Leto VI. - St. 46
KOČEVJE 11. novembra 1961
Cena 15 din
S seje obeh zborov ObLO Kočevje
POČASI JIH SPREJEMAJO
Priprave za izdelovanje in sprejemanje pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov potekajo prepočasi. Od 29 podjetij na območju kočevske občine je do 26. oktobra sprejelo oba pravilnika le 6 podjetij, nekatera so izdelala in sprejela doslej le po en pravilnik (Elektro na primer je sprejel najprej pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, kar je popolnoma nepravilno — podobno kot' če bi začeli graditi hišo pri prvem nadstropju — in dokazuje, da v nekaterih podjetjih še niso razumeli, zakaj sta oba pravilnika potrebna in kako sta drug od drugega odvisna), nekaj podjetij ima pravilnika pripravljena, ni pa jih še potrdil delavski svet, v sedmih podjetjih se šele pripravljajo na izdelavo pravilnikov, medtem ko se v 12 manjših podjetjih sploh še niso začeli pripravljati. Obč. ljudski odbor je sprejel sklepe, da se mora z izdelovanjem pravilnikov pohiteti, da bodo nekatere gospodarske organizacije (Foto-lik. Damsko frizerski salon, Čevljarstvo, Splošno krojaštvo, Kino Jadran, Vrtnarija, Komunala, Mesarija in klavnica ter gostilni Pri kolodvoru v Stari Cerkvi in Rudar v Šalki vasi) lahko izdelale le po en pravilnik in da bo vse pravilnike pregledala še posebna strokovna komisija pri Občinskem ljud-
skem odboru in dala nanje predloge in pripombe ter sploh ugotovila, če so v soglasju s splošnimi predpisi.
Razprava o pravilnikih je pokazala, da so v nekaterih podjetjih vzeli izdelavo pravilnikov premalo resno, drugod pa so s sprejemanjem pravilnikov hoteli le zadostiti predpisom. Prav od teh pravilnikov pa je odvisno, kako bodo podjetja napredovala, če se bo proizvodnja večala in če bo podjetje rentabilno. Če bo dajalo podjetje preveč na osebne dohodke in manj na sklade, se ne bo moglo razvijati, modernizirati. Posledica bodo večji proizvodni stroški, kot v ostalih enakih in sorodnih podjetjih v Jugoslaviji, in hkrati s tem manjči čisti dohodek, manj bo ostalo za razdelitev na osebne dohodke in sklade; zato bodo tudi osebni dohodki v takih podjetjih, čez leta nižji kot v tistih podjetjih, ki dajejo zdaj manj za osebne dohodke in več za sklade.
Po razpravi o finansiranju obrtno izobraževalnih centrov so odborniki sprejeli sklep, da morajo kriti stroške za šolanje vajencev podjetja, ki vajence potrebujejo. Podjetja v izgradnji, mala uslužnostna podjetja in uslužnostne obrti pa ne bodo
V Mozlju so popravili vodovod
Probleme, ki obstajajo v območju krajevnega odbora Mozolj, dobro rešujejo. KO ima redno svoje seje in s sredstvi, ki jih ima na razpolago, rešuje vse zadeve. V peskokopu, kjer je zaposlenih deset delavcev, ima KO materialno osnovo, da krije vse izdatke za ureditev vasi. Letos je vložil 500.000 din za popravilo vodovoda, nabavil je krožno žago za žaganje drv in uredil tudi druga vprašanja na vasi.
mogla v celoti vzdrževati vajencev med šolanjem, zato bo moral zanje kriti del stroškov šolanja sklad za finansiranje šolstva.
* * * *
Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta razpravljala in sklepala še o več drugih zadevah. Odbornikom je bilo tudi pojasnjeno, da lahko vprašujejo in zahtevajo odgovor na vprašanja na vsaki seji, vendar naj bi vpraševali o stvareh, za katere je treba material za odgovor še zbirati, pismeno ObLO več dni pred sejo.
* * *
Za zaključek bi pripomnili, da so včasih poročila pa tudi nekatere (napisane) razprave predolge in premalo konkretne ali pa včasih preveč podrobne. To odbornike utruja in običajno take govornike le redkokdo posluša. Odborniki so sprejeli še sklep, da bodo na prihodnji seji obravnavali komunalne probleme.
V nedeljo 5. novembra — drevesa v snegu
jPloi sne.#
V soboto 4. novembra je v dopoldanskih urah kar naprej deževalo. Popoldne je začelo sne-
žiti, dobili smo prvi sneg. Na višinskih predelih je zapadlo do 30 cm snega. Nastale so prve
Odbor »ZVEZDE” počila
V šoli Livold je 105 otrok, ki dobivajo prvo znanje o delu in življenju. Otroci delajo v šolski zadrugi aktivno. Letos so pridelali okrog tisoč kg krompirja in zelenjave za šolsko kuhinjo. Pomoč, ki so jo dobivali za šolsko mlečno kuhinjo, sc zmanjšuje, zato bodo šli na kuhanje enolončnic.
Kulturni dom v Livoldu še ni dograjen. Tudi odbor kulturnega društva »Zvezda« počiva. Za Dan republike se na šoli pripravljajo za proslavo, dobro bi bilo, če bi zato začel z delom še odbor društva, da bi se proslava boljše organizirala. Čez leto je mladina odhajala v Kočevje in druge kraje za razved-
rilom. Sedaj, ko je tu že jesen in zima, bo več časa za delo doma. Pravijo, da bodo drugo leto organizirali večjo proslavo, zato je že čas, da že sedaj k temu pristopijo. Dograditi je treba Kulturni dom, za katerega bi moral bolj aktivno prijeti tudi KO, ki je malo aktiven. Bliža se čas, ko bodo obravnavali občin-
ski družbeni plan in proračun. Krajevni odbori bi morali imeti tudi svoje programe za delo, da bi jih ObLO vskladil z občinskim družbenim planom in proračunom. Zato ima dovolj dela tudi KO Livold, da vse to pripravi in skupno z ostalimi organizacijami izdela program dela.
prometne ovire. Zemlja se je odela z zimskim plaščem in tudi ljudje smo iz omar sneli topla oblačila. Prišli smo v dobo zime, ki nas bo obdajala nekaj mesecev.
Otroci so v nedeljo 5. novembra sedli na sani in si poiskali primerne prostore za sankanje. Zrasli so sneženi možje, tu pa tam so po zraku letele kepe snega, zima je polno zadihala.
Tudi odbor krajevne organizacije SZDL še ni zaživel. Vse preveč se člani zanašajo drug na drugega. Do sedaj je bila nedelavnost odbora opravičljiva v toliko, ker je bilo poletje, ko je povsod veliko dela. Sedaj pa je čas, da se delo poživi.
V Livoldu je aktivno delala čez leto organizacija ZB. Za Dan mrtvih je organizirala na pokopališču komemoracijo ob lepi udeležbi ljudi.
Trgovina v Loškem potoku ima več problemov
V	pretekli sezoni so organizirali v sodelovanju z Delavsko univerzo v Kočevju, ki je preskrbela predavatelje, 12 poljudnih predavanj: o kulturi, zdravstvu, kmetijstvu in potopise. Udeležba ljudi na predavanjih je bila vedno dobra. Sedaj se spet pripravljajo na predavanja, ki jih bodo organizirali v letošnji sezoni.
V	Knežji Lipi so letos s pomočjo sklada za šolstvo ObLO Kočevje organizirali šolo, v katero hodi 17 otrok. Otroci so morali hoditi iz Spodnjega Loga v šolo Laze, iz Knežje Lipe pa v Vimolj. Ta pot je bila za otro-
ke preveč naporna in jih je moral v - zimskem času spremljati eden izmed starejših ljudi. Sedaj je to vprašanje urejeno in starši nimajo več skrbi glede otrok, ki gredo v šolo.
KO pa bo moral rešiti še eno vprašanje: zbrati bo moral potrebna materialna sredstva za elektrifikacijo Spodnjega Loga. To delo je bilo že letos v planu, Pa je zaradi finančnih težav odloženo. Prebivalci Spodnjega Loga so pripravljeni sami veliko napraviti, pomoč krajevnega in občinskega odbora pa res potrebujejo, da bodo rešili ta problem.
V soboto 4. novembra je avto že obstal v snegu
Nekateri kmetje bodo
pridelali manj pšenice
Na področju poslovne enote (bivše KZ) Predgrad se najbolj obnese sejanje pšenice sanpastore in helkorn, ki dajeta donos do 4.000 kg na ha. Povprečen donos je bil letos pri novih vrstah pšenic 3.200 kg na ha, pri starih pa 2.000 do 2.100 kg na ha, vendar ne z gnojenjem po starem, ampak po novem, se pravi z umetnim gnojem. Vsi, razen 5 od 150 posestnikov, sejejo le nove vrste pšenic in le nekaj med njimi jih ne sodeluje v kooperaciji.
