daje pač vsak človek svoj svet-kolikor ljudi, toliko različnosti. Hvala vsem za izražena mnenja, čutenja, lepe besede in iskrene, kritične misli oz. pomisleke. Z najlepšimi željami vas pozdravljam, naročnik in zvesti bralec: Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje Najpogostejša vzroka nesreč sta hitrost in izsiljevanje prednosti pred drugimi v prometu. Ob vseh teh podatkih je razveseljivo slišati, da se je na območju Policijske postaje Mozir- je v letošnjem letu zgodilo kar za 28 odstotkov manj nesreč kot v enakem obdobju lani in da mladi in neizkušeni vozniki pri nas niso problematični, kar ne drži za večji del Slovenije. DELEŽ VINJENIH POVZROČITELJEV NESREČ V NAŠI DOLINI NAJVIŠJI NA CELJSKEM Tako kot po vsej Sloveniji tudi v Zgornji Savinjski dolini kot najpogostejša vzroka prometnih nesreč izstopata nepravilna stran in smer vožnje ter neprilagojena hitrost. Za kar 20 prometnih nesreč na območju PP Mozirjeje kriv prvi od naštetih dejavnikov, vozniki, ki niso upoštevali omejitev hitrosti, pa so v letošnjem letu v naši dolini zakrivili 12 nesreč. Sledijo neupoštevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, nepravilno prehitevanje in premiki z vozilom. Kotsmo izvedeli od komandirja PP Mozirje Vilija Bezjaka, je pri velikem številu prometnih nesreč navzoča alkoholiziranost voznikov. Med 46 povzročitelji prometnih nesreč, toliko nesreč je bilo namreč zabeleženih v tem letu, je bilo pod vplivom alkohola kar 26 odstotkov voznikov. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri njih je znašala 1,67 POPRAVEK V zahvali ob smrti Jožeta Jeraja v št. 31 Savinjskih novic smo napačno napisali besedo v zadnjem stavku, kjer bi moralo pisati namesto dijakom - diakonu. Za napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo STATISTIKA PROMETNIH NESREČ V OBDOBJU MED 1. JANUARJEM IN 21. JULIJEM 2007 Podatki, navedeni v oklepajih, predstavljajo prometne nezgode, ki so se pripetile v primerjalnem letu, torej od 1.1.2006 do 21.7. 2006. Vtem času seje na območju PP Mozirje pripetilo 46 (64) prometnih nesreč, od tega 1 (0) s smrtnim izidom, 24 (20) s telesnimi poškodbami in 21 (44) le z materialno škodo. Pri tem je 1 (0) oseba umrla, 7 (6) je bilo hudo telesno poškodovanih, 21 ( 19) pa lahko telesno poškodovanih. Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak: »Policijske patrulje se usmerjajo predvsem na relacije, kjer je po statističnih podatkih največ prometnih nesreč« (foto: Ciril M. Sem) g/kg alkohola v krvi. Kot pravi komandir Bezjak, »vtem pogledu naše območje najbolj negativno izstopa na območju Policijske uprave Celje, saj se delež vinjenih povzročiteljev na območju drugih policijskih postaj na območju PU Celje giblje med 10 in 15 odstotki.« Alkohol je torej v naši dolini precej reden spremljevalec prometnih nesreč, so pa policisti našega območja precej bolj zadovoljni, kar se tiče mladih voznikov. »Statistika prikazuje, da mladi in neizkušeni vozniki na našem območju niso problematični. Po podatkih so bili v tem letu v prometnih nesrečah udeleženi le štirje vozniki z vozniškim stažem do dveh let, od tega pa so povzročili tri prometne nesreče, kar je v primerjavi s številom prometnih nesreč (46) majhen delež,« pravi Bezjak in dodaja, da tudi v poletnih mesecih, ko je promet po vsej državi zaradi turistov precej povečan, pri