Sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZKJ Stane Dolanc je v petek ob navzočnosti velikega števila obiskovalcev odprl v Velenju razstavo akademskega slflcaija Lojzeta Petka. O slikarskem delu tega umetnika iz Notranjske je spregovoril podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Matjan Marinšek. V kulturnem delu programa pa so nastopili prvaki ljubljanske opere Več o otvoritvi razstave objavljamo na 8. strani.

Mladina ima svojo družbenopolitično organizacijo, ki se dejavno — naj bi se — izraža tudi v Socialistični zvezi, če ji že prepisujemo njen frontovski značaj. Mladine pa ne moremo enačiti z njeno organizacijo in tudi obratno je res. Hočemo reči, da danes mladinska organizacija še ne zajema v svoje delovne programe vseh interesov mladih ljudi, interesov in želja, ki se rojevajo pri delovnem stroju, v procesu šolanja, na vasi in še kje. To tudi ni temeljni namen mladinske organizacije, ki mora biti slej ko prej le organizirana kritična vest za nenehno opozarjanje, ko gre za vključevanje mladih ljudi v običajnostne tokove delovnih dni.
»Mohamed in gora«
Nemalokrat pa se dogaja, da nastopa tudi mladinska organizacija le kot „mladinski advokat,', da se zavzema torej za splošne družbene cilje, začudeno pa opazuje, da gre življenje mimo nje.
S temi elementi se je srečala mladinska organizacija že na svojih minulih kongresih; ožigosala jih je. Mladina se seveda nte ravna le po črki resolucij in sprejetih sklepih. Mladina živi svoje neobremenjeno življenje, ki se razživlja v celi vršiti interesnih dejavnosti, čeprav ostajajo nesporno v ospredlju vsa njena nagnjenja za pridobitev poklica in družbenega položaja, ki temelji na opravljenem delu.
Mladina se torej nikoli ni zadovoljila s presplošnim besedičenjem - njo zadovoljuje delo. Parolarstvo je ne pritegne in na to je pred kratkim opozoril tudi France Popit.
Potemtakem je mladina „gora" in mladinska organizacija „Mohamed." „Mohamed" bo moral k „gori" in ne obratno. To vedno bolj spoznava tudi Zveza socialistične mladine v Sloveniji, to spoznanje pa je hkrati že dovolj veliko dokazilo, da se bo poslej mladinska organizacija še bolj približala mladim v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih itd. Le tako bo lahko izoblikovala tudi svoje delovne programe, ki ne bodo le več stvar posameznih mladinskih aktivistov, pač pa sprožilo akcije za vse mlade ljudi.
Akcija pa ne bo smela biti omejena le na sestankarske prostore, pač pa se bo morala prenesti v sindikate, Socialistično zvezo, družbenopolitične skupnosti in še kam. Tako bodo posatli »mladinski problemi" občedruž-beni in torej tudi razrešljivi.
MILAN MEDEN
^■■■■■■■^■■■■■■■nBMiHHHMBaBMMI HIBE?* . ■-
Odposlanec generalnega sekretarja OZN, doktoija Kurta VValdheima, pokrovitelja mednarodne likovne razstave angažirane figura-like, Sergio Appolonio, je simbolično z odkritjem Tis-nikaijeve slike „Po kataklizmi" odpri v novih prostorih umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu veliko mednarodno likovno razstavo angažirane figuralike, posvečeno 30-letnici ustanovitvi OZN. (več na 2. strani)
V	krajevni skupnosti Velenje — Stara vas, kjer so aprila letos ustanovili osnovno organizacijo Zveze komunistov, so se odločili, da se bodo v slavje ob 50-letnici pisane partijske besede in izida prve številke tednika „komunist" vključili z dvema manifestacijama.
V	sredo, 22. oktobra, je bila tako v restavraciji „Jezero" javna tribuna „Razvoj krajevne skupnosti in uveljavljanje delegatskih razmerij". O javni tribuni bomo obširneje poročali prihodnjič.
V	ponedejek, 27. oktobra, pa bo ob 18. uri v kinodvorani pri Rudarskem domu zbor delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti Velenje — Stara vas. Na zboru bo govoril sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov Celje Janez Zahrastnik. Na zboru bodo raz-glasili ustanovitev družbenopolitičnih organizacij v tej krajevni skupnosti, sprejeli sklep o določitvi dneva praznovanja krajevnega praznika, sprejeli nove člane v Zvezo komunistov ter podelili priznanja najstarejšim članom Zveze komunistov v tej krajevni skupnosti. Rudarska godba in moški pevski zbor „Kajuh" Velenje pa bosta poskrbela za priložnosti kulturni program.
24. oktober 1975 - leto XI. - št. 41 (300) - cena 2 dir Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
» OSREDNJA MANIFESTACIJA V »TEDNU KOMUNISTA« V OBČINI VELENJE BO V PETEK, 24. OKTOBRA, V KULTURNEM DOMU V VELENJU -ZBOR KOMUNISTOV OBČINE VELENJE:_
Govoril bo Jože Smole
V „Tednu Komunista", ki je v občini Velenje v času od 20. do 28. oktobra, je osrednja manifestacija - zbor komunistov občine Velenje ob 50-letnici pisane partijske besede.
Na zboru komunistov Šaleške doline bo govoril član Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Jože Smole, ki je bil nedavno tega imenovan za veleposlanika Socialistične federativne republike Jugoslavije v Moskvi.
Zbor komunistov se bo začel ob 17. uri v Kulturnem domu Velenje, priložnostni program pa bosta ob tej priložnosti izvedla dekliški pevski zbor gimnazije Velenje in rudarska godba Velenje.
hskhsmhi
HSHHmhhkSMS
■BH
SMHHSHn
Modni ustvarjalci so za novo jesensko-zimsko sezono spet poskrbeli za novosti in zanimive posebnosti, ne vsega, vendar pa dovolj, da boste lahko izbrali
— če se radi oblačite po modi ali vam je bolj všeč klasičen stil,
je pripravila za vso družino
NA SVOJIH ODDELKIH S KONFEKCIJO.
ihmlmimii' ■! II umih ■iiiiih ilmmil
• V PONEDELJEK.
27. OKTOBRA, BO ZBOR DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV Z OBMOČJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VELENJE - STARA VAS:
VELEBLAGOVNICA
nama
VELENJE
Praznik vseh občanov
Stane Dolanc gost Petkovega kulturnega večera
ZADNjEDNI
PO SVETU.

•	KAKO DO MIRU?
Po nekaj vzpodbudnih dnevih miru se je Bejrut znova znašel v vrtincu bratomorne vojne, ki ji v tem trenutku' ni videti konca.
Po štirih sklenjenih in znova razdrtih dogovorih o tem, da naj bi se desnica in levica zedinili za mir, spominja najnovejši razvoj dogodkov v tej sredozemski deželi na začaran krog. Značilnost tega izjemno nevarnega in zamotanega položaja je na eni strani javno izražena želja politikov in voditeljev različnih verskih skupnosti, da bi dosegli mir, in popolno zanikanje tega na ulicah libanonskih mest.
Umori, eksplozije, ugrabitve in druga nasilna dejanja so v začetku tega tedna spremenila zlasti Bejrut v pravcato bojišče, na katerem sta libanonska policija in vojska popolnoma brez moči.
•	RAVNOVESJE
Egiptovski predsednik Sadat je konec minulega tedna v govoru pred narodno skupščino doslej najjasneje potegnil ločnico med sovjetskim in ameriškim vplivom v Egiptu.
Po njegovem Egipt nima več odnosov »posebnega prijateljstva" s Sovjetsko zvezo, prav tako pa nima več odnosov „po-sebnega sovraštva" z Združenimi državami Amerike. Egiptovski predsednik je izjavil, da je egiptovska politika sicer prožna, zato pa je cilj stalen -zavarovanje v seh arabskih koristi, kar pomeni tudi uresničitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Hkrati je poudaril, da ostaja Egipt socialistična in neuvrščena država, ki hkrati skrbi za prisotnost in delovanje na
afriških tleh kot članica Organizacije afriške enotnosti.