Navodil o gnojenju — predvsem jesenskem — Se nekateri kmetovalci ne drže. Dušičnih gnojil dodajajo dovolj, fosfatnih pa premalo. Dušična gnojila pospešujejo le rast pšenice, kar je sicer lepo za oči, po drugi strani pa je velika rastlina med zimo manj odporna, spomladi in poleti pa raste v glavnem spet samo steblo, medtem ko je zrno slabše, manj trdno in manjše. Prav zaradi tega bodo imeli kmetovalci, ki niso gnojili v predpisanem sorazmerju (med dušičnimi in fosfornimi gnojili) in s pravim gnojem v pravem času, 400 do 500 kg manjši pridelek na ha.
*
Poslovna enota naj bi po planu do aprila prihodnjega leta
sklenila za 160 ha kooperacijskih pogodb. Doslej so jih sklenili že za 76 ha: za pšenico 33 ha, trav-ništvo 23 ha, krompir 11,7 ha, ostalo pa za okopavine.
*
Poslovna enota se ukvarja razen s kooperacijami še z odkupi. Do 1. novembra so odkupili 3.152 kub. metrov lesa, 33.185 kg goveje živine, 5.937 kg prašičev, 325 kg drobnice, 7.988 kg telet,
21.000	kg sadja, 5.000 kg krompirja, odkupujejo pa še divji kostanj, želod, zdravilna zelišča in drugo. Vrednost odkupljenih pridelkov znaša 54 milijonov dinarjev, po planu pa naj bi do konca leta odkupili še za 11 milijonov dinarjev pridelkov. Plan odkupa bodo presegli.
V letu 1959 se je v Loškem potoku ustanovilo Trgovsko podjetje Loški potok, ki ima 6 poslovalnic, in to: na Hribu, v Retjah, Malem Logu, Travniku, Podpreski in Travi. V celotnem podjetju je zaposlenih 15 trgovskih delavcev in trije vajenci. Letos so planirali, da bodo realizirali za 120 milijonov din blaga, kar bodo tudi dosegli.
Kot mlado trgovsko podjetje se borijo še z raznimi problemi. Kmetijskim zadrugam, od katerih je podjetje prevzelo poslovalnice, morajo odplačati ves inventar, ki so ga dobili pri prevzemu. Kreditov za investicije ne dobijo, ker nimajo lastnih sredstev za udeležbo. Trgovske lokale imajo v najemu, ker nimajo lastnih. ObLO Kočevje bodo zaprosili, da bi jim dodelil
v upravljanje stavbo na Travi, kjer imajo svojo poslovalnico. Ce bi jim ObLO pustila prometni davek na maloprodajo, bi si izboljšali opremo In prostore v poslovalnicah. Vse to so problemi, o katerih študirajo, kako bi jih rešili.
Poslovanje podjetja je solidno. Potrošniki so zadovoljni. Pod KZ so bile trgovine zapostavljene, ker jim upravni odbori niso posvečali dovolj skrbi. Sedaj je težko vse to v kratkem času popraviti in urediti. Potrošnike oskrbuje podjetje sko-ro z vsem blagom, razen volnenega, za katerega nimajo dovolj obratnih sredstev, da bi ga držali na zalogi. Težave imajo z nabavo gradbenega materiala, predvsem železa, ki ga težko dobijo.
Krajevni zadružni svet dela aktivno
V Dolenji vasi posluje izpostava KZ Ribnica, ki zajema močno kmetijsko območje ribniške doline. Do sedaj so odkupili že 70.000 kilogramov krompirja, 10.000 kg zelja, 2.000 kg fižola itd. Vsako sredo izvajajo tudi odkup živine.
Ker je letos spomladi toča uničila vse cvetje, so ostali prebivalci Dolenje vasi in okolice to jesen brez sadja. 8. oktobra so prodajali članom KZ jabolka po 35 din za kg, ki so jih dobili iz Predgrada. Ženske so kar
marljivo zbirale gajbice z jabolki in jih odnašale na domove.
V Dolenji vasi dela tudi krajevni zadružni svet, ki šteje 20 članov. Sklepanje pogodb za kooperacijo s KZ poteka kar zadovoljivo. Do sedaj je podp'sa-nih pogodb za pšenico helkorn, ki se najbolj obnese, že veliko število. Kmetje podpisujejo pogodbe tudi za krompir in ostale rastline. Zadružna misel je v Dolenji vasi vedno močnejša in postaja močan gospodarski faktor, ki služi zadružnikom.
Stran 2
11. novembra 1961 S »NOVICE« 0 Številka 46
Rdeči križ pripravlja
Tečajnice prve pomoči v Kočevju
Vlagajmo več sredstev za varno in zdravo delo
Brez pušk v ofenzivo
»Jagodov sok, prosim.« Dolg, začuden pogled: »Kako ste rekli?« »Jagodov sok.» Prijazno zapeljiv nasmeh in glavica je odkimala: »Ne, tega pa nimamo.« Tako se je začela naša akcija, ki je imela namen ugotoviti, kako so kočevski gostinci pripravljeni za MESEC BOJA PROTI ALKOHOLU.
»VI STE PRVI«
— Sadni sok, prosim.
— Ga nimamo, je pojasnila prijazna natakarica, pri Lovcu.
— Ga je zmanjkalo?
— Ne. Se sploh ne spomnim, da bi ga že kdaj imeli. Vi ste prvi, ki ste vprašali zanj.
— Vaše brezalkoholne pijače?
— Limonada, malinovec in kokta.
V	gostišču Rog je bilo še slabše — tam niti kokte niso imeli.
VINO JE CENEJŠE
— Ne, sadnih sokov pa nimamo, smo dobili odgovor v restavraciji hotela Pugled. Nekoč smo jih že imeli, a sta dva zaboja sokov trajala menda vse leto.
— In kje je vzrok, da sokovi ne gredo v promet?
— Vino je cenejše. Sadne sokove smo prodajali po 56 dinarjev, 2 deci vina pa je stalo 57 dinarjev ...
TUDI V VINU SO VITAMINI
V	gostilni Pugled so priznali, da imajo od brezalkoholnih pijač le malinovec, limonado, sodavico ter kislo vodo in dodali:
— Pri nas gredo bolj litri na mizo.
Se nismo prišli povsem do sape za novo vprašanje, že nam je natakarica s prijaznim smehljajem razložila:
— Saj so v vinu tudi vitamini!
No, in potem da avtobusne postaje sploh nismo prišli do sape. Menili smo, da bomo dobili vsaj tukaj sadni sok. Prav gotovo jih imajo za šoferje! Spet smo se ušteli... in v Ljudski restavraciji jih tudi niso imeli.
STEKLENIČKA 77 DIN
V	Kavarni Zvezda je povsem razrahljano in omajano upanje, da bomo odkrili sadne sokove, le doživelo uspeh. S pobožno zbranostjo, podobno kot pijančki dva deci, smo »žulili« vsak svoj jagodov sok.
— Račun prosim.
— Vsak 77 din.
— Kaj? Sedemeinsedemdeset dinarjev! Vraga! Saj smo ga pili že v marsikateri kavarni, a je bil običajno po petdeset!
1 ZABOJ 4 MESECE
— Štiri mesece smo prodajali zaboj sadnih sokov, pa ni šlo. Šest stekleničk se je še pokvarilo. Zlili smo jih stran, zdaj pa jih več ne naročamo, je bil odgovor natakarice pri Kmetu.
BREZ PUŠK V OFENZIVO
Mesec borbe priti alkoholu
je — naša gostišča pa so brez sadnih sokov. Se pravi, da gremo v borbo proti alkoholu brez sadnih sokov, kar je podobno kot, če bi šla vojska v ofenzivo brez pušk. Ce hočemo naše ljudi odvaditi prekomernega uživanja alkoholnih pijač, potem moramo poslati v prvo bojno vrsto prav sadne sokove. Sadni sokovi naj bodo v gostiščih na vidnih mestih. Natakarice naj jih priporočajo. Različne reklame naj jih propagirajo. Sadni sokovi so pri nas nova pijača. Ljudje niso še navajeni nanjo. Važna ugotovitev je, da sadni sokovi ne gredo v promet, ker so predragi. V kočevskih trgovinah so sokovi sicer občutno cenejši kot v kavarni, toda tudi tukaj jih potrošniki še ne kupujejo. Poiskati bo treba vse možnosti, da bi naši delovni ljudje dobili to zdravo pijačo čim ceneje. Marsikdo pa tudi že danes ne pomišlja več: ali sadni sok ali alkohol. Kljub temu, da so sokovi dražji, ki jih izbere. Res so dražji, a jih bo spil manj kot vina in kar je najvažnejše: drugo jutro ne bo imel »mačka«, glava bo na delu čista, zaslužek večji in v hiši bo zadovoljstvo.
V TRGOVINI
— Rada bi klobuk za svojega sina.
— Prosim, seveda ... kakšno glavo pa ima?
— Trdo.
Občinski odbor Rdečega križa v Kočevju ima za letošnjo sezono v programu več tečajev. V kratkem bo organiziral tečaj za domačo nego bolnika. Predvidoma pa bodo prav taki tečaji v Dolgi vasi, Livoldu in Koprivniku. Predavateljico imajo, le inventar za tečaj je treba še prepeljati v Koprivnik, kjer bo tečaj že ta mesec.