nas ni opaziti večjega porasta prometnih nesreč. NEVARNI CESTNI ODSEKI PO VSEJ DOLINI Ob letošnjem porastu prometnih nesreč seje slovenskim policistom med drugim očitalo, da preveč pozornosti usmerjajo v tako imenovani vidni nadzor na glavnih cestah, medtem ko se prometna varnost na lokalnih prometnicah slabša. Posledično naj bi zato na lokalnih cestah prihajalo do porasta prometnih nesreč. Vili Bezjak pojasnjuje, da »policija svoje aktivnosti usmerja predvsem na območja, kjer so zabeležene gostitve določenih varnostnih dogodkov, ki so povezani v tem primeru s prometno varnostjo. Prav zaradi tega se policijske patrulje usmerjajo predvsem na relacije, kjer je po statističnih podatkih največ prometnih nesreč in so pogoste kršitve cestno prometnih predpisov.« V naši dolinije lokalnih cest več kot dovolj in gotovo tudi lokalnih »divjakov« ne primanjkuje. Sicer pa je po podatkih PP Mozirje največ prometnih nesreč na relacijah Soteska -Radmirje-Črnivec, Radmirje - Logarska Dolina in Nazarje - Gornji Grad. Zaradi tega se na te relacije policijske patrulje usmerjajo pogosteje. Tatiana Golob ČRNA KRONIKA • TATVINA KOLESA Raduha: 31. julija v popoldanskem času je bilo v Raduhi, pred gostinskim lokalom Igla, ukradeno gorsko kolo znamke scott. Storilec kaznivega dejanja tatvine še ni bil odkrit. • ZASEGLI IN VRNILI Ljubno ob Savinji: 1. avgusta je bila iz zaklenjenega vozila, ki je bilo parkirano pred pošto na Ljubnem, izvršena tatvina denarja. Policisti so osumljenko našli, ji zasegli ukradeni denar in ga vrnili lastnici. • POŠKODOVAL PNEVMATIKO Mozirje: V času med 2. in 3. avgustom je neznani storilec na tovornem vozilu, parkiranem v Mozirju, poškodoval pnevmatiko. Neznanca še iščejo. • POLIVAL GOSTE Ljubno ob Savinji: 5. avgusta malo po polnoči je na Flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji prišlo do kršitve javnega reda in miru. Eden izmed obiskovalcev prireditve je nadlegoval druge obiskovalce in jih polival s pijačo. Kršitelju so policisti izdali plačilni nalog. STO«?>f Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Ivana POTOČNIKA (5.10.1923 - 29.7.2007) iz Spodnje Rečice Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani in nas s prijazno besedo in stiskom rok tolažili. Hvala za vso darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebna zahvala pa velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, govornikoma, gasilcem, praporščakom, pevcem, župnikoma in pogrebni službi Morana. Njegovi domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata Jožefa MATEKA (15.9.1940 - 31.7.2007) iz Nizke Zahvaljujemo se vsem, ki ste Jožefa pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Najlepša hvala tudi gasilcem, pevcem, župniku, diakonu ter govorniku. Vsi njegovi Cvetke ä koprivi REGIONALIZACIJA Turisti v eni od afriških držav letijo z letalom sumljive kakovosti domače letalske družbe. Ko je že tako ali tako vseeno, Jože vpraša stevardeso: “Kaj bo z nami, če se letalo slučajno pokvari?” “Ni skrbi,” reče stevardesa pomirljivo. “Pilot lahko po zasilnem pristanku na morju v napihljivem čolnu odvesla po pomoč.” “Kaj pa če v primeru okvare ne pristanemo na morju?” “Ni skrbi, ne vem, zakaj ne bi, če pa smo do sedaj še vedno.” Gospodična, zdravnik mije prepovedal kakršnokoli razburjenje, ampak za vas sem pripravljen narediti izjemo! ■fiSSS*1 