Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 2, 131-132 (2000)H
© Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HRecenzijaH

Ocena knjige .Temeljni vidiki samopodobe.f

JANEK MUSEK*f
Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH

Review of the book »Basic issues in Self-concept«f

JANEK MUSEKf
University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH

Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 
(ISBN: 961-6086-09-x) 

Knjiga Temeljni vidiki samopodobe, ki jo je napisala Darja Kobal, docentka za obeofpsihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete, je eno vidnej.ihfpsiholo.kih del, kar jih v na.em strokovnem in znanstvenem prostoru iz.lo vfnajnovej.em easu. Delo predstavlja danes zelo aktualno problematiko samopodobefin to v kompleksni, dvojni luei - v kontekstu najsodobnej.ih raziskovanj te tematikefin .e posebej v kontekstu .olanja, vzgoje in izobra.evanja. Avtorica je v njemfsintetieno prikazala tudi ugotovitve lastnih raziskav, pri eemer je smiselno povezalafizsledke svojega magistrskega in doktorskega raziskovanja. Tako se nam avtorica .efv svoji prvi samostojni monografski publikaciji predstavlja z zelo kompleksnim infvsebinsko bogatim delom, aktualnim in zanimivim tako z znanstveno raziskovalnegafin teoretienega, kot tudi s strokovno uporabnega in praktienega vidika.f

Knjiga Darje Kobal pomeni poglobljeno psiholo.ko .tudijo samopodobe, .efposebej pa osvetljuje vlogo samopodobe pri mladih v procesu njihovega .olanja.fAvtorica je v knjigi zajela vse pomembnej.e zgodovinske in vsebinske aspektefpsiholo.kega raziskovanja samopodobe. V tematiko svoje obravnave je vkljueilaftudi vse pomembne vidike in sestavine samopodobe, poleg vsebinskih komponentsamopodobe tudi samospo.tovanje in tipe identitetnih polo.ajev, ki so pomembni .efzlasti pri mladostnikih. Kot .e reeeno, je svoje ugotovitve utemeljila z ustreznimif

*Naslov / address: red. prof. dr. Janek Musek, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000HLjubljana, e-mail: janek.musek@ff.uni-lj.siH


132fJ. MusekH

raziskovalnimi izsledki, med njimi .e zlasti z izsledki lastnih raziskovanj. Na velikemfvzorcu populacije mladostnikov (osnovno.olske in srednje.olske mladine) je takofugotavljala, kak.ne so povezave vidikov in prvin samopodobe z odnosomfmladostnikov do .ole in ueenja. Tudi ta odnos je avtorica razelenila na vee komponent,fvkljueujoe med drugim stalil.ea do .ole in ueenja, motiviranost za ueenje in uenofuspe.nost idr. Ob tem je avtorica posebej analizirala tudi vplive dodatnih spremenljivk,fnamree spola, starosti, stopnje .olanja, izobrazbe star.ev in uene uspe.nosti, .e posebejfpa je raziskovala tudi mednacionalno oziroma medkulturno razse.nost obravnavanegafraziskovalnega problema, s tem da je izvedla primerjavo dobljenih podatkov medfslovensko, angle.ko in francosko populacijo mladostnikov. Tako je njeno raziskovanjefpridobilo tudi transnacionalno obele.je, ki poveeuje posplo.ljivost raziskovalnihfzakljuekov in .e s svojim obsegom tudi v svetu rangira avtorieino raziskavo medfobse.nej.e in pomembnej.e razprave o obravnavani temi. Nadaljnja pomembnafpoglobitev je vkljueitev vpliva specifienih programov za spodbujanje razvojafpozitivne samopodobe v .oli. Avtorica je sku.ala preveriti ueinkovitost teh programov,ftako da je primerjala vidike samopodobe in njihov razvoj v ustreznih easovnih etapahfpri dijakih, ki so bili vkljueeni v omenjeni program in tistih, ki niso opravljalifprograma.f

Med najpomembnej.imi avtorieinimi izsledki so vsekakor .tevilne ugotovitve,fki ka.ejo na razlike med narodnostjo, stopnjo .olanja, ueno uspe.nostjo in spolomfglede na samopodobo in njene vidike. Avtorica med drugim potrjuje pozitivnofkorelacijo med .olsko uspe.nostjo in samospo.tovanjem (samovrednotenjem). Gledefspola ugotavlja bolj pozitiven odnos do .olanja pri dekletih, kar se ujema z oceno, dafse dekleta bolje prilagajajo .olskemu okolju. Zanimive so avtorieine ugotovitve ofrazlikah v identitetnih polo.ajih med fanti in dekleti. Zanimive so seveda tudifmednarodne primerjave. Med najbolj opaznimi je podatek, da se slovenski presku.ancifv primerjavi z angle.kimi in francoskimi ocenjujejo kot bolj ustvarjalne in ka.ejofvi.jo stopnjo samospo.tovanja kljub dejstvu, da je veeina vidikov samopodobe prifnjih manj integrirana.f

Kot posebej izviren prispevek velja omeniti strukturni model samopodobe, kifga je avtorica oblikovala na podlagi svojih raziskovalnih ugotovitev. Model upo.tevaftako njene izsledke kot izsledke drugih raziskovalcev in predstavlja tehtno korekcijofin izpopolnitev dosedanjih tovrstnih modelov.f

Knjiga Temeljni vidiki samopodobe tako ni samo trenutno najaktualnej.efdomaee monografsko delo z obravnavanega podroeja, ampak pomeni tudi zelofdostojen prispevek na.e psihologije k v svetu vse pogostej.im raziskovanjem vpra.anjfsamopodobe in samopojmovanja. Za psihologe in strokovnjake je knjiga izrednofdragocena, a je priporoeljiva tudi za vse druge, ki jih ta vpra.anja zanimajo.f

Prispelo: 21.4.2000HSprejeto: 21.4.2000H