Tečaj za delavsko mladino,
mlade žene in može, na katerih bi tečajniki poslušali predavanja s področja zdravstva, zdrave prehrane, kuhinja, prikrojevanja itd. bodo organizirali v Koprivniku. Mladina sama si bo izbrala teme, o katerih naj bi predavatelji predavali. V tej sezoni bo trajal prvi tečaj okoli 80 ur, drugi del pa se bo nadaljeval v prihodnji zimi. Na tečaje bodo prišli razen mladine lahko tudi odrasli.
V Strugah in verjetno v Pred-gradu bo organiziral občinski odbor RK tečaj za vaško mladino, kjer bodo poslušali prebivalci podobna predavanja kot so predvidena za tečaj delavske
mladine, ne bo pa vključeno kuhanje in prikrojevanje.
Občinski odbor RK je letos že zaključil več tečajev. V Dolgi vasi, Livoldu in Stari cerkvi je že spomladi zaključil tečaje za delavsko mladino. Julija je bil v Kočevju končan 12 urni tečaj za nego bolnika na domu, ki ga je obiskovalo 7 tečajnic, vodila pa ga je medicinska sestra.
Na sliki vidimo udeleženke tečaja prve pomoči v Kočevju, ki je trajal od 1. februarja do 22. maja letos. 10 absolventk (na sliki jih je le 9) je poslušalo predavanja 60 ur in so si pridobile nazive »prostovoljna bolničarka«. Tečaj je vodil dr. Klun, pomagale pa so mu tudi medicinske sestre. — Dekleta-tečajnice, so že preizkusile svoje znanje na vajah civilne zaščite, ki so bile konec junija, sodelovale pa so tudi na proslavi v Dragi, kjer bi nudile pomoč, če bi bilo treba. Prostovoljne bolničarke, ki so bile po večini učenke višjih razredov osemletk iz Kočevja, so pokazale zadovoljiv uspeh med tečajem in pri delu.
ne more sam rešiti.
terih je reševal vse tekoče zadev kolektiva. Problemov o živinoreji je vedno dovolj. Proizvajalna cena mleka je še vedno višja od prodajne, zato imajo planirano izgubo, katero so presegli. Sedaj študirajo, kako bodo rešili ta problem. Živinorejci ne prejemajo samo plače po količini, pač pa tudi po kvaliteti mleka, kar jim je v vzpodbudo, da še bolj skrbijo za lepšo rast živine, kakor tudi za napredek ekonomske enote.
čevju za 1 milijon 500.000 din za inštalacijska dela v pralnici in premostitveni kredit za Ke-
V Fari ob Kolpi ima Trgo-promet Kočevje svojo poslovalnico od leta 1960 dalje. V trgovini »Kolpa«, kot se sedaj poslovalnica imenuje, prodajajo špecerijsko in ostalo mešano blago s tekstilom. Mesečno imajo prometa cca. 1,5 milijona. V trgovini so poslovodja, pomočnik in vajenec, ki so kot sestavni del delovnega kolektiva Trgoprome-ta kar zadovoljni. Dokler je bila trgovina pod KZ, tega ni bilo, ker uprava KZ do trgovine ni pokazala pravega razumevanja. Plače trgovskega kadra pod KZ so bile nizke in ni bilo veselja do dela. Sedaj se je to izbolj-
Iz leta v leto se vlagajo vse večji napori in vse večja denarna sredstva, da bi se vskladil hiter razvoj našega gospodarstva z vse večjo dinamiko dela in temu odgovarjajočo delovno varstveno zaščito delavcev. Ne bom ponavljal ono, kar smo že slišali iz raznih poročil in članka iz prejšnje številke lokalnega časopisa »Novic«, ki nam je nazorno prikazal število nesreč v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Drži, da so se nesreče v letošnjem prvem polletju na-pram lansko letnem prvem polletju zmanjšale tako, da smo šli z nesrečami pri delu na področju občine Kočevje izpod okrajnega povprečja. Vendar se s tem ne smemo še zadovoljiti. Prejšnji članek »Novic« je med drugim prikazal primanjkljaj podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju. Na področju občine Ribnica pa so imeli v prvem polletju 1960 zaposlenih 1.903 delavcev, nesreč pri delu pa je bilo 91. V prvem polletju 1961 pa je bilo zaposlenih 1.692, nesreč pri delu pa je bilo 118. Torej 27 nesreč več kot pa v prvem polletju 1961. Iz navedenih številk vidimo z ozirom na zmanjšanje zaposlenih 211 delavcev, da je ogromen porast nesreč pri delu. Gospodarske or-
Gostilna ali vrtec
Vse žene in dekleta iz Rajn-dola — skupaj jih je 10 — so zaposlene. Njihovi otroci, ki jih je preko 20 se, medtem ko so starši zaposleni, potepajo in delajo včasih tudi škodo. Prostor za otroški vrtec bi bilo lahko dobiti, namreč v gostilni, ki že tako ni donosna. Ljudje so za ustanovitev vrtca, vendar se boje, da bi morali za varstvo otrok preveč plačevati. Prav zaradi tega so sklenili, da gostilne še ne bodo ukinili, ampak naj počaka ustanovitev vrtca. Menimo, da bodo Rajndolci to odločitev še pretehtali.
mično tovarno v Kočevju v znesku 139 milijonov dinarjev za dobo enega leta.
šalo, da je kader zadovoljen.
Zaloga blaga v trgovini je dobra in pestra. Veliko prodajo tudi tekstila, ker so iste cene kakor v Kočevju. Potrošniki so zadovoljni, ker dobijo v tej trgovini skoro vse, kar potrebujejo.
V	Fari imajo že več kot leto dni televizijski aparat, ki pa ne deluje. Pravijo, da bi morala biti nekje v bližini pomožna postaja za televizijo; ker jo ni, aparat ne dela.
V	Fari bodo organizirali šahovski klub. Prostore imajo na razpolago v mali dvorani kulturnega doma.
ganizacije naj v letošnjem letu napravijo prelomnico in stopijo v akcijo s parolo: »Vse sile za varno in zdravo delo!«
Naša socialistična družba iz dneva v dan vse bolj ostro zahteva, da se enkrat za vselej prekine s staro prakso različnih poizkusov in mešetarjenjem z zakonitimi določili in da se . že dokončno začne spoštovati in izvajati zakonita določila, ki ščitijo vsakega delavca, da lahko svoje delo opravlja varno in le s takim delom doprinaša družbi tisto, kar ji je dolžan!
Občinska HTZ komisija v Kočevju in Ribnici sta v prvem polletju tega leta organizirali več predavanj in izveden je bil tudi štiri dnevni seminar, ki je že pokazal svoje sadove v prvem
polletju tega leta, predvsem v občini Kočevje. Občinska HTZ komisija v Kočevju je pripravila program dela za teden varnosti, ki bo v času od 12. 11. do 18. 11. t. 1. Namen akcije »Tedna varnosti in zdravja« pri delu je, da poživi celotno družbeno in strokovno dejavnost v borbi proti nesrečam pri delu in poklicnih obolenjih. »Teden varnosti« predstavlja le začetek za nadaljnje delo na tem področju, kajti skrb za izboljšanje delovnih pogojev naj ne bi bila samo enotedenska, marveč stalna. Akcija »Tedna varnosti« ima namen zajeti najširši krog ljudi, organov, ustanov in gospodarskih organizacij, t. j. sleherno delovno mesto, kjer lahko pride do nesreče ali poklicne bolezni.
Na seji skupščine podružnice OZ SZ Kočevje v soboto 28. oktobra
Živinorejci so zainteresirani za dobro rast živine
Na kmetijski upravi Livold je zaposlenih 98 ljudi. Delovišča imajo v Zajčjem polju, Rajndolu, Kočarjih, Kačjem potoku in Livoldu. Vsega skupaj redijo 1060 glav živine, od tega 565 krav. Uvožene krave frizijke so se že dobro klimatizirale, kot dobre mlekarice so dale živinorejcem letos dober zaslužek. Res je sedaj problem, ker so bile serijske te-litve in so krave v fazi presuševanja in zaslužek živinorejcem pada pod minimum, katerega bo moral rešiti centralni DS KGP, ker ga obratni DS
V programu imajo to, da bodo krave molznice redili v nižinskih predelih, mlado živino pa na višinskih. Več krme za živino bodo preskrbeli tudi iz lastnih virov sena in pese, da ne bo treba kupovati toliko močnih krmil, ki so draga. Živinorejci so za dobro rast živine zelo zainteresirani, ker so tudi njihovi prejemki od tega odvisni.