Precejšnjega odmeva v svetovni javnosti je bila deležna tudi njegova izjava, da so ZDA prevzele odgovornost, da bodo storile vse za drugi odmik vojaških sil na Golanu in priznanje pravic palestinskega ljudstva.
• OSMI OBISK
Državni sekretar za zunanje zadeve Združenih držav Amerike Henry Kissinger je v začetku tega tedna dopotoval na 5-dnev-ni obisk na Kitajsko, njegov osmi v tej deželi. Sodeč po sprejemu, ki je bil sicer korekten, a brez večjih slovesnosti, je mogoče domnevati, da ameri-ško-kitajski odnosi, gledano z očmi Pekinga, niso izjemno vzpodbudni. V Pekingu prevladuje vtis, da ZDA niso storile vsega, kar je LR Kitajska vztrajno zahtevala, odkar so se po Nixonovem obisku februarja 1972 na Kitajskem odnosi normalizirali. LR Kitajska je kot pogoj za boljše meddržavne odnose terjala troje: ZDA bi morale prekiniti vse odnose s Taiva-nom, razveljaviti svoj obrambni sporazum s to deželo in umakniti z nje 2800 vojakov, ki so še na otoku.
Med značilnimi podrobnostmi, ki ilustrirajo kitajsko ne-razpoloženje in Jiezadovoljstvo je tudi dejstvo, daje Kissinger že osmič v Pekingu, da pa ta čas ni prišel v Washington noben pomembnejši kitajski funkcionar.
Kissinger naj bi v Pekingu med drugim pripravil obisk Ge-ralda Forda v LR Kitajski, kar bo, kot menijo, priložnost, da ZDA in LR kitajska vendarle rešita medsebojna sporna vprašanja.
...IN DOMOVINI
RAZVOJ - Zbor republik ter pokrajin skupščine SFRJ je sprejel predlog temeljev skupne politike dolgoročnega razvoja SFRJ do leta 1985. Do konca oktobra bo ZIS pripravil osnutek temeljev Skupne politike ekonomskega ter socialnega razvoja Jugoslavije za naslednje leto, kakor tudi osnutek akta o določanju skupnega obsega porabe federacijskega sklada.
NAFTOVOD - Šest gradbenih podjetij je začelo graditi v Omišlju na krku terminal jugoslovanskega naftovoda z zmogljivostjo 34 milijonov ton nafte na leto. Dela tečejo zelo pospešeno, ker mora biti prva faza naftovoda dograjena do 31. maja 1978. Polaganje cevi naftovoda na trasi Sisak-Bosanski Brod-Novi Sad-Pančevo in Sisak—jugoslovansko-ma-džarska meja z odcepom proti Lendavi se bo nadaljevalo v skladu z izdelavo projektov za posamezne odseke, ki jih tudi že pospešeno pripravljajo. Druga faza jugoslovanskega naftovoda naj bi bila končana leta 1980. Od približno 500 milijonov dolarjev, kolikor bo veljal objekt, je zaključena finančna konstrukcija za prvo fazo v znesku 404 milijone dolarjev.
DARILO - Na naslov organizacijskega odbora Mir 75 - 30 let OZN v Slovenj Gradcu je prispelo sporočilo, da je predsednik Tito poklonil iz svoje umetniške zbirke skulpturo za Gaj svobode in miru, park, ki so ga delovni ljudje občine Slovenj Gradec zasnovali ob proslavljanju 30-letnice Združenih narodov. To pomeni najdragocenejše in najpomembnejše priznanje, ki so ga lahko prejeli oblikovalci te plemenite ideje in vsi tisti, ki so se potrudili, da
letošnja prireditev v počastitev 30-letnice Združenih narodov kar najbolje uspe.
VAJE - Vsi 17-letniki in študenti, ki imajo končan prvi letnik fakultete (moški), bodo morali že s prihodnjim letom med počitnicami za 25 dni na vojaške vaje v enote JLA. Do marca prihodnjega leta bodo končane priprave za vključitev 200.000 mladih Jugoslovanov v vojaško uijenje. tri mesece pred začetkom vaj bo vsak natančno vedel, kdaj in kam mora oditi. Upoštevali bodo, da bodo vsi obvezniki neke občine v isti enoti. Tako se bodo poleg usposabljanja za vojaške naloge - po 6-umem uije-nju - v sodelovanju z občinskimi komiteji mladine in ZK ter drugimi političnimi, družbenimi in športnimi organizacijami med mladimi razvijale njihove ustvarjalne sposobnosti ter izrazi tovarištva in solidarnosti. Zaradi zaostalih izpitov ne bo nihče oproščen vojaških vaj, še več, dolžan bo pravočasno opravljati izpite.
MANIFESTACIJE - V Novem Sadu in Skopju je bila velika delovna manifestacija „Deveto tekmovanje kovinarskih delavcev Jugoslavije", na kateri je sodelovalo 384 najboljših kovinarjev iz vseh republik in pokrajin. Otvoritvena slovesnost je bila v Novem Sadu, kjer je na zborovanju govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Udeleženci tekmovanja kovinarskih delavcev Jugoslavije so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike Josipu Brozu Titu, ki je najboljšim udeležencem tega tekmovanja podaril ročne ure.
VARNOSt - Obratovanje novih centrov za kontrolo letenja v Beogradu in Zagrebu je velik prispevek k varnosti na našem nebu. Kaj to praktično pomeni, je najbolje ponazoril direktor zvezne uprave za civilno letalstvo Ljubiša Džurgus, ko je dejal, da se je z novo opremo prepustnost našega zračnega prostora 15-krat povečala. Medtem ko je morala biti prej razdalja med letali, ki sta leteli na progi Beograd-Zagreb, do 50 km, lahko zdaj letala letijo v razdalji 10 km. Centra v Beogradu in Zagrebu lahko poslej identificirata sleherni leteči predmet na našem nebu. Za ureditev teh dveh centrov so porabili 476 milijonov dinaijev.
* vSs* oveni'gEradcuSKA moslava v p0£astitev '»-letnice ustanovitve organizacije združenih narodov
V našem snovanju uresničujemo ideje in cilje iz temeljnih dokumentov OZN
NI NAKLJUČJE, DA SE JUBILEJA SVETOVNE ORGANIZACIJE SPOMINJAMO V SLOVENJ GRADCU
Slavnostna govornica na osrednji republiški proslavi v počastitev 30-letnice ustanovitve OZN, ki sta jo pripravila Republiška konferenca SZDL Slovenije in organizacijski odbor Mednarodnih kulturnih prireditev „MIR 75-30 OZN", je bila članica Predsedstva SR Slovenije Vida Tomšičeva. Nastanek Organizacije združenih narodov sodi med najbolj pomembne sadove osvobodilne vojne in zmage narodov nad silami fašizma, je poudarilaVida
Na osrednji republiški proslavi ob 30. letnici ustanovitvi OZN v Slovenj Gradcu so se zbrali števil visoki gostje: dr. Vladimir Bakarič, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, dr. Marijan Brecelj, Zoran Polič drugi.
Vida Tomšičeva je poudarila, da so izpovedovanje svoje osebnosti v umetniških stvaritvah in obenem zavesti o povezanosti ljudi v svetovnem merilu, bistvena čustvovanja ljudi v svetovnem merilu, so bistvena čustvovanja sodobnega človeka in človeštva. „Sporočilo umetnosti, ki se ne boji očitka, da je angažirana, ampak obratno, ki ve, da je njena človeška angažiranost osnovna oblika, je več
Slavnostna govornica na proslavi v Slovenj Gradcu je bila Vida Tomšičeva, članica predsedstva SR Slovenije.