Matilda pove prijateljici: “A veš, da še vedno velja to, da si zaposleni na Japonskem ne upajo na dopust, da jim ne bi kdo med tem zasedel delovnega mesta?” “Kaj bi to, to ni še nič! Jaz sem šla za tri dni v toplice. Preden sem se vrnila, me je direktor že zamenjal z drugo ljubico.” Ivek ne bo šel nikamor! zagrešil prekršek in zgrešil p°* Na turistični ladji sredi morja pristopi pomočnik do kapitana: “Na krovu imamo slepega potnika!” reče. “Po čem to sodiš?" “Pretihotapil se je na ladjo, ne da bi plačal vstopnico, čeprav imamo samo krožno izletniško vožnjo.” Ta že ni od svojih stäfSCV • Godzila in King Kong se sprehajata z otroškim vozičkom. Na poti srečata Rexa Tiranozavra. Ta si z zanimanjem ogleda vsebino vozička: “O, kako lep dojenček. Čigav pa je?” Jakob Presečnik, poslanec SLS v državnem zboru (desno): »Ivan, kaj misliš, bi mi podprli ustanovitev Savinjsko-Šaleške pokrajine v sedežem v Mozirju?« Ivan Žagar, minister SLS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj: »Glede nato, da zagovarjamo razumno število pokrajin v Sloveniji, lahko to storimo samo brez razuma.« LEPI ČASI Anka Rakun, županja občine Ljubno: »Rajko, letošnji Flosarski bal je pa tako dobro uspel, da je prekašal celo tiste izvedbe, ki si jih ti organiziral.« Rajko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno in dobitnik zlatega grba občine Ljubno: »Že morda res, toda treba je upoštevati, da so bile takratne izvedbe v neprijaznih časih, ne pa tako kot danes, ko se nam cedita med in mleko! No, vsaj predsednik vlade nas prepričuje, da je temu tako...« Edi Jurjevec, gostinec in Juvanja (levo): »Gospod diakon, kar hudo mije, ko po medijih spremljam, da vas nekateri poveličujejo v duhovnika, nekateri pa degradirajo v dijaka...« Stanko Čeplak, diakon: »Nič ne skrbi, Edi, saj vemo, kdo se obremenjuje stakšnimi stvarmi. Sicer pa, kdor je brez greha, naj korajžno prvi vrže kamen v grešnike...« POVZDIGNJEN IN PONIŽAN slab učenec °dličeJ»v prak*’ Polda seje zmotil in pristal v postelji z dvema lepoticama. Po vroči noči mu je ena prišepnila: “Nič za to, če ne znaš računati niti do dve, pri spolni vzgoji si bil pa očitno odličen!” ^ Zakaj Gorenjci ne smu-^ čajo navodi? Ker šoferji njihovih čolnov prepočasi veslajo. • «r*: v vv V kateri smeri je kopno? SESTAVIL PEPS GROBA, ŽALJIVA BESEDA, ZMERLJIV- KA PODATKI, KI SE VNAŠAJO V RAČUNALNIK LEPOTA, ČAR, MIK (KNJIŽ.) AMERIŠKI EKONOMIST, NOBELOVEC- ROBERT MERTON KONJSKI TEK, KAS DUŠA (LAT.) KAR JE VIDNO V ZMANJŠANI SVETLOBNI MOČI VIJAK PRI SADNI STISKALNICI POSLOVNA ENOTA NEPRIJETEN OBČUTEK RUDAR (POG.) ZBIRALNIK ENERGIJE V AVTOMOBILU REKA V ŠVICI, PRITOK RENA, AAR VAS V HRVAŠKI ISTRI, BLIZU PAZINA INAČICA, RAZLIČICA, MOŽNOST ROMAN WOLEYA SOYINKE AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA NAROČILO VNAPREJ, NPR. V GLEDALIŠČU MEST V BELGIJI FRNIKOLA (STAR.) RAGULATOR ZA ČAS VŽIGA TEMPIRNIH BOMB MIRČE ACEV AZIJSKA DRŽAVA (BANGKOK) ARNE NAESS ZADNJA BESEDA, POGOJ TRIK, PREVARA BRITANSKI POLITIK- RAJAN UMETNI PREKOP, OŽINA DENARNA ENOTA V MJANMARU ORGANSKO VEČANJE JUŽNOAME- RIŠKI ZAJEC OTOK V JADRANSKEM MORJU TALISOVA BREALKOHOLNA PIJAČA IZVIRNI KRAK REKE MENAM GOSPOD (ČEŠ.) LISTAVEC BREST DECIMALNA KLASIFIKACIJA V KNJIŽNJIČARS. AMERIŠKA IGRALKA (CASSIDY) MADŽARSKEM LEV IVANOV KRAJ NA NORVEŠKEM BELA KRISTALNA SNOV ZA SLAJENJE