Obratni delavski svet je bil izvoljen že lansko leto spomladi. Imel je že osem sej, na ka-
ObLO je dal garancijske izjave
Na zadnji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora so odborniki izglasovali sklep, da bo dal Občinski ljudski odbor poroštvene izjave za:
Kmetijsko zadrugo v Kočevju, ki bo najela 561.862 din kredita za nakup živine,
Kmetijskemu gozdarskemu posestvu v Kočevju, ki potrebuje izjave za najetje kreditov v zneskih 18 milijonov 380.000 in 6 milijonov 560 tisoč din za gradnjo garaž in 11 milijonov 200.000 dinarjev, ki jih potrebuje zaradi podražitve gradnje hlevov, Rudniku rjavega premoga v Kočevju za 25 milijonov, za kolikor bo dražja rekonstrukcija in za 20 milijonov 301.000 din za obratna sredstva,
Posestvu Snežnik iz Kočevske Reke za 4 milijone 410.000 din za nakup dveh traktorjev,
Avtu iz Kočevja 8 milijonov
950.000	din za nakup dveh avtobusov,
Itasu iz Kočevja 60 milijonov za obratna sredstva,
Stanovanjski skupnosti v Ko-
Listkovna akcija v kočevski Beki
V Kočevski Reki in njeni okolici je bila madina v času NOB aktivna. Organizirana v ZSM je izvajala vse težke naloge, ki so bile pred njo, ne da bi se bala okupatorjev. Kot mi je pripovedovala tovarišica Marija Čuk iz Kočevja, ki je delala v območju Kočevske Reke, so mladinke pri belem dnevu izvedle v Kočevski reki listkovno akcijo, o kateri mi je Marija povedala naslednje:
»Nekega dne decembra 1942 me je poklical na ROOF, ki je bil v Ravnah, sekretar Zmago Mokorel. Naročil mi je, da naj mladinke iz Borovca in okolice izvedemo v Kočevski Reki listkovno akcijo. Seveda je bila akcija nevarna, vendar smo se mladinke, ko sem prišla domov v Borovec, odločile, da jo izvedemo. Napravile smo načrt in si listke razdelile. V tej akciji so sodelovale: Pavla in Fanika Černe, moja sestra Ančka in jaz. Odpravile smo se v Kočevsko Reko. Pot je bila dolga, pa smo spotoma pele in si tako dajale pogum. Res ni bila šala, raztrositi listke po Reki, ki je bila polna Italijanov. Odločile smo se, da to izvedemo ob dvanajsti uri, ko je bilo najmanj ljudi na cesti in tudi Italijanov je bilo ob tej uri bolj malo po vasi. Po bližnjici smo šle mimo mlina v vas, na bloku nas je ustavila straža. Malo nervozne smo lc pogumno odgovorile, da gremo na pošto pogledat, če so nam očetje kaj pisali, kajti so bili v internaciji. Stražar nam je verjel in nam vhod odprl. Hitro smo se zgubile po vasi in med potjo raztresle letake, na katerih je bil poziv ljudem, pa tudi vabilo za Italijane, naj se pridružijo našim borcem
Imele smo srečo, da smo raztresle vse listke, ne da bi nas prijeli. Odšle smo na pošto, da zakrijemo naše delo. Ko smo se iz pošte vračale, so nas pri stopnicah že čakali Italijani. Prijeli so nas in odpeljali na komando. Ko smo prišle v sobo, so imeli Italijani letake že na mizi. Zdrznile smo se; ker smo se že prej doogvorile, da ne bomo nič priznale, če nas primejo, smo seveda tajile. Dobro se še spominjam, kako so nas zasliševali, nas suvali s puškinimi kopiti in grozili, da nas bodo ustrelili. Molčale smo kot zid, Italijani so pa besneli nad nami.
Nenadoma je po vratih nekaj zaropotalo in v sobo je planil naš pes Luksi in se vlegel k mojim nogam. Italijane je popadel še večji bes, začeli so groziti še psu, ki je samo renčal in kazal svoje zobe. Pes se je Italijanom zdel lep in začeli so me nagovarjati, naj ga prodam, kar sem odbila. Psa so spravili v eno sobo, nas pa odpeljali na drugi konec vasi. Tam so nas spet zasliševali in klofutali brez uspeha. Ne vem, kako mi je spet prišlo na misel, da sem pomislila: »da bi se tu znašel naš Luksi.« Misel sem zavrnila, ker sem vedela, da so ga zaprli.
Italijani so nad nami še bolj kričali. Spet sc nenadoma odpro vrata in v sobo plane naš Luksi in začne lajati na Italijane, ki so se prestrašili in nas s kletvami napodili in zmerjali z banditi. Eden izmed vojakov si je brisal kri, dvignil je tudi puško na strel. Pes je bil pa hiter in je za nami pritekel v breg, veselo je zalajal, mahal z repom in mi lizal roko.
Pozno v mraku smo se vrnile v Ravne, z nami tudi naš Luksi, ki je bil junak tistega dne in je dobil zato tudi pošte-nv večerjo. Nas so pa tovariši na ROOF tudi pohvalili.
Tako smo končale to nalogo, ki ni bila ne prva ne zadnja,« je končala svoje pripovedovanje Marija.
Marjan Tratar-Učo
Kader v trgovini in potrošniki so zadovoljni
Številka 46
11. novembra 1961 0 »NOVICE*® Stran 3
Jesenski del
rokometne lige zaključen
■v«?
Odhod vlaka s postaje
Najtežje je voziti v Kočevje
Služba železničarjev je težka in naporna. Vlaki vozijo po voznem redu in vsak mora biti na svojem mestu — od prometnika, strojnika, sprevodnika in zavirača, da se ljudje in tovori blaga prevažajo na vse kraje po naši domovini in dalje po svetu.
SPORED RTV LJUBLJANA
Le vsestransko izobražen delavec ho dober upravljaleo
Konec preteklega meseca je občinski sindikalni svet v Kočevju anketiral člane organov upravljanja, člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic in člane občinskega zbora proizvajalcev iz podjetij Avto, Ključavničarstvo, Zidar, Rudnik rjavega premoga, Tekstilana, Oprema in iz KGP. Namen ankete je bil: ugotoviti, kako so proizvajalci seznanjeni z novim gospodarskim sistemom, kako sodelujejo v upravljajnu podjetja, če se pripravljajo na sprejem pravilnikov, kako daleč so z decentralizacijo in ustanavljanjem ekonomskih enot, kako so informirani o gospodarski problematiki podjetja in podobno.
Kdo so srečni dobitniki?
podjetjih, kar je zelo pohvalno, posledice uvajanja ekonomskih enot pa so se pokazale šele v nekaj primerih. Praksa bo verjetno pokazala, da bo treba ponekod še popravljati pomanjkljivosti, ki so se zgodile pri ustanavljanju ekonomskih enot. Te so nastale predvsem tam, kjer so ekonomske enote pripravljali zunanji sodelavci ali samo računovodstvo brez sodelovanja kolektiva.
H Vse ekonomske enote imajo tudi svoje organe upravljanja, vendar obstojajo ponekod le formalno, ker imajo vso oblast še vedno vodilni uslužbenci podjetja.
■	Ponekod so že sprejeli pravilnika, drugod pa so anketirani odgovorili, da jim ni popolnoma jasno ali imajo pravilnika ali sta šele v izdelavi.
■	Anketiranci KGP so odgovorili, da njihov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov določa, da prejme posameznik osebni dohodek po svojem uspehu pri delu, uspehu ekonomske enote in uspehu posestva.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dobitki po 1.000 din:	
Številka	478 K
Številka	152 R
Številka	934 K
Številka	737 K
Številka	674 K
Številka	89 K
Številka	944 K
Številka	1169 R
Številka	1161 R
Številka	919 R
Dobitki po 500 din:	
Številka	883 K
Številka	317 R
Številka	1052 R
Številka	523 K
Številka	786 K
Številka	811 R
Številka	664 K
Številka	1176 R
Številka	241 R
Številka	117 K
Številka	1072 R
Številka	1603 K
Številka	758 K
številka	„1371 K
številka	891 R
Oznake pod »K« so	vloge pri
Komunalni banki Kočevje, oznake pod »R« pa pri Komunalni banki ekspozituri v Ribnici. Dobitniki naj se zglasijo s hranilnimi knjižicami pri blagajni Komunalne banke v Kočevju ali Ribnici, kjer jim bodo pripisane izžrebane vloge.
Preteklo nedeljo se je končal prvi del tekmovanj Dolenjske rokometne lige. Prvenstvo je potekalo v redu, za kar ima največ zaslug Dolenjski rokometni center in seveda sodelujoča moštva. Zanimivega tekmovanja so se udeležile ekipe iz zahodne Dolenjske. Rokomet se je hitro razvil in si pridobil veliko pristašev tudi v krajih, kjer doslej šport ni "bil razvit.
Povsem po pričakovanju je zasedla prvo desto v jesenskem delu rokometnega tekmovanja ekipa Ribnice, ki je nabrala 13 točk (6 krat je zmagala, enkrat pa igrala neodločeno). Ribniča-nje imajo tudi v spomladanskem delu tekmovanja največ izgle-dov za prvo mesto. Na drugem mestu je TVD Grosuplje z 10 točkami, na tretjem pa ekipa iz Dobrega polja z 9 točkami, ki je zelo nevaren konkurent vodečima. Slede TVD Šentvid 6 točk, PK Polž 6 točk, TVD Ig 6 točk, TVD Kočevje 4 točke in TVD Stična 2 točki. Ekipa Kočevja,
KOČEVJE
Poročili so se: Plantar Martin, delavec iz Velikega Cimika 9, star 24 let in Zurman Angela, gospodinjska pomočnica iz Hrušice 32, stara 25 let; Sile Jože, avtomehanik iz Nemške vasi 50, star 20 let in Koleta Erika, delavka iz Kočevja, Roška c. 74, stara 18 let; Matijevac Ivan, mizarski pomočnik iz Salke vasi 6, star 24 let in Bobek Terezija, delavka iz Salke vasi 116, stara 19 let. V Medvodah sta se poročila: Pijavec Evgen iz Ruš 34 pri Mariboru, star 23 let in Škulj Justina iz Kočevja, Ljubljanska c. 33, stara 25 let.