Tomšičeva. „Ni prvič in ne naključno, da se tistega dne, ko je pred 30 leti 51 držav ustanoviteljic izstavilo rojstni list Organizaciji združenih narodov, Ustanovno listino, spominjamo v Slovenj Gradcu. Poleg izjemne zagnanosti š irokega kroga ljudi velja pokazati na nekaj značilnih dejstev, zaradi katerih je ta občina in to mesto postalo organizator slovenskega, jugoslovanskega in celo mednarodno pomembnega srečanja likovnih ustvarjalcev s ciljem manife-stativne potrditve načel Združenih narodov. Gre najprej za posebno značilnost obmejnih krajev in njihovih usod. Srato žilavo in s kulturno dediščino bogato mesto je bilo stoletja prizorišče tako boja za lastno narodnostno samobitnost, kakor za medsebojno boagatenje kultur, a hkrati odporno proti takšnemu kulturnemu opla-janju, ki bi pomenilo asimilacijo. Ob stvaritvah in imenih iz bogate kulturne preteklosti nam pričevanja o junaštvih in žrtvah iz NOB v tukajšnjem okolju povedo, kolikšne so bile humane razsežnosti našega odločilnega boja za mir, človečnost, prijateljstvo."
MALO JE DRŽAV, KOT JE NAŠA, KJER BI TAKO ŽIVO SPREMLJALI DELO OZN'
kot simbolično izbrano najprimernejše okolje, da skupno manifestiramo voljo, da ideje in cilje, zapisane v temeljne dokumente Združenih narodov, uresničujemo v našem snovanju.
Morda je malo držav, kjer bi ljudje tako kot pri nas živo spremljali delo Organizacije združenih narodov. To ni samo zasluga dobrega dela naših društev z8 Združene narode, temveč še bolj dejstva, da so ideje in cilji Organizacije združenih narodov v tolikšni meri istovetni z vsebino naše jugoslovanske zunanje politike, da smo jih zapisali v ustavo in da je bil naš boj za enakopravnost v svetu obenem boj za uveljavljanje načel Organizacije združenih narodov."
PRIČAKUJEMO, DA BODO HELSINŠKI SKLEPI UGOD-,NO VPLIVALI TUDI NA POLOŽAJ NAŠIH MANJŠIN V ZAMEJSTVU
Ko je Vida Tomšičeva govorila o pomenu evropske konference o varnosti in sodelovanju, je poudarila, da je eden prvih znakov novega duha v evropskih odnosih prav gotovo doseženi sporazum med Jugoslavijo in Italijo, ki so ga ljudje na
obeh straneh meje sprejeli z zadovoljstvom. „Za nas, v Jugoslaviji, ki poznamo razsežnosti fašističnega nasilja, je še posebej ohrabrujoče, da je prišla do izraza odločnost odgovornih političnih krogov sosednje Italije, da ne popustijo neofašističnim in drugim netilcem narodnostne mržnje in sovražnikom sodelovanja z Jugoslavijo.
Pričakujemo, je naglasila to-varišica Tomšičeva, da bodo Helsinški sk lepi ugodno vplivali tudi na urejenje nerešenih vprašanj med nami in drugimi, sosedi, zlasti pa na položaj naših manjšin v zamejstvu. „Ob tem še posebej mislim", je poudarila, „na položaj naših manjšin v Avstriji, kjer ne uveljavljajo zadovoljivo njihovih pravic, ki jim ne pripadajo ne le po načelih OZN, ampak tudi po državni pogodbi o ustanovitvi neodvisne, demokratične Avstrije."
POTRDITI MORAMO PREDNOSTI SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVO ALSKEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA
„Kulturni ustvaijalnosti, s katero danes izražamo naj-plemenitejša hotenja ljudi po sožitju v miru", je ob koncu govora poudarila članica Predsedstva Socialistične republike Slovenije Vida Tomšičeva,', se morajo v prihodnje še odločneje pridružiti ustvarjalni uspehi v gospodarstvu in upravljanju v svetovni razsežnosti. Potrditi moramo ne le z besedami prednosti socialističnega samouprav-ljalskega gospodarskega sistema od temeljne organizacije združenega dela vse do velikih sistemov v mednarodnem prostoru.
Programska vsebina letošnjega in vsakega leta Združenih narodov — enakopravnost, razvoj, mir - lahko postane stvar-
nost samo kot zmaga zavest® socialističnih sil vseh in vsako gar!"
MEDNARODNO LIKOVNO RAZSTAVO ANGAŽIRANJE FIGURALIKE ODPRL ODPO SLANEC GENERALNEGA SKERETARJA OZN -SERGIO APPOLONIO
Po nagovoru predsednika oi ganizacijskega odbora Medna rodnih kulturnih priredite „MIR 75-30 OZN", primari dr. Dragana Plešivčnika in p obrazložitvi Jelisave Čožit* podelitvi 5 zlatih in 5 srebrnih, odličij je odposlanec general nega sekrataija OZN dr. Kuit Waldheima, pokrovitelja mei narodne likovne razstave ang žirane figuralike, simbolično okritjem slike Jožeta Tisnikaij „Po kataklizmi" odprl razsta« direktor Informativnega centi ZN v Beogradu Sergio Appolo nio.
Proslavo, na kateri so v umel niškem (delu sodelovali Simfo nični orkester RTV Ljubljai pod vodstvom Sama Hubala Slovenski oktet in gledališ 1 igralec Boris Kralj, so sklenili misli:
„Na nas vseh je, da bodo narodi ostali Združeni narodi i da bo MIR 75 postal mir vseh časov prihodnosti!"
PREDSTAVLJENIH 420 DEL ANGAŽIRANE FIGURALIKE
V okviru mednarodne likov ne razstave angažirane figun like, uvodne manifestacije Mei narodnih kulturnih priredite! „MIR 75-30 OZN", je v novil prostorih Umetnostnega pavi ljona v Slovenj Gradcu predstavljenih 420 del-kipov, slik in grafik - 210 likovnih ustvai-jalceviz 35 držav.
V imenu organizacijskega odbora mednarodnih kulturnih p .»MIR 1975-30 OZN" je spregovoril predsednik, primarij dr. Plešivčnik.
SLOVENJ GRADEC - V novih prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu je bila 19. oktobra osrednja republiška proslava v počastitev 30-letnice ustanovitve Organizacije združenih narodov. Zraven več tisoč ljudi iz vseh krajev Mislinjske doline in sosednih občin, ki so prišli, da bi znova izpričali prepričanje v ideale svobode in miru ter z željo, da bi ta velika volja in želja dajala bogato žetav, so prišli v Slovenj Gradec tudi številni visoki gostje, med njimi podpredsednik Predsedstva SFRJ dr. vladimir Bakarič, predsednik Predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, predsednik Skupščine Slovenije dr. Marijan Brecelj in drugi. Pozdravil jih je predsednik skupščine občine, dipl. inž. Ivan Uršič.
» »TEDEN KOMUNISTA« V OBČINI VELENJE • »TEDEN KOMUNI • »TEDEN KOMUNISTA«« V OBČINI VELENJE • »TEDEN KOMUNI • »TEDEN
Pisana partijska beseda — tvorec zavesti revolucionarne avantgarde
Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije ..Komunist" praznuje "letnico izhajanja v letu, v katerem davimo 30. obletnico igo vitega konca narodnoosvobodilnega boja in oborožene revo-ije narodov in narodnosti naše države. Prva številka glasila imunistične partije Jugoslavije »Komunist", ki je izšla januaija 1925, uredil pa jo je znani revolucionarni borec in veliki aar - komunist Moša Pijade, je izšla v izredno težavnih okoliščinah ilegalnega dela, bila pa je eden odločilnih trenutkov v ^enju in boju naše partije.
delovnih ljudi, pa partija kljubuje vsem udarcem buržoazne reakcije, da zbira in utijuje svoje vrste in da se v novih razmerah pripravlja na nove boje in preizkušnje.