MADŽARSKI KEMIK- KAROLY (1834-1908) DEKLICA IZ FILMA KEKEC Portal Savinjsko mm MINI SLOVARČEK: SOLOW- ameriški ekonomist-Robert Merton DUTT- britanski politik- Rajani ABENDROTH- nemški dirigent- Hermman THAN- madžarski kemik- Karoiy NAMUR- mesto v Belgiji - KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 ime in priimek NAROČ. ŠT. f: naslov lil; - IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE - KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI - IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU Napovednik • Četrtek (9. avgust), ob 19.00. Proslava ob občinskem prazniku Kulturna dvorana v Lučah________________________________ • Petek (10. avgust), ob 22.00. Luče Rock špil - skupina Tabu in lokalni bendi_______________ • Sobota (11. avgust), ob 13.00. Šmica, Luče »Vlcersko« tekmovanje in tekme prevoznikov lesa • Soboto (11. avgust), ob 19.00. Luče Vaške igre_____________________________________________ • Nedelja (12. avgust), ob 7.00. Pred gasilskim domom v Grušovljah 4. Durotov pohod na Menino______________________________ • Nedelja (12. avgust), od 10.30 dalje. Veniše Državno prvenstvo v preskakovanju ovir__________________ • Nedelja (12. avgust), ob 12.00. Luče Pohod konjenice okrog vasi______________________________ • Nedelja (12. avgust), ob 12.00. Luče Prireditev Od »štanta« do »štanta« s prikazom starih običajev in navad_________________________________ • Nedelja (12. avgust), ob 14.00. Šolsko igrišče Luče Nogometna tekma Suhi : Debeli___________________________ • Nedelja (12. avgust), ob 17.00. Prireditveni prostor Luče Festival narodno zabavne glasbe Luče 2007_______________ • Ponedeljek (13. avgust), od 10.00 dalje. Veniše Državno prvenstvo v preskakovanju ovir__________________ • Torek (14. avgust), od 10.00 dalje. Veniše Državno prvenstvo v preskakovanju ovir__________________ • Sreda (15. avgust), od 10.00 dalje. Veniše Finale Državnega prvenstva v preskakovanju ovir ŽIVALI -PODARIM Podarimo psičko in psička, meš. med nem. ovčarjem, star 2,5 meseca; gsm 041/ 749-814. ŽIVALI - PRODAM Prodam jagenjčke - samčke in samičke, za zakol ali nadalj. rejo; gsm 041 /868- 633.____________________________ Burskega, plemenskega kozla prodam ali menjam za dva kozlička; gsm 041/947- 900. ______________ Prodam bikca - cika, starega 9 mesecev; gsm 041/293-146. Zajci - nemški lisci, naravne reje, žive ali očiščene prodam: gsm 051/357-683. Prodam ovci in zajkljo - oboje z mladiči; gsm 031/303-189. Prodam simentalko, brejo, staro tri leta, zelo. pašna; gsm 031 /470-084. Jagnje in kozico, stari po 3 mesece - prodam; gsm 031/642-353. Prodam 3 tedne staro teličko, težko cca 65 kg.; gsm 041/978-947. Kupim teličko sivko do 100 kg; gsm 031/ 667-913. Kupim polovico teleta, starega lOtednov; gsm 051/264-827. DRUGO - PRODAM Prodam gajbe za krompir ali jabolka, oblane in okovane; gsm 051/209-094. Prodam gajbice za sadje ali krompir; gsm 041/944-159. Prodam komb. štedilnik (trdo gorivo, plin, elektrika), star 15 let od Podržaja; gsm 0441/616-463. Prodam prostostoječi, nov pomivalni stroj, bosch; gsm 041/260-366. Jedilni bel krompir za ozimnico, puhalnik tajfun in čebelje družine - prodam; tel. 838-50-54. Prodam metrska drva in hidravlični cepi-lec za drva; gsm 051/302-934. DRUGO - PODARIM Podarim kavč; tel. 583-40-08. VOZILA - PRODAM Prodam seat