V Polhovem Gradcu sta se poročila:	Stražišar Bogomir iz
Medvedjeka, star 26 let in Šercer Marija iz Kočevja, Pogor-ska ulica, stara 26 let.
Rodila je: Kranjc Jožica, gospodinja iz Kočevja, Ljubljanska cesta 17, deklico.
DOLENJA VAS
Poročila sta se v Ljubljani: "Lovšin Janez, traktorist iz Prigorice 100, star 31 let in Kaplan Mihaela, gospodinjska pomočnica iz Prigorice 14, stara 22 let.
LOŠKI POTOK
Rodili sta: Lavrič Ivana, gospodinja iz Hriba 8 — dečka, Car Ljudmila iz Retij 32 deklico.
Umrl je: Lavrič Alojzij, otrok iz Hriba 8, star 6 dni.
KOSTEL
Umrla je: Delač Neža, kmeto-valka iz Novih sel 7, stara 76 let.
OBVESTILO
ObK LMS Kočevje obvešča, da to občinska mladinska konferenca 18. novembra ob 8.30 uri v dvorani množičnih organizacij v Kočevju z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev konference
2.	Izvolitev delovnih organov
3.	Poročilo
4.	Razprava po poročilih
5.	Volitve
6.	Razno
ObK LMS Kočevje * * *
Vse ljubitelje kegljaškega športa, ki želijo postati člani Kegljaškega kluba Kočevje, obveščamo, da se lahko vpišejo kot člani do 15. novembra pri tovarišici Milki Slokar na ObLO' Kočevje soba 19/1. Vpisnina 500 dinarjev, članarina pa 50 din na mesec, katera se plača za drugo polletje 1961.
Trening na novem kegljišču se začne od 15. novembra dalje. O razporedu igranja bodo člani Se posebej obveščeni.
Upravni odbor
“NOVICE* — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Sobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta I4-a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
ki letos prvič nastopa, je kljub trenutno nizkemu položaju na lestvici pokazala, da bo resen kandidat za eno višjih mest na tabeli.
Začelo se je
V ponedeljek, 6. novembra se je začelo šahovsko prvenstvo Kočevja. Prijavilo se je 24 šahi-stov, ki tekmujejo v dveh skupinah. Prvih šest iz vsake skupine se bo plasiralo v finale, ki se bo začelo predvidoma v začetku decembra. Že prva dva kola sta pokazala, da so se mladi šahisti zelo dobro pripravili za srečanja s »starimi šahovskimi mački« in da mladincev ni podcenjevati. Turnir privablja precej obiskovalcev, saj je mala hotelska soba kar premajhna. Turnirska kola so vsak ponedeljek, sredo in petek ob 19. uri v hotelu Pugled.
OBVESTILO
Servis stanovanjske skupnosti — pralnica, krpalnica in kopališče v Kočevju, Reška cesta 5 a obvešča državljane, da od 11. 11. dalje posluje, in sicer:
Pralnica — sprejem in izdaja perila vsak delovni dan od 8— 12. ure.
Krpalnica in zbiralnica za kemično čiščenje oblačil vsak delovni dan od 8.—12. ure, v sredo in potek od 15.—17. ure.
Kopališče — v sredo in soboto od 14.—19. ure.
PREDAVANJE
Delavska univerza Kočevje vabi na predavanje z naslovom
Predavali bodo trije strokovnjaki iz instituta Jožef Štefan v Ljubljani.
ČESTITAJO
Poldetu Lovšinu, sedaj v Nemčiji, vse najboljše k njegovemu godu in obilo zdravja želijo: ata, mama in brat Vinko iz Sušja, ter družina Henigman.
* * *
Dobremu in skrbnemu možu Leopx>ldu Gombaču za njegov dvojni praznik kličemo še na mnoga srečna in zdrava leta: hvaležna žena Rezika, Tonček in Jožica.
Z A II V A L A
Po težki bolezni nas je prezgodaj zapustila naša predobra, nepozabna žena, mama, mati, sestra in svakinja
JADRAN KOČEVJE: 10. novembra ameriški barvni film »Toma Palčič«, 11. in 12. novembra jug. film »Pustolovec pred vrati«, 12. novembra matineja jug. film »Rdeči cvet«, 13. in 14. novembra jug. film »Sreča pride ob 9. uri«, 15, in 16. novembra jug.-ital. film »Kapjo«, od 17. do 19. novembra francoski cinem. barvni film »Splavarji z Volge«.
SVOBODA RUDNIK: 11. in 12. novembra argentin. film »Tango ljubezni«, 18. in 19. novembra italijanski film »Zadnja kočija«.
SVOBODA STARA CERKEV: 11. in 12. novembra madžarski film »Nedeljska romanca«, 18. in 19. novembra jugoslovanski film »Pop Čira in pop Spira«.
RIBNICA: 11. in 12. novembra ruski barvni film »Leta radosti«, 18. in 19. novembra ameriški film »Polkovnik in jaz.«
SODRAŽICA: 11. in 12. novembra jugoslovanski film »Kočija sanj«, 18, in 19. novembra francoski iiim »Zakon je zakon«.
LOŠKI POTOK: 12. novembra francoski film .-Oče, mama, moja žena in jaz«, 19._novem-
Po kočevski progi pripelje vsak dan pet potniških vlakov, ki pripeljejo in odpeljejo vsak
bra norveški film »Devet življenj«.
VELIKE LAŠČE: 11. in 12. novembra francoski film »Velike družine«, 18. in 19. novembra ameriški barvni film »Preko mnogih rek«.
DOBREPOLJE: 11. in 12. novembra jugosl. film »Deveti krog«, 12. novembra ob 19. uri francoski CS barvni film »Tisti njen nasmeh«, 15. novembra ameriški barvni film »Prerija, ki izginja«, 18. in 19. novembra francoski barvni CS film »Pevec iz Mehike«.
PONIKVE: 16. novembra ameriški barvni film »Prerija, ki izginja«.
KOČEVSKA REKA: 11. in 12. novembra amer. barvni film »Tri ure do odločitve«, 15. novembra ruski barvni film »Nesmrtni garnizon«, 18. in 19. novembra jugoslovanski film »Veter je ponehal ob zori«.
PREDGRAD: 11. in 12. novembra amer. barvni film »Osvajalec Džingiskan«, 18. in 19. novembra mehiški barvni film »Serenada v Mehiki«.
BROD NA KOLPI: 11. in 12. novembra jugoslovanski film »Tri korake v prazno«, 18. in 19. novembra ameriški film »Zlato v džungli«.
dan okrog 650 potnikov samo v Kočevje. Čeprav se neradi vozimo z našim kočevskim »brzim« vlakom, je kljub temu na železnici vedno dovolj dela in tudi potnikov, posebno od Dobre-gapolja do Ljubljane in obratno.
V gneči na vlaku od Ljubljane do Dobregapolja človek lahko ocenjuje odnos mladih ljudi do starejših. Ne mislimo s tem, da je naša mladina slaba, vendar bi imela do starejših ljudi lahko boljši odnos. V vlaku je po kupejih polno samih mladih ljudi, ki sedijo, stari ljudje morajo pa stati. Sprevodnik je na neki postaji zadnjič dejal:
»Najbolj težko je voziti v Kočevje in na Jesenice. Ljudje imajo tako malo čuta do železnice in do sopotnikov. Mladi ne dajo prostora starejšim, vrat ne zapirajo, ko gredo iz vagonov. Pri vstopanju tudi ne poznajo reda.«
Kljub večjemu cestnemu prometu je na naši progi še vedno velik potniški in tovorni promet. Dnevno vozijo do Kočevja štirje tovorni vlaki.
PROGRAM ZA BOJ PROTI ALKOHOLIZMU
Komisija za boj proti alkoholizmu pri občinskem odboru SZDL je imela v začetku meseca prvo sejo. Na njej so izdelali program dela za mesec november. V njem je predvidenih več predavanj, med njimi eno (»Zgodilo se je v ponedeljek popold-ne«) s filmom, dalje bo še predavanje o zdravi prehrani in o delovanju alkohola. Predavanje s filmom bo obvezno za člane AMD, vajeniško šolo in drugo mladino. Dalje bo organizirala komisija razgovor s poslovodji gostinskih obratov, na katerem se bodo pogovorili o izboljšanju zalog brezalkoholnih pijač, o točenju pijač mladoletnikom ter izdajanju pijač na up (kar ima za posledico, da je nekdo na primer zapravil vso pokojnino, še predno jo je dobil). Komisija bo imela še več sej z organi TNZ in člani Sveta za socialno skrbstvo, vsi ti sestanki so namenjeni boju proti alkoholizmu.