Moralo pa je preteči več kot deset let boja in preizkušenj, zlasti po šestojanuarski diktaturi, uvedeni leta 1929, ki je zadala revolucionarnemu gibanju še hujše udarce in izgube, vse do prihoda tovariša Tita leta 1937. Tedaj se je partija ideološko in organizacijsko utrdila, se reorganizirala in utrdila svoje bojne vrste, močno razširila in poglobila svoje stike z množicami in se tako pripravila za to, da je leta 1941 popeljala delavski razred, delovne ljudi in narode ter narodnosti naše države v zmagovito oboroženo revolucijo.
V tem času je naš tisk — kot borbena zastava revolucionarnega gibanja - delil usodo svoje partije in bil, kot je dejal tovariš Tito, »orožje v rokah delavskega razreda in njegove avantgarde".
Partija, ki je prav tako pojmovala vlogo tiska in pomen pisane partijske besede, je v, vseh etapah revolucionarnega boja angažirala velik del svoje aktivnosti in svoje najboljše ljudi za urejanje in izdajanje ne le ilegalnega tiska, temveč tudi legalnih časnikov in revij najrazličnejših profilov, ki so se prilagajali danim političnim okoliščinam ter izkoristili sleherno možnost, tudi najmanjšo vrzel v sistemu diktature, političnega pritiska in policijske cenzure. V mnogih mestih, zlasti tistih, kjer je bila večja koncentracija delavskega razreda - v Zagrebu, Ljubljjani, Beogradu, Skopju in mnogih drugih - so se nenehno pod takim ah drugačnim imenom pojavljali časniki in revije, za katerimi se je skrivala partija. Večina je imela zaradi budnega očesa cenzure sicer kratko življenje, a brž po prepovedi so
To ni bilo več obdobje revo-cionarne plime, ki se je začela na ruševinah I. svetovne vojne spričo močnih odmevov ok-tobrske revolucije, ko so novo, ionalno državo — kralje-to Jugoslavijo — do temeljev tajali ostra družbena, poli-a in mednarodna kriza, ri „zelenega kadra", de-:e stavke in veliki začetni hi komaj ustanovljenje KPJ borbenem organiziranju ne-lovoljnih in razočaranih de-' množic, kar se je tako dovito pokazalo v množični ionalistični podpori i revoluciji in mladi jetski republiki, med [4-dnevno splošno stavko želez-ičaijev, med občinskimi in •rlamentarnimi volitvami ter z nsto drugih političnih akcij in azrednih spopadov z vladajočo uržoazijo.
V	nasprotju s temi prvimi povojnimi leti je tedaj že napočilo obdobje dokajšnje stabili-acije monarhistično - bur-bazne oblasti. Ceno je seveda krvavo plačalo delavsko in de-nokratično gibanje ljudskih nožic. Buržoazni vrhovi jugo-lovanskih narodov so se pred araščajočo močjo tega gi-»anja, katerega hrbtenica je bila
J, kmalu znašli - kljub med-ibojnim nasprotjem in hege-onistični politiki velikosrbske uržoazije z dvorom na čelu ter b podpori ministerializma so-e demokracije — združeni v ičunu s svrojimi lastnimi na-in njihovimi demokratič-i težnjami. Prvi udarec je bil namenjen 'J. Po Obznani leta 1920 in :onu o zaščiti države iz leta 1921 je bila KPJ zunaj zakona je morala preiti v ilegalo, in tisk so prepovedali, revo-onarne borce pa zapirali, lobno usodo so doživele tudi legalne oblike dejavnosti partije.
Grobo zatiranje delavskih, lokratičnih in nacionalnih boščin, razmere politične :pravnosti in policijskega te-irja ter revolucionarna oseka iploh, značilna za mnoge ev-* :e države - vse to je mrt-o dejavnost partije med mno-in pripomoglo k temu, je tudi sama partija, še ne agojena ilegalnim razmeram, ivela svojevrstno krizo v svo-vrstah — vse do vodstva, ne bi si jasno odgovorila na ;to aktualnih vprašanj, ki so la življenjsko pomembna za lovne ljudi in njihov boj, kot n.pr. nacionalno vprašanje, no in kmečko vprašanje in
V	takšnih razmerah je-torej prva številka glasila naše
■rtije »Komunist". »Komu-ftf" ni prizanašal s kritiko, iv se je ves usmeril v boj iti diktaturi razrednega so-mžnika s pravo razredno strastjo in vsemi svojimi borbenimi Botenciali, v katerih je bilo med (vimi nedosegljivo pero tova-8a Moše Pijadeja, mojstra piane partijske besede - niti ■memu gibanju, ki mu je pri-adal in katerega glasilo je bil. F stolpcih prvih številk „Komu-fcta" so ostro govorili tudi o rajih lastnih slabostih v gi-mju, o pritiskih ostankov so-itizma in raznih ionaških pojmovanjih in ivih v partiji. V mraku teo-b3 ta glas partije kot idna luč, kot živ dokaz, more nobena stran preiti njenega boja za pravice
spet začeli izhajati, le da pod drugim imenom. V teh časnikih in revijah so seveda pod psevdonimom, redno sodelovali najuglednejši vodilni ljudje naše partije.
Širina, ofenzirnost in prodornost v dejavnosti partije so se v skladu s potrebami revolucionarnega boja kazali tudi v tem, da so komunisti sodelovali tudi v meščanskih časnikih in revijah, kjer je bilo le mogoče. Čeprav so bili prisiljeni pisati v tako imenovanem ezopovskem jeziku in med vrsticami, so tudi s tem širili stališča partije o bistvenih političnih, družbenih in mednarodnih vprašanjih ter tako nedvomno vplivali na oblikovanje demokratičnega javnega mnenja.
Vse to priča, da je bil tisk od nekdaj izredno pomembna oblika dejavnosti naše partije. V bistvu ima tako vlogo tudi danes, čeprav v povsem drugačnih družbenih razmerah in torej tudi s povsem drugačnimi konkretnimi nalogami kot pred pol stoletja. Jubilej „Komunista" je torej eden izmed praznikov našega socialističnega tiska. Danes ima naša samoupravna socialistična družba na razpolago močan, zelo razvejan in tehnično moderno opremljen sistem javnega obveščanja, iz tega izvira dvoje: prvič — razvejanost in moč idejnega, političnega in vzgojnega vpliva na zavest in ravnanje ljudi, in drugič - v enakem sorazmerju povečana družbena odgovornost novinarjev in vseh delavcev na področju javnega obveščanja.
V naši socialistični samoupravni družbi niso sredstva javnega obveščanja zgolj sredstva za obveščanje delovnih ljudi, pa naj bo to obveščanje še tako vsestransko in objektivno. Tisk, radio in televizija so predvsem instrument samega delavskega razreda in delovnih ljudi v njihovem boju za socializem, za samoupravljanje, za uresničevanje njihovih tekočih kot tudi dolgoročnih zgodovinskih interesov in ciljev.
..Komunist" ima v pol stoletja, kolikor je poteklo od prve številke, za seboj več pomembnih obdobij, ki se pravzaprav ujemajo s posamičnimi odločilnimi obdobji rasti in razvoja revolucionarnega boja par-
»Kotiček Komunista«
Številne osnovne organizacije ZK v SR Sloveniji so doslej že sprejele sklepe o ustanovitvi kotičkov »Komunista". Ti sklepi temelje na dolgoročni potrebi organizacij in članstva ZK po organiziranem informiranju in medsebojnem obveščanju in po ustvaijanju ustreznih sredstev in možnosti, da to uresničimo. Potrebe in njihovo zadovoljevanje bodo uresničene, ko bo ustvaijena možnost do kraja materiali-zirana in če bodo hkrati sprožene in organizirane akcije, ki bodo pdvečale interes za tisk in literaturo. S tem namenom naj bi tudi ustanavljali kotičke »komunista" in skladno s tem začeli v osnovnih organizacijah akcije za uresničevanje minimalnega teoretskega programa ter povečanje ravni teoretičnega znanja oziroma usposabljanja tiska in knjige.