cordobo 1.6 se, let. 97', prva reg. 98 ', cena 1700 eur; gsm 041/966-397. Ugodno prodam proton 315, let. 99 '; prodam tudi hladilnik gorenje; gsm 041 /600-647. OSEBNI STIKI Najamem garsonjero, opremljeno, lahko v Uspešen podjetnikželispoznati deklestaro hiši, okolica ljubnega; gsm 031/309060. do 35 let; gsm 031 /807-376. MORDA STE ISKALI PRAV TO HONORARNO ALI REDNO ZAPOSLITEV natakarice nudimo dekletu ali dami, ki premore nekaj odgovornosti, volje do dela in simpatičnosti. Pričakujemo urejen izgled, lahko tudi športno-eleganten. Prednost: izkušnje, dobra komunikativnost in smisel za humor. Honorarno ali redno zaposlitev kuharja nudimo fantu ali gospodu, ki premore nekaj odgovornosti in volje do dela. Več informacij na: 041/724-522 Panatop d.o.o., Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti. DNEVNI KAVA BAR V MOZIRJU Zaposlimo simpatično in komunikativno dekle za delo v strežbi. Gsm 031/231-597. ŽAKO d.o.o., Grabnar Boris, Dolenjska cesta 136, Ljubljana. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Obnovimo vam odeje in vzglavnike iz puha in perja. Opremimo notranjost in menjamo zunanje blago. Tel. 02/671-39-21. SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi. SHUJŠATI LAHKO? - VPRAŠAJ ME, KAKO! Zmanjšajte svojo težo pred dopustom vsaj za 5 kg. Naredite korak do zdrave prehrane. Gsm 031/ 642 353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje. ODDAM GARSONJERO V IZOLI Od 14.8. do 21.8. ter od 31.8. do 8.9.2007 oddam garsonjero (45 m2) v Izoli, primerno za 3 osebe, cena 25 eur/dan; gsm 031/ 371-143. Mirnik Danica, Šentjanž 27, 3332 Rečica ob Savinji. NEPREMIČNINE POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! www.radioiAldi.si V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz siPiEr GENERALNA SPONZORJA ■ Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje ■ P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, ■ P.E. Koper, Ferrarska 17, PEČNIK IMPLANTANTI d.0.0. Zastopniki: ■ Maribor 02 620 97 37 ■ Jesenice 041 756 750 ■ Ribnica 040 313 712 ■ Velenje 051 330 667 SPONZORJI ĆfczS INESS +}eurobox www.simer.si vrati velika izbira šolskih potrebščin akcijske cene ob plačilu s kartico Mercator Pika, možnost brezobrestnega odplačila do 12 obrokov FINALE POKALA SLOVENIJE V ODBOJKI NA MIVKI 7. NERVIS OPEN TURNIR V: MOZIRJE moških in ženskih dvojicah: 10. - 12. 8. 2007 na igrišču na mivki pred vstopom v Savinjski gaj mešanih trojkah: 14. in 15. 8. 2007 OD 10. DO 19. AVGUSTA moških in ženskih trojkah: 17. - 19. 8. 2007 nagrade namenjenih ' obliki praktičnih nagrad Rodio Goldl Sovlnjski vol d.o.o., Dolenjo vos 83,3312 Prebold Naročnik objave: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje www.avtosola-relax.si Ivtošola E222 RELAX MozirjeSavinjska cesta 29 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. Tel.: 03/837-08-90 PRIČAJ MA TRGÌ Tečaj CPP 20.8.2007 ob 17.00 POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM C0BISS s Celje - skladišče D-Per 7/2007 GRAFIČNE STORITVE ^unjgraf Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Na trgu 51, Mozirje MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU MAfgA/JČM m ijoJpodj||ij( rireditvah, cah... Tel.: 839-50-80 - BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice ^Po/točna papüina gafantemja: - vabifa, fiahvak - fconjetfci, nap/tsnl šopki