SOBOTA, 11. NOVEMBRA 1961
5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila — 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 8.00 Poročila — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Od polke do cha-cha — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mozart v izvedbi pianista Jorga Demusa — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.15 Zabavna glasba na tekočem traku — 11.00 Trio Bardorfer s pevskim sek-stetom bratov »Pleško« — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Dopoldanski operni koncert —
12.00	Poročila — 12.05 Tri Dor-ka Skoberncta — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pihalni orkester Ljudske milice p. v Rudolfa Stariča — 12.40 Iz operetnega sveta — 13.30 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 S popevkami in zabavnimi melodijami po svetu — 14.00 Iz bolj redko izvajanih Chopinovih del — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila
Občinski sindikalni svet je analiziral rezultate ankete in na podlagi njih zaključil.
H O novem gospodarskem sistemu je bilo po podjetjih precej razprav, uspeh pa ni bil najboljši. Proizvajalec ni dobil v roke osnovnih elementov za upravljanje, ker si jih ni znal oziroma ni skušal priboriti.
® O gospodarjenju v prvem polletju niso razpravljali povsod na sestankih delovnega kolektiva. Kako bodo potem delavci dajali predloge za boljše gospodarjenje, za zniževanje stroškov itd. kar bi imelo za posledico večje osebne dohodke vsakega člana kolektiva?
■ Razdelitev čistega dohodka na sklade in osebne dohodke ni dovolj zanimala proizvajalce, saj so dajali na ta pravilnik le malo pripomb. Prav od tega pravilnika pa je odvisno, kako bo podjetje gospodarilo in napredovalo v bodoče. Od njega so tudi odvisni osebni dohodki proizvajalcev v naslednjih letih.
H Decentralizacija gospodarjenja oziroma uvajanje ekonomskih enot je opravljeno ali pa je v pripravi v vseh anketiranih
Komunalna banka Kočevje je za 31. oktober, svetovni dan varčevanja izvedla nagradno žrebanje dijaških in otroških hranilnih vlog. Izžrebane so bile naslednje številke hranilnih vlog:
Dobitki po 1.500 din:	
Številka	595 K
Številka	1200 R
Številka	955 K
Številka	964 R
Številka	593 K
Razširjena seja ObLO SZDL Kočevje
10. novembra je bila v Kočevju razširjena seja Občinskega odbora SZDL, na kateri so razpravljali o delu krajevnih organizacij. Organizacijska komisija, ki je pripravila uvodno poročilo je analizirala uspehe in neuspehe krajevnih organiacij SZDL v občini. Poudarjena je bila tudi vloga sekcij, klubov in komisij.
Podrobno poročilo bomo objavili v prihodnji številki Novic.
—	15.20 Planinski oktet iz Maribora — 15.40 Petar Stojanovič: Serenada za flavto in godalni orkester — 16.00 Gremo v kino
—	16.45 Južnoameriški ritmi —
17.00	Poročila — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Poročila — 18.10 Med arijami in dueti — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila
—	19.05 Domači ansambli jo »urežejo« na svoj način — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Vedri zvoki v izvedbi velikih zabavnih orkestrov — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Za prijeten konec tedna — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15—24.00 Plesna glasba vmes ob 23.00—23.05 Poročila — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
NEDELJA, 12. NOVEMBRA 1961 6.00—7.00 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — vmes ob 6.05— 6.10 Poročila in dnevni koledar
—	7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda
—	7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Kmečka godba vam igra — 7.50 Orkester Helmuth Zacharias
—	8.00 Mladinska radijska igra
—	8.30 Iz albuma skladb za otroke — 8.45 Enrique Granados: Trije španski plesi — 9.00 Poročila — 9.05 V novi teden z zabavno glasbo — 10.00 Se pom-
nite, tovariši... — 10.30 Koncert in opera — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Orkester Man-tovani — 12.00 Poročila — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Narodne z instrumentalnim ansamblom Silva Tomšeta — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — IL
—	15.00 Napoved časa, poročila
in vremenska napoved — 15.15 Reklame — 15.30 Robert Schumann: Dunajska pustna šala — 15.51 Darius Milhaud: Suita za obo, klarinet in fagot — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Operne melodije — 17.00 Poročila — 17.05 Kitara in mandoline — 17.15 Radijska igra — 18.23 Josef Suk:	ljubezenska
—	18.30 Športno popoldne —
19.00	Obvestila —	19.05 Naši
mladi reproduktivci — 19.30 Radijski dnevnik,— 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.45 Intermezzo v ritmu počasnega valčka
—	21.00 Šestdeset minut z ansamblom beograjske opere —
22.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Oddaja za naše izseljence —
23.00	Poročila —	23.05 Plesna
glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.

Gibanj* prebivalcev Obvestila Spvtedi čestitke Mali oglasi
Atomska bomba ogroža svet, ki bo v torek, 14. XI. ob 20. uri	PRODAM
v dvorani družbenih organizacij.
Frančiška Klun
iz Sajevci 25 pri Ribnici. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v njeni bolezni in ji lajšali bolečine ter sočustvovali z nami ob njeni smrti, darovalcem vencev, cvetja in vsem ostalim, ki so jo spremljali na zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Oražmu za njegov dolgoletni trud in požrtvovalnost, enako tudi dr. Andoljšku in dr. Šmalcu. Posebna zahvala duhovnikom.
Žalujoči: mož Janez, otroci — Franci, Francka, Breda; ter Darinka, Janez in Milena z družinami in ostalo sorodstvo.
Sajevec, Ribnica, Ljubljana, Miramar, Cleveland.
Poceni prodam dobro ohranjen motor Prima NSU 175 ccm. Ogled v tiskarni (Uprava Novic).
IZGUBLJENO
8. novembra sem izgubil usnjeno rokavico iz Ribnice do Gorenje vasi. Najditelja naprošam, da jo vrne v gostišču Ugar v Ribnici.
* * *
Izgubljena je bila denarnica od Konzuma do Trdnjave z osebno izkaznico na ime Blazin-šek Ivana — Lipovec. Najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Naslov: Lipovec Anton, Rudnik 26.
NAJDENO
7.	novembra so bili najdeni pred gostilno Bel j an v Kočevju trije ključi za vrata in 1 ključ za žabico na kovinskem obročku. Dobijo se na uredništvu Novic.
Stran 4 0 »NOVICE« #11. novembra 1961
Številka 46
'Urednikova
pošta
Cena voščil
Tovariš urednik!
Vsako soboto z veseljem pričakujem Novice. Ko jih prebiram, naletim tudi na čestitke. Tudi jaz bi rada komu voščila, pa ne vem, koliko bi me stalo.
Prosim odgovor.
Marija Oražem, Fabianijeva 23, Ljubljana
Odgovor: Do 10 besed dolgo voščilo stane 300 dinarjev, vsaka nadaljna beseda pa še 30 dinarjev.
Urednik
Bralci so nas opozorili
Krivolovca
Že lani in letos so člani lovske družine iz Predgrada opažali, da love v njihovem lovišču krivolove!. Konec oktobra letos so lovci naleteli na pogonu v gozdu pri Predgradu na ustreljenega jelena, starega 10 let. Krivolovec mu je izsekal rogovje, odrezal sprednje in zadnje noge, ostalo pa pustil v gozdu.
so izsledili
Lovci so zadevo prijavili postaji Ljudske milice v Kočevju.
Miličniki so napravili 3. novembra več hišnih preiskav v Mavrlenu, Predgradu in Cep-ljah. Najuspešnejša je bila preiskava v Predgradu, kjer so našli pri M. B. rogovje jelena in srnjaka, dve predelani vojaški italijanski puški, pištolo in na-
Tovariš urednik!
Pošiljamo vam program kino predstav za november in december. Da ni bilo kino programa v Novicah, so nas obvestili tudi že naši kinoobiskovalci, pa tudi za vaše opozorilo v zadnji številki Novic se vam najlepše zahvaljujemo.
Upravnik kina Dobrepolje T. Lendero
liiN.i Alenka je tepla mojega Tonija”
»Naš namen je, da vaju pomirimo, da prepiri med vama prenehajo in da se sovraštvo ne
naj
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Vsalc oficir
bi znal šofirati
Na zadnji seji Občinskega odbora ZROP v Kočevju, ki je bila v ponedeljek 6. novembra, so člani razpravljali predvsem o izvajanju programa strokovne vzgoje za sezono 1961—1962. Ta program so sprejeli že na predzadnji seji in ga razmnoženega dostavili vsem članom ZROP. Na prvi vaji na terenu je bila udeležba slabša, ker je padal dež. Vendar so bili udeleženci vaje z njo bolj zadovoljni kot s suhoparnimi predavanji v dvorani.
Odbor je sklenil, da bo imel že to nedeljo 12. novembra ob 10. uri dopoldne v Fari predavanje "Ukrepi in naloge v slučaju vojne«. Predavanje je za člane ZROP področja Fare in Osilnice obvezno, lahko pa se ga udele-
žijo tudi ostali državljani. Prav to predavanje bo 19. novembra v Kočevju.
Organizacija je že dobila predavatelja za predavanja, ki jih bo imela še decembra, januarja in februarja.