Za materializacijo kotička »Komunist,' je poskrbelo uredništvo založbe Komunist, ki je skupaj z drugimi slovenskimi in Komunistovimi založbami pripravilo minimalni izbor knjig. Le-te bi za prve potrebe pomenile ogrodte teh kotičkov ter skupaj z nekaterimi slovenskimi dnevniki in periodičnimi listi minimalni program tiska. Tako bodo dejansko kotički sestavljeni iz dveh delov -i tiska in literature.
V zvezi s povečanjem interesa za tisk in literaturo, kakor tudi v zvezi z izboljšanjem ravni teoretske kulture članstva ZK in odnosa do sistematskega sprejemanja tiska ter študija literature, pa bo treba sprožiti nove akcije in sestaviti minimalne programe za osnovno organizacijo, prva naloga pa je, da o ustanovitvi kotičkov obvestimo vse člane delovnih organizacij, kakor tudi o načinu njihovega delovanja glede na delovni čas, branja v tem kotičku itd. prav tako je treba obvestiti delovne ljudi oziroma občane tudi o tekočih akcijah za idejnopolitično usposabljanje članstva ZK Poveijenik komunista pa mora vsak teden pripraviti pregled tiska in s tem opozoriti komuniste in druge delovne ljudi na aktualne sestavke, da bi jih prebrali.
tije oziroma ZKJ. Tako obdobje je tudi današnje, ki seje začelo z 21. sejo predsedstva ZKJ in pismom predsednika Tita ter izvršnega biroja, ko smo z ostro revolucionarno akcijo naredili konec tistim nesa-moupravnim in protisocialistič-nim smerem, ki so našo družbo - tudi'ZKJ - spravili v kon-fliktne situacije. Globlji zgodovinski pomen takšne poti ZKJ pa se izraža predvsem v tem, da smo si tako zagotovili nujno potrebne politične pogoje za korenite revolucionarne spremembe v sami družbeni biti, v proizvodnih odnosih, pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja, v smeri takega družbenega razvoja, ki bo delavski razred in združeno delo spremenil v zares vladajočo gospodarsko in politično silo družbe. Brez takšne smeri torej ne bi bilo mogoče sprejeti nove ustave, ki tudi pravno konstituira revolucionarne spremembe v družbenih odnosih, prav tako pa tudi ne bi bil mogoč X. kongres s svojimi sklepi o nalogah, ki čakajo vso našo družbo.
Te naloge so zapletene in še malo ne lahke, pri njihovem uresničevanju pa bo moral prevzeti veliko vlogo naš tisk, v katerem je na vidnem mestu »Komunist". To je tudi vzrok, da ZKJ posveča veliko pozornost uredniški politiki in vsebini »Komunista".
Danes dosega »Komunist" z vsemi svojimi izdajami kot glasilo ZkJ in veze komunistov republik ter pokrajin vidne uspehe pri uresničevanju svoje vloge. Prizadevanje, da postane borbeno idejnopolitično orožje
in mobilizator komunistov ter vseh delovnih ljudi, so že pokazala prve uspehe. Dolžnost »Komunista" je v še večji meri in bolj odločno razvijati fiziog-nomijo revolucionarnega glasila delavskega razreda in njegove avantgarde v boju za socialistično samoupravljanje in se na fronti idejnega boja dosledno bojevati proti vsem nasprotnikom ZKJ, pa naj si se kaže njihova aktivnost v kakršnikoli obliki. »Komunist', pa mora biti tudi precej bolj tribuna za izmenjavo izkušenj iz vseh naših okolij pri organiziranju partijskega dela in vodenju revolucionarne družbene akcije za dosledno uresničevanje ustave in nalog X. kongresa. Tako naj bi se list še bolj integriral z vsakdanjo politiko in idejnim bojem organizacij ZK in si pridobil še več podpore članstva in vodstva ZKJ. »Komunist" mora biti kot informator o življenju ZKJ, torej po vsej svoji vsebini in uredniški politiki oblikovalec še večje enotnosti in idejnopolitične integracije ZK. Vse njegovo pisanje, ne le posamezne rubrike, mora biti namenjeno idejnopolitičnemu usposabljanju članstva za njegovo vlogo idejnega vodnika v svojem okolju.
Ob 50-letnici prve številke je tovariš Tito sporočil »Komunistu", naj bo neusmiljen do vsega tistega, kar ovira naš socialistični samoupravni razvoj, pa tudi kritičen do sebe in zvest najsvetlejšim tradicijam našega proletarskega in socialističnega tiska, katerega velik praznik je 50-letnica pisane partijske besede.
Program manifestacij
Petek, 24. oktobra 1975:
17,00 Zbor komunistov občine Velenje ob 50-letnici pisane partijske besede v Kulturnem domu Velenje; na zborovanju bo govoril član Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Jože Smole;
19,00 Odprtje oddelka partijske literature in začetek dela oddelka partijske šole v Knjižnici Velenje;
Ponedeljek, 27. oktobra 1975:
18,00 Zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Velenje -Stara vas v kinodvora-ni pri Rudarskem domu; na zboru bo govoril sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrast-nik.
Torek, 28. oktobra 1975:
17,00 Zbor samoupravljal-cev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje v restavraciji »Gorenje".
Na sestanikih osnovnih o »Tedna Komunista", bodo vol »Komunista".
Raj je to poveijenik »Komunista"? To je član osnovne organizacije ZK v delovni organizaciji, krajevni skupnosti, na šoli ali v drugi ustanovi, ki ga komunisti v osnovni organizaciji ZK zadolžijo, da se ukvaija z vprašanji obveščanja, propagande, komunikacij in (delno) idejnopolitičnega usposabljanja članstva posamezne osnovne organizacije. Njegova naloga je, da skrbi za pretok pisanih in živih informacij znotraj osnovne organizacije ali v več organizacijah (v delovni organizaciji), da opozarja komite in vodstva na objavljene članke, govore, analize, brošure in knjige, da je v stikih z uredništvom časnika Komunist in njegove založbe, da spremlja ' tedenski tisk in periodiko ter v ustrezni obliki poroča in opozaija na glavne sestavke. Poveijenik spremlja zlasti marksistično literaturo, opozaija nanjo in spodbuja osnovno organizacijo, prav tako pa tudi vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, za pridobivanje te literature za svoje člane. Nadalje skrbi za razšiija-nje kotičkov »Komunista" in za ustanavljanje »Komuni-stove" knjižnice, da se povezuje na ravni večjih delovnih organizacij kakor tudi na občinski ravni v aktive poverjenikov, ki bi skrbeli za ta vprašanja na občinski ravni, da skupaj z ustreznimi delovnimi skupinami in komisijami pri svetih ZK v krajevnih skupnosti oziroma delovnih organizacijah in občinskih organizacijah prispeva k idejnopolitičnemu delu in usposabljanju članstva. Poveijenik je tak človek, ki bo prispeval, da se bo povečal vpliv članstva na
ZK, sklicanih v okviru tudi v občini Velenje poverjenflce
časnik Komunist in njegovo izpolnjevanje nalog ter na program njegove založbe, da bo usmeijal in kultiviral odnos do tiska in literature ter da bo v aktivnosti organizacij ZK opo-zaijal na njen pomen itd. Poverjenik ni in ne more biti akvizi-ter, marveč je lahko samo družbenopolitični delavec in aktivist ZK.
Praksa in potrebe sleherne organizacije ZK, osnovne ali katerekoli druge, bodo pokazale širino in globino poveijeniko-vega delovnega področja. Kolikor bo ta poveijenik vnesel v svoje delo samega sebe v celoti, kolikor mu bodo pri tem kar najbolj pomagali vodstva in vsi člani v osnovni organizaciji ZK, toliko uspešnejše in plodnejše bo tudi njegovo delo, od tega pa bodo imeli korist vsi komunisti in ves kolektiv. Ne pozabimo namreč, da je ena izmed važnih nalog poveij enika vsakodnevno spremljanje tiska in literature oziroma nenehno opo-
zarjanje in povezovanje s komunisti, ki na drugih mestih delajo strokovno ali družbenopolitično, da mislijo na to. Zato bi bilo prav, da bi se poverjeniki povezovali s komisijo za idejnopolitično usposabljanje članstva pri komiteju občinske konference ZK, ki bi jih tudi sklicevala.
Seveda poveijenik ne sme biti prepuščen sam sebi. Pomagati mu mora občinska konferenca ZK in njen komite, posebej še aktivi poverjenikov, v katerih naj bi redno izmenjavali izkušnje in dajali nove pobude. Brž ko bodo izvoljeni poverjeniki »Komunista", morata uredništvo časnika in založba »Komunist" vzpostaviti živahen medsebojni stik, kajti skupno delo bo omogočilo vplivanje na časnik in založbo, omogočilo bo priliv svežih informacij in predlogov s terena. Zato morajo biti tudi dopisniki »Komunista" stalno povezani s poverjeniki, vsi skupaj pa najtesneje tudi s sveti bralcev, ki bodo v teku leta 1975 ustanovljeni v vseh slovenskih občinah.
Z otvoritvijo razstave »Komunist od prve izdaje do danes" v avli skupščine občine seje v Velenju začel »Teden Komunista".

IMAŠ ROMAN
53
„Prosim, na vsak način pridite ob treh na letališče. Poiskali bomo letalo, s katerim naju boste prepeljali v Antiguo. Zdaj pa moram zložiti prtljago." Vstala je in odločno odšla v svojo sobo.
Ko je Berwald zjutraj prispel na letališče Seavvell, z vojaško vrečo prek rame, malce negotov in raztresen, sta Yuki in Wentworth stala pred velikim hangarjem in se pogovarjala z uslužbencem družbe Piper. Ko je Bervvald čestital Wentworthu k zaroki, se je obrnil k Yuki:
„Na uslugo, gospodična Okano. Najeli ste letalo in
• RONALD KIRKBRIDE
„Zelo ste ljubeznivi, gospod," je odgovoril. Dolgo je gledal Yuki, si obrisal oči in urno stekel k letalu.
Yuki mu je mahala, ko je šla po stopnicah velikega letala, nato pa so se za njima zaprla vrata in ni ju mogel več videti.
Benvald je ponosno stal ob svojem letalu in opazoval boeing 707, ko je zapeljal do konca druge pristajalne steze. Ravno, ko se je veliko letalo pričelo dvigati, se je na prvo pristajalno stezo pričel spuščati veliki boeing 727 Pan American. Počakal je, da se je letalo ustavilo, nato pa zaprosil komandni stolp za polet.
Ko je čakal na dovoljenje, se je zelo začudil, ko je zagledal Johnnya Galahada, ki je izstopal iz velikega letala ter z aktovko pod pazduho urno odkorakal do letališke stavbe. Zaklical mu je: „John Galahad!"
JUKI OKANO
želite, da vas odpeljem v Antiguo."
Yuki in oba moža so se mu nasmejali. Uslužbenec je vzel neki papir iz žepa suknjiča in rekel: „Ni čisto tako, kapitan Bervvald. Gospodična Okano je kupila na vaše ime letalo Piper Co-manche B. Plačala je v gotovini in letalo vam je na voljo z vsem priborom, vključno s pomožnim tankom goriva. Zdaj boste samo podpisali te dokumente, in kupčija bo urejena. Najbrž se gospodu Wentworthu zelo mudi na pot."
Benvald je odprl usta, da bi se zahvalil, a tisti trenutek, je že bilo pred hangarjem čudovito, bleščeče, novo letalo. Spustil je potovalno vrečo, poskušal nekaj reči, a ni spravil iz grla niti besede.
„Zelo lepo darilo, gopod Benvald. Motorja imata po sto šestdeset konjskih sil, leti pa stopetindevetdeset milj na uro. Prosim, nikar se ne zahvaljujte Yuki. Ona ne potrebuje denarja. Zdaj bo skrbel zanjo gospod Went-vvorth."
„Ttttoddda, go-go-gospo-dična Okano," je jecljal, „saj ne morem sprejeti tako dragega darila! Moje usluge pod nobenim pogojem ne dosežejo ..."
„Prosim, nikar se ne prepirajte z Yuki," je rekla in zamahnila z roko. „Vi boste imeli karibsko letalsko družbo, Yuki pa se bo popeljala zastonj v Antiguo. Vstopimo, ne? "
Leteli so prek Barbadosa, visokih stavb in luksusnih hotelov, preleteli nekaj milj morja in že so pristali na letališču v Antigui. Bervvald je zapeljal do carinarnice in ustavil motorja. Na koncu pristajalne steze je že čakalo ogromno letalo družbe BOAC.
Benvald je poskrbel za kovčke, nato pa se jima približal, da bi se poslovil. Skoraj jokal je, ko jima je stiskal roko:
»Gospodična Okano ..."
„Kam pa greste?" je vprašala. „Kaj boste počeli? "
»Vrnil se bom v New York, uredil vse posle in se vrnil v San Juan. Veliko lažje bo pridobiti potnike tam, kot kjerkoli drugje."
»Veliko sreče, dragi prijatelj," je rekel Harry Went-worth in mu krepko stiskal desnico.
»Ko pa boste obiskali Anglijo, upam, da boste tudi naju. Kdo ve, morda boste nekoč vozili še prek Atlantika."
Galahad je pogledal okrog sebe, ga zagledal in stopil k njemu.
»Če se ne motim, ste dr. Watson! Kaj pa počenjate v Antigui? "
„Isto bi jaz vas vprašal? " »Posli. Kakšno lepo letalce imate," je rekel in pobožal bleščeča krila. »Kajne? " »Ste sami? " »Poglejte!"
»Mislil sem, da je mogoče - kje pa je Yuki? " »Čemu pa vprašujete?" »Telefoniral sem ji v hotel, pa so rekli, da je odpotovala. Mar veste, kje bi jo lahko našel? " »Seveda vem." »Kje? "
Njun pogovor je zaglušil zvok letala boeinga 707, ki je prebil zvočni zid.
»Tam," je po krajšem molku Benvald odgovoril in pokazal na letalo v zraku.
»Hočete reči, da je v letalu? "
„Da, s Harryjem Went-vvorthom. Peljeta se v London k poroki." »Menda se šalite? " »Kje neki, sir Galahad. In če dovolite pripombo, vi ste največji butec, kar sem jih srečal!"
Obrnil je ključ, vžgal motorja in se odpeljal po stezi.
V ŠPANIJI TEČE KRI
Zadnje ure Juana Paredesa
Med žrtvami, ki so jih pred kratkim pokončali španski fašisti, je bil tudi 21-letni študent Juan Paredes Manot, član baskovske organizacije ETA, ki so ga obtožili zaradi napada na španskega policista. Ujeli so ga, obsodili in umri je skupaj s štirimi tovariši, ki so jih 27. septembra ustrelili v Madridu.
6. junija je skupina koman-dosov napadla banko v manjšem španskem mestecu. 30. julija so aretirali Juana Paredesa in ga osumili uboja policista. Po zakonu ne smejo v priporu zadržati človeka več kot 72 ur, toda kdo se v Španiji drži zakonov. Juana so zasliševali v Barceloni, in to na sedežu posebne politične policije, kjer znajo tudi mučiti. Obtožili so ga za uboj policista in za sodelovanje v oboroženih akcijah baskovske organizacije ETA. Zdržal je tri dni, četrtega dne ni mogel več. Roki so mu zvezali in ga pretepali, daje bruhal kri. Potem je priznal vse, kar so od njega zahtevali. Fant, ki je meril samo 155 cm in ki je bil tudi sicer fizično šibak, ni mogel prenesti mučenja. Govoril je, vendar ni omenil nobenega imena. Priznaval je, da je sodeloval v številnih akcijah, da je zbiral soborce, da se je sestajal s somišljeniki in to v krajih, kjer v resnici sploh nikoli ni bil. Po osmih dneh je rekel svojemu bratu:
- Vse je bilo brez snisla. Že vnaprej so se odločili, da me bodo ubili. To mi je bilo takoj jasno.