Na predlog rezervnih oficirjev in podoficirjev je odbor ZROP razpravljal tudi o organiziranju šoferskega tečaja za svoje člane. Člani združenja so namreč mnenja, da mora znati vsak rezervni oficir in podoficir šofirati. Dva člana odbora sta bila zadolžena, naj se pozanimata pri AMD o načinu, času in stroških za tak tečaj. Predvidoma bo moral del stroškov za tečaj nositi vsak posamezni rezervni oficir in podoficir, del stroškov pa bo nosilo združenje.
Delačeve mame ni več
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila Delačeva mama. Poznali smo jo kot skrbno in delovno žensko. V zakonu je rodila 8 otrok, 4 sinove in 4 hčerke. Njen mož je dolgo vrsto let bolehal in ležal na postelji. Mnogo je pretrpela z njim dokler ni za vedno zatisnil oči.
Tako žalostno in trpečo jo je dobila druga svetovna vojna. Tiho in mirno je prenašala težave in z materinsko ljubeznijo sprejemala borce NOV pod streho in jih nahranila. Tudi njena dva sinova sta odšla v NOV kot borca, od koder sta se srečno vrnila. Kakor vsaka slovenska
BORBA PROTI ALKOHOLU V KOPRIVNIKU
— Koprivničani ste pa resno vzeli mesec borbe proti alkoholu, saj ste kar gostilno zaprli.
— Ni tako hudo. Le prenavljamo jo.
in zavedna mati je trepetala za svoje otroke in jim nudila vse, kar je bilo v njeni moči, ter jih vzgajala v naprednem duhu, da so danes lahko na odgovornih službenih mestih.
Naj ji bo lahka domača zemlja.
M. M.
nadaljuje. Najmanj stroškov boste imeli, če se pomirite in če vajin spor ne pride pred redno sodišče...« je pred začetkom razprave razložil strankama predsednik poravnalnega sveta v Kočevju.
Sprti stranki sta povedali vsaka svoje težave:
"Vaša Alenka je tepla mojega Tonija. Vedno ga pretepa, ko se igrajo na skupnem dvorišču. Mene pa je zmerjala s ciganko. Ne pustim zaničevati svojih otrok. 27 let sem stara, pa še nisem hodila po sodišču,« je med solzami razlagala prva.
"Vi ste pa tepli mojo Alenko. Jaz ne dam tepsti svojih otrok nikomur... niti bogu! In tudi jaz še nisem imela opravka s sodiščem...«
Se sta se skušali spomniti stvari, ki bi škodile drugi:
"Vaši otroci obmetavajo naše s kamenjem.«
"Eni imajo več pa se smatrajo za gospode.«
Obtožb ne bi bilo konec, saj je vsaka predlagala, naj zaslišijo še priče.
Člani poravnalnega sveta so skušali doseči poravnavo:
"Vi odvadite svoje otroke zmerjanja; vi pa ne tepite tujih otrok.«
"Tudi doma ne obirajte druga druge. Otroci to slišijo, si zapomnijo in si potem več upajo. Vsaka naj uči otroke tako, da se ne bodo prepirali, pretepali in sovražili.«
Vse nesporazume skušajte rešiti same med seboj. Pogovorite se lepo mirno. Zakaj bi imele opravke pri poravnalnem svetu in morda tudi na sodišču? Zakaj bi se gledale grdo, namesto da bi živele v slogi in prijateljstvu?
Iz Predgrada
Po kratki bolezni je umrl Ivan Majerle iz Predgrada. Pokojnik je bil predsednik SZDL, gasilskega društva in Rdečega križa, hkrati pa napreden gospodar in prijeten družabnik. Od pokojnika so se na njegovi zadnji poti poslovili sorodniki, prijatelji in znanci, predsednik občinskega odbora SZDL Janez Merhar, poveljnik občinske gasilske zveze tovariš Lesar in član domačega gasilskega društva Peter Koprivec, pevski zbor pa je zapel nekaj žalostink.
Mladinski aktiv iz Predgrada je organiziral skupno z organizacijo ZB na pokopališču v Starem trgu 1. novembra komemoracijo. Predgrajska gasilska godba je zaigrala »Žrtvam«, govoril je tovariš Lavrenčič, za zaključek pa je zapel še moški pevski zbor iz Predgrada »Padlim borcem«.	* *
V Predgradu imamo spet reden šolski pouk. Pred kratkim je prišla k nam učiteljica Marija Benčina. Starši šoloobveznih otrok so je bili zelo veseli.
boje. Krivolovec je dejanje priznal in se bo zaradi krivolova zagovarjal pred sodiščem, za nedovoljeno nošenje orožja pa še pri sodniku za prekrške.
Pri Š. V. v Čepljah so našli miličniki italijansko puško, pištolo, več nabojev in še drugo razstrelivo. Pri S. F., ki je prav tako iz Čepel j, pa so odkrili naboje in razstrelivo. Tudi ta dva se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške.
Kdor ima še orožje, stori najbolje, da ga preda postaji LM. Vsako nošenje in prikrivanje orožja je prepovedano, zato bodo prestopniki tudi strogo kaznovani. Bolje pa je orožje prostovoljno predati, kakor se znajti zaradi njega v zaporu. Kdor ima lovsko strast, naj se vpiše v lovsko društvo in bo brez skrbi lovil. Krivolovci oziroma tatovi divjačine pa zaslužijo obsojanje in strogo kazen.
Še nobena od vaju ni bila nikoli pred sodiščem, zakaj bi se tožile zdaj? Vsaka naj malo popusti in ne bo nič stroškov, nič zamere. Ste za pomiritev?«
Obe sta prikimali.
Za zaključek še pripomba enega izmed članov poravnalnega sveta: take spore bi lahko reševali hišni sveti. Predlog je umesten, saj imajo poravnalni sveti vedno več dela. Prav zato bi jim ga nekaj odvzeli hišni sveti. Seveda bi hišni sveti lahko reševali le spore med strankami ene zgradbe. Predlog je pameten in vreden premisleka, izvedljiv pa bo tam, kjer so v hišnih svetih delavni in razumevajoči ljudje.
LE VSESTRANSKO IZOBRAŽEN DELAVEC BO DOBER UPRAVLJALEC
(Nadaljevanje s 3. strani)
■ S pravilniki, ki urejajo delovna razmerja, odnose strokovnih služb do organov upravljanja in drugimi pravilniki podjetij proizvajalci še niso dovolj seznanjeni.
Zaključek bi bil, da se naši ljudje še vse premalo zavedajo, kaj vse je v njihovih rokah in o čem vse lahko odločajo. Proizvajalci se še vse premalo zanimajo za proizvodnjo, za zniževanje stroškov proizvodnje, za razdeljevanje čistega dohodka in drugo, čeprav je v vsem tem skrita možnost, da bi v nekaterih podjetjih lahko zvečali osebne dohodke v kratkem času (letu dni) za polovico ali še enkratno. Proizvajalci so se zanimali v glavnem le za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ker še danes zmotno menijo, da so njihovi osebni dohodki odvisni samo od tega pravilnika.
Rezultati ankete povedo, da je potrebno napraviti še veliko za izobraževanje delavcev. Sindikalne podružnice, naj bi poskrbele za razna predavanja za svoje člane, ki naj bi jih imela Delavska univerza. Le vsestransko izobražen delavec bo dober up-ravljalec. Razgledan delavec bo znal presoditi, kaj vse vpliva na njegove osebne dohodke, na njegov življenjski standard in odstraniti vse, kar ovira, da bi imelo podjetje večjo storilnost in manj stroškov.
ffiionivski kotiček
Moje počitnice ZZZZ
Vsak človek zasluži po delu nagrado. Ker sem se v šoli trudila in uspešno končala razred, so me starši nagradili. Vzeli so me s seboj na počitnice k sorodnikom v Nemčijo. Že med potjo sem doživljala nepozabne
Spomenik v Dachau u
utise. Najbolj me je presenečala prelepa Gorenjska. Po hribih se je lesketal sneg, čeprav je bil topel julijski dan.
Po dolgi, naporni poti smo se pripeljali v Munchen. Na postaji nas je pričakala teta in stric. V Miinchenu sem si ogledala zoološki vrt, muzej, kraljevo palačo in rudnik soli. Ogledali smo si tudi »Dachaw«, kar me je zelo pretreslo, ko sem -videla velike peči, v katerih so zažigali nacisti in fašisti nedolžne ljudi med vojno. V sredini taborišča so vešala, kamor so obešali ljudi. Pogled nanje je nekaj strašnega. Med temi mučeniki je umrl tudi stric moje mame. Ko smo zapuščali logor, smo bili vsi žalostni. Doživela sem še marsikaj, vendar sem veliko že pozabila.
Počitnice so se bližale kraju. Vrnili smo se v domovino in tu sem spet sproščena, vesela in nasmejana stopila med naše ljudi. Lahko rečem, da je povsod lepo, a vendar je doma najlepše.
Majda Katera, šola M. Bračiča, Kočevje
Pogozdovali smo
V soboto 28. oktobra smo se zbrali pionirji in mladinci pred šolo v Vasi. Eni so imeli ravnice, drugi lopate, deklice pa košarice. V dolgem sprevodu smo odšli proti Brodu. V Pirčah smo dobili mlade sadike borov. Bilo jih je okrog 5.000. Odšli smo naprej skozi Petrino in po blatni gozdni poti skozi Grivec in dalje v hrib. Ko smo prišli na mesto, kjer smo sadili mlade bore, smo se najprej odpočili, ker smo bili vsi oznojeni.
Po odmoru smo se razdelili v skupine in z delom smo začeli.
Delo je bilo živahno, med nami je bilo polno smeha in veselja. Delo smo prekinili za malico, potem pa spet nadaljevali. Delali smo do 12.30. Čas nam je hitro potekel in po delu smo se veseli vračali na naše domove. Vreme je bilo lepo, posadili smo skoro vse mladike.
Pionirji in mladinci naše šole smo že večkrat sadili mladike po hribih nad Kolpo. Za to delo pogozdovanja dobimo nagrade, ki jih koristno uporabimo za izlete.	Marjan Klarič
šola Vas-Fara
Pričela se
(Prosti spis)
V soboto zvečer je močno deževalo. Zaradi bliskanja in gr-menja sem se prebudil. Nato
V SRCU NI VEč ŽALOSTI
Rožice cveto, ptičice pojo,
meni pa je v srčecu hudo.
Sončece sije, trava zeleni, v srcu pa več žalosti ni.
Zdaj skačem spet preko zelenih trat,
■nič več ne posedam na pragu.
In solz ni več v očeh, veselje je spet na pragu.
Jerman Verica,
4. razr. osnovne šole ___	Kočevska Reka
Z včerajšne seje
Včeraj je bila v Ribnici seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Na njej so razpravljali o izvrševanju družbenega plana do tretjega tromesečja. Dalje so sprejeli več odlokov, dali več garancijskih izjav itd. Razpravljali so tudi o sklepih seje Okrajnega ljudskega odbora. Podrobneje bomo o seji poročali v naslednji številki našega lista.
je zima
dolgo nisem mogel zaspati. Proti jutru sem vstal in pogledal skozi okno. »Sneg«, zavpijem! Z neba so padale prve snežinke na mokra tla. Toda vse so se stopile.
Čez nekaj ur je sneg že pokril strehe hiš, ceste in travnike. Zapadlo ga je že deset cm. Najbolj so se ga veselili otroci. Valili so kepe, delali snežene može, zgradili bunkerje in se s kepami obmetavali. Radi bi se tudi sankali in smučali. Snega je bilo za to premalo. Tudi mene je mikalo ven. Na žalost nisem mogel, ker sem si zlomil roko.
Najbolj razočarani pa smo bili takrat, ko je izza oblakov pokukalo sonce. Drugi dan snega že več ni bilo na cestah in pločnikih. Le na travnikih ga je ostalo še malo. Postalo je tudi mrzlo.
Romih Slavko, Trg svobode 21,
5. b. Osn. šola M. Bračič,
Kočevje
V začetku tedna padavine, potem nekaj dni lepo, proti koncu tedna spet padavine.
M*
40
"Kaj pa je pravzaprav tisti s številko šest?« ga je vprašal Quine.
Gray se je zasmejal. »Isti kot vsi drugi. Na vseh slikah je isti človek. Igralec, ki mi je posodil različne posnetke. V karakternih vlogah je zelo dober.«
*
Ko se je Pollard tisto dopoldne vrnil v svoj urad, mu je tajnica sporočila, da je Herrick želel govoriti z njim. Prikimal je. »Pokličem ga.« Zaprl je vrata za seboj, se zagledal v mesto in si začel gristi ustnico.
Odlasil se je telefon. »Zdravo, Neli,« je pozdravil Herrick .»Že prej sem ti telefoniral. Morava se pomeniti, preden bom šel k senatorju Brewster ju. Kje pa si bil?«
"Pri Quinu,« je odgovoril Pollard.
"Ali je kaj novega? Je z Eileen vse v redu?«
»Hm, da. Nisem bil tam zaradi nje, pravzaprav ne neposredno. Tudi Gray je bil tam. Pa smo ...«
Ali si pristal na Grayeve poskuse?« je vpra-
šal Hernck. »Tudi sam čakam, da mi bo telefoniral. Rekel je, da bi rad vse, ki smo...«
"Ne!« je ostro odvrnil Pollard. »Ne, ni šlo za poskuse. Bilo je le...« Nenadoma je utihnil in se zagledal v mizo. Kar na lepem je udaril s pestjo po mizici. »Podtaknili so mi!«
»Kaj pa je, Neil?«
»Nič, nič, le na misel mi je prišlo, da... Philip, kasneje ti bom telefoniral.«
S kazalcem je pretrgal zvezo in nekaj časa strmel v telefon. Potem je poklical tajnico.
»Sally, pokličite Dana Abela!« Ves zaripel v obraz je sedč čakal na zvezo. »Abel? Neil Pollard. Hitro mi povejte! Ali je kak psihološki poskus, pri katerem gledate slike in potem eno izberete?«
Presenečeni Abel je nekaj trenutkov molčal, potem pa je rekel: »Hm, veste, toliko različnih poskusov je. Poizvedel bom. Ali lahko telefoniram čez kake pol ure?«
Pollard je živčno revsknil: »Ali ne morete odgovoriti z da ali z ne?«
»Moral bi pogledati v opise sistemov,« mu je mirno odgovoril Abel.
"No, prav,« je počasi rekel Pollard. »Mi boste telefonirali?«
Spet je gledal v telefon, potem pa je naročil tajnici: "Pokličite oddelek za psihologijo pri državni univerzi!«
To pot je dobil odgovor takoj. Da, mu je povedal glas na drugem koncu žice, precej poskusov je, pri katerih si človek ogleduje slike ljudi, psiholog ali psihiater pa ugotavlja njegovo reakcijo. Verjetno gre za Szondijev sistem. Potem je glas opisal, kako deluje ta reč.
Poli ar du se je vidno tresla roka, ki je držala telefonsko slušalko. »Se nekaj mi povejte,« je rekel. »Ali je ta poskus zelo znan? Ali bi si ga lahko privoščil klinični psiholog?«
»O, ta bi že moral vedeti zanj,« je rekel glas na drugem koncu žice.
Na kratko se je Pollard zahvalil in takoj prekinil zvezo. Potem je vstal in udaril s pestjo desnice v dlan levice. Spet je pozvonilo.
"Herrick je pri telefonu,« je povedala tajnica. »Ali naj...«
Pollard pa je že stekel mimo tajnice iz urada.
*
Abel je telefoniral Quinu prav takrat, ko je Pollard zaloputnil vrata za seboj.
"Rad bi govoril z Mikom Grayem,« je rekel. »Ali veste, kam je šel?«
"Približno pred eno uro je bil še tu. Mislim, da je šel k bratoma Me Creery. Ali je kaj narobe?«
Abel je povedal.
»Torej menite, da je Pollard ugotovil, za kaj gre?« ga je vprašal.
»Cernu bi me sicer vpraševal? Kaj naj mu rečem, ko mu bom telefoniral?«
-v "Zavlačujva, dokler se bo dalo. Nič ga ne kličite! Skušal bom to sporočiti Grayu. Kaj menite, da bi Pollard lahko kje drugje dobil odgovor na svoje vprašanje?«
"To bi ne bilo prav nič težko.«
»Prav, obdržite zvezo!«
Cez kaki dve minuti se je Quine vrnil k telefonu: »Zdi se, da Me Creeryja nimata telefona. Gray je zdaj verjetno na poti v svojo ordinacijo. Najbolje bo, če vam na kratko povem, kako je
♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
bilo tu.« In je skušal ponoviti tisto, kar mu je bil povedal Gray o poskusu s slikami.
Abel je rekel: "Zdi se mi, da bo najbolje, če čimprej dobiva zvezo z Grayem. Mogoče pretiravam. .. Četudi je Pollard morilec, se bo premislil, da bi kar takoj skušal Graya... Vendar Pa...«
"Ce bi bil čisto pri pravi, prav gotovo ne bi... Toda če je morilec, navsezadnje ni normalen. Jaz bi se ga izogibal. Pa vi?«
"Mislim, da bo treba obvestiti policijo.«
21
V sončnem, čeprav vetrovnem popoldnevu je bila Me Creery jeva hiša še bednejša na pogled kot sicer. Za trenutek je švignila senca mimo umazane šipe v vratih. Gray je vedel, da so ga opazili.
Stopil je po stezi okoli hiše in potrkal. Nič. Potrkal je glasneje in si prižgal cigareto. Skoraj do polovice jo je že pokadil, ko se je z notranje strani navsezadnje le nekdo približal vratom.
Vr^Ja ,.so zaškripala, prikazal se je jezni obraz Martina Me Creeryja. »Kaj bo?«
»Nekaj bi se rad pogovoril z vami, Me Creery,« je rekel Gray.
"Delo imam,« je odgovoril oni in že hotel zapreti vrata, Gray pa je podstavil nogo.
"Ce imate zdaj preveč dela, da bi se utegnili pomeniti z menoj, si lahko priskrbim ustrezno dovoljenje,« je rekel in pogledal Me Crerryja. "Odločite se, Me Creery,« je dodal in umaknil nogo.
Rdeči obraz ga je prodorno gledal. »Prav,« je rekel čaz čas. »Vstopite! Vendar bo treba pohiteti!«