Odpeljali so ga v samico, kjer ni ležišča, kjer ima jetnik samo
vlažno in umazano odejo. Njegova branilca sta lahko prišla k njemu šele 23. avgusta. Delala sta mu: »Najvažnejše je, da sodnikom poveš, kako so te mučili." Juan se je nasmehnil in rekel: »Rekel bom, toda tudi to ne bo pomagalo." govoril je, kako so ga mučili in pretepali. Odvetnik ga je branil. Medtem so po Francovem ukazu sprejeli še nekaj dopolnil v delu sodišč. Ponoči med 18. in 19. septembrom so advokatu sporočili, da bo sojenje že naslednjega
21-letni študent Juan Paredes žrtev fašistične Španije
dne. Advokat je imel le nekaj ur časa, da je pregledal obtožencev dosje, da je zbral imena prič in pripravil zagovor.
Na začetku sojenja je predsednik sodišča pokazal na Paredesa in vprašal priče: »Je to človek, ki je ubil policista? " Vsi so odkimali: „Ne. Tega človeka nismo videli pred banko. Ubijalec je bil drugačen." Tedaj sta v sodno dvorano stopila neznanca, bila sta preoblečena policista, in dejala: »Da, to je on, seveda." Paredes je zakričal: »Vse to je farsa!"
Naslednjega dne je javnost izvedela, da so ga obsodili na smrt. Juana obsodba ni presenetila. 24. septembra so njegovemu branilcu povedali, da ga bodo ustrelili. 25. in 26. septembra je branilec zahteval sprejem pri premieru. Določili so uro sprejema, vendar ga kasneje niso sprejeli. Vse je bilo zaman. Advokat ni prišel do državnika, da bi mu povedal resnico. Dan obsodbe pa se je bližal. Zadnji dan pred usmrtitvijo so dovolil Juanovemu bratu in advokatoma, da so ga obiskali. Reki jim je: »Od prvega dne mi je jasno, da me bodo ubili. S tem strašijo ljudi."
Po starem običaju mora obsojenec zadnje ure pred smrtjo preživeti v kapeli, kjer se pogovarja z duhovnikom. Juana so odpeljali v veliko dvorano; kjer se obsojenec navadno sestane s svojimi najbližjimi. Tu se je ponovno srečal s svojim bratom in advokatoma. Šalil se je in
i
hotel oaka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
VAM PRIPOROČA IN SVETUJE!
Ne zanemarite možnosti, ki vam jih nudi narava. Življenje posameznika je kratko, vaše telo pa rabi novih osvežitev in moči. Zato smo se odločili, da vam pomagamo z nasveti za vaše dobro in zdravo počutje. Za ženski in moški spol, za mlado in staro, za prijatelje in znance priporočamo naravo, sveži zrak in mir. Pojdite na kratke sprehode. Zapustite vaš dom, kadar vam to dopušča čas in si naberite novih spoznanj med prijatelji in znanci.
Zato vam priporočamo in svetujemo:
—	pričnite redno obiskovati kinopredstave, razne kulturne razstave in športne prireditve
—	pričnite redno kegljati
—	zaplešite enkrat na mesec
—	oglejte si enkrat na mesec barski spored
—	enkrat na mesec pridite na klepet med prijatelje in znance.
Če vam bo to vse in drugo ugajalo, lahko tudi večkrat.
VSE KAR JE ENOLIČNO, UTRUJA IN STARA ČLOVEKA.
vprašal, kdo ga bo ustrelil. 1 vedali so mu, da bodo to sto člani civilne garde. Juan je i da bodo na strelišču vojaki.
Juan se je še nekaj i pogovarjal z bratom in ad katoma, govorili so o najt ličnejših stvareh, tudi o politi Juan je bil prepričan, da bo nekega dne baskovski narodi Španija spet svobodna. Advo' je vprašal duhovnika, če je med tem časom kdo loščen. Duhovnik je oc Advokat je poslal brzojavi Francu in ga še zadnjič prosili pomilostitev. Tako so mini ure in nič se ni spremenilo.
Ob 7. uri zjutraj je vsi stražar in povedal, da je le še j minut do odhoda na mori! Zadnjič so se poslovili Juana, potem so prišli vojak ga odpeljali. Na hodniku so| prevzeli policisti v sivih urf mah. Grobo so ga zgrabili it zvezali roki na hrbtu. Poten počasi krenili. Ob 8.10 soj ustavili za pokopališčem ' mesta. Blizu je bil gozd. J so odpeljali in ga postavili j določeno mesto. Blizu je sts šest pripadnikov civilne gardi dolgimi lasmi, brki in bradai Juanov brat je prepričan, daj bili preoblečeni policiji agenti.
Ob 8.15 je Juan zapel baskovsko pesem, takoj zatem zadonelr streli. Streljali so drug drugim, počasi, da ne bi zgrei vsak je ustrelil dvakrat, Juan pa je vedno pel. Obmolknil in padell šele po zadnjem strelu.
Njegov brat je namočil svoj i ček v njegovo kri. Naslednjega! je skupina Baskov šla za majhi črno, skoraj otroško krsto. Poli' so stali ob hišah in budno sprem, sprevod. Njegov grob so preki rdeče rože. potem so se ljudje r
KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNICE
Pogoji za zasedbo delov-1 nega mesta so naslednji:
-	srednja upravno admi-l nistrativna ali ekonom-1 ska srednja šola
-	obvladanje strojepisja| (preizkus znanja) in
-	5 let delovnih izkušenj I na podobnih delovnih | mestih.
Poleg splošnih in navede-1 nih pogojev mora kandi-l datka izpolnjevati tudi I ustrezne moralne in druž-l benopolitične kvalitete. Razpis velja do zasedbe | delovnega mesta.
KOMANDOSI BREZ BARETK
Potreboval je štiri mesece, daje iz nič ustvaril nekaj, kar je bilo podobno glavnemu štabu nemških komandosov. V tem času so uspeh v marsičem in prav tako doživeli marsikak neuspeh. Spoznal je mnoge ugledne osebnosti rajha, ljudi, ki bi jih sicer lahko opazoval samo na slikah ali pa na svečanih tribunah med paradami
Ko so se iztekali topli junijski dnevi, ni niti slutil, da ga bo usoda kmalu izbrala izmed šestih častnikov za nalogo, ki ga bo dvignila v višave in proslavila po vsem svetu. Vse to je prišlo nepričakovano in povsem nenapovedano. Do tiste julijske nedelje, ko so objavili, da so Mussolinija aretirali, Skorzeny še nikoli ni osebno videl HiUerja. Kaj takega tudi ni pričakoval.
Poziv, ki ga je dobil, je prišel tako nepričakovano, kot bi ga povabili, naj obeduje z grškimi bogovi na Olimpu. In ko ga je dobil, se mu je zdelo tako neverjetno, da je le malo manjkalo, da ga ni sploh zgrešil.
Kosil je s prijateljem iz dunajskih dni v restavraciji nekega berlinskega hotela. Bil je v civilu, ker si je hotel privoščiti nekaj uric odmora in pozabe vsakdanjega vojaškega življenja.
Toda ves čas se mu je zdelo, da je nekaj narobe m ta slutnja gaje toliko časa preganjala, dokler ni dvignil slušalke in telefoniral v Friedenthal, da bi povprašal, če je kaj novega.	t	... .	< ,.
Če je kaj novega? Že dve un ga iščejo po vsem Berlinu. Posebno letalo že čaka na letališču Tempelhof, da bi ga odpeljalo v Hiderjev glavni štab, kjer ga pričakuje firer osebno Letalo bo poletelo ob peti uri, torej ima le še malo časa na voljo. Če vedo, zakaj ga hoče Hitler videti? Ne, o tem nimajo niti najmanjšega pojma.
„ Povej te Radiu naj me počaka na letališču z mojo uniformo", je naročil in sedel v taksi.
Na letališču ga je že čakal Radi z velikim kovčkom, v katerem je bila brezhibno zlikana Skorzenyjeva najboljša obleka. Brž se je preoblekel kar na letališču in spotoma povedal Radiu, da mu bo telefoniral takoj, ko bo zvedel, zakaj gre. Medtem pa naj bodo možje v strogi pripravljnosti, morda jih bodo potrebovali.
Poslovila sta se. Vijaki letalskih motorjev so se že vrteli, ko je skočil v letalo, ki je nakaj trenutkov kasneje zapeljalo po vzletni stezi in se dvignilo nad Berlin.
Letalo je bilo znotraj bogato opremeljeno in Skorzeny se je zavalil v udoben naslonjač - bil je edini potnik. Vsa stvar se mu je zdela neverjetno nora, tako nora in nelogična, daje komaj verjel v vse, kar je doživljal.
Pred seboj je na polici zagledal vrsto steklenic z whisky-jem in konjakom. Izbral sije francoski konjak in si natočil v kristalni kozarec. Sicer pa, je pomisli, zakaj pa nc bi potoval v stilu mogočnika, če se je že ponudila priložnost!
V aktovki ki mu jo je prinesel njegov pribočnik, je našel zemljevid. Radi ni pozabil ničesar. Tako je dobil priložnost, da ugotovi, kje je pravzaprav Hitlerjev sedež, doslej je o tem slišal le prazna ugibanja.
Svet je vedel le toliko, da Hitlerjev „Volčji brlog" leži nekje na Vzhodni fronti in to je v očeh mnogih vzbujalo silno romantične predstave in pričaralo lažno vzdušje surovega okolja, v katerem mora firer živeti.
Letalo je preletelo vzhodnoprusko mesto Rastenburg in se začelo počasi spuščati. Ob mraku je pristalo na dobro zavarovanem letališču. Ko se je letalo ustavilo, je zapeljal k njemu črn mercedes.
Skorzeny je spoznal, da Volčji brlog v nobenem primeru ni to, kar bi nekdo lahko slutil glede na ime. Šlo je za pravcato naselje, skrito v gozdu in skrbno zakamuflirano. Branilo ga je na stotine bunkerjev in položajev protile-
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
talskega topništva ter brez števila do zob oboroženih stražaijev z velikimi psi. Povsod je bilo videti skrbno zakrite utrdbe, bodečo žico, strojnična gnezda.
Pozdravil ga je kapetan srednjih let in ga popeljal v udobno opremljeno čakalnico. Tam je že čakalo pet častnikov, ki so jih prav tako kot njega na vrat na nos pripeljali iz različnih koncev Nemčije. Čakali so dolgo, predolgo za Skorzenyjeve živce, ki so se krčili od pričar kovanja. Medtem je ugotovil, da tudi nihče izmed peterice, ki so čakali na sprejem pri Hitlerju, ne ve ničesar o vzrokih njihovega nenadnega in zelo nenavadnega potovanja. Vse so poklicali brez razloga.
Tedaj so se odprla neka vrata in nekdo je rekel: „Gospodje, Hitler vas bo sprejel čez nekaj trenutkov."
Bili so presenečeni, kajti za razliko od Skorzenyja niso vedeli da jih bo sprejel Hitler osebno. Počutili so se kot šolarčke in zadrega je bila še večja, ko je nekaj trenutkov kasneje stopil v sobo sam poglavar Tretjega -rajha- nosil je preprosto vojaško uniformo. Na prsih mu je podrhtaval Železni križec.
Skorzeny se je šele kasneje spomnil, da je pozdravil HiUerja samo z nekim nedoločenim poklonom, medtem ko so vsi drugi skočili v krut pruski „pozor".
Hitler se je za nekaj trenutkov ustavil pred slehernim izmed njih, se zazrl v oči in poslušal v nekaj stavkih zdrdrano predstavitev. Ko je bilo to opravljeno,.je stopil nekaj korakov nazaj in vprašal: „Kdo izmed vas pozna Italijo in kaj misli o Italijanih? "
Sleherni izmed petih častnikov, ki so stali v vrsti poleg njega, je zdcklamiral skoraj enako pesmico: Italijani so njihovi junaški zavezniki, Rim je drugi del Osi, dobro je imeti take zaveznike itd.
Skorzeny je vedel, da je Hider Avstrijec, da mu vsekakor ni prijetno pri srcu, ker si je Italija prisvojila zase Alto Adige, najlepši del avstrijskih Alp da pa je moral biti zaradi političnih razlogov tiho.

• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC $ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
STANOVANJSKO STREŠNO OKNO
PODSTREŠNO STANOVANJE NAJ BO SVETLO IN ZRAČNO
nerjaveči materiali • dvojno izolacijsko steklo • neoporečno tesnenje preprosto čiščenje • prilagojeno streham vseh vrst
IZKORISTITE PODSTREŠNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJSKO POVRŠINO OKNA p u r a I LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM. MOŽNOST NAKUPA S STANOVANJSKIMI KREDITI
Izdeluje:
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE
neomejena subsidiarna odgovornost
JUGOSLAVIJA
63320 Velenje, Prežihova 3, tel: 850422
Izredna priložnost! Mesec BIROTEHNIKE
od 15. oktobra do 15. novembra
V-,
10% POPUST ZA VSE PISALNE IN RAČUNSKE STROJE
Travelir M-23 Travelir M-24 Olimpija Monica Olimpija SKM33 cm
Stara cena 2.033,10 Stara cena 2.095,10 Stara cena 4.699,50 Stara cena 5.882,50
Nova cena 1.829,80 Nova cena 1.885,60 Nova cena 4.229,55 Nova cena 5.294,25
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, USTANOVE IN OSTALI POTROŠNIKI, IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST!
Vaša knjigar u in papirnica
Mladinska knjiga, Velenje
• VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO BLAGOVNO MENJAVO OMOGOČA NAPREDEK TOVARNE GUMIRANE ŽIME IN PENASTIH MAS, TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA TOVARNE USNJA SLOVENJ GRADEC:_
Letos bodo prodali na tuje za 5 milijonov dolarjev izdelkov
Tovarna gumirane žime in penastih mas je ena od temeljnih organizacij združenega dela slovenjgraške Tovarne usnja. Tej 350-članski delovni skupnosti je prav vključevanje v mednarodno blagovno menjavo omogočilo, da zadnja leto ob povečevanju obsega proizvodnje istočasno uvaja tudi najsodobnejšo tehnologijo.
Ker so bile proizvodne zmogljivosti samo za domače tržišče prevelike, sprva so prodajali polizdelke iz gumirane žime samo pohištveni industriji, pozneje pa izključno avtomobilski industriji, so začeli izdelke prodajati tudi na tuje. V času, ko so se večale dobave avtomobilskih sedežev kupcem v Zvezni republiki Nemčiji in Italiji, so se dogovorili za poslovno tehnično sodelovanje z znano zahodnonem-ško tovarno NAUE. Tako so si zagotovili najsodobnejšo tehnologijo za proizvodnjo, potrebno dodatno opremo ter strokovno pomoč, da posebej ne omenjamo skupnega nastopa na evropskih tržiščih, tako pri nakupu surovin kot pri prodaji izdelkov.
Tovarna gumirane žime in penastih mas Slovenj Gradec zdaj petežni del proizvodnje
proda na tuje. Uvoziti pa mora kar 90 % vseh potrebnih surovin in reprodukcijskih materialov, ker jih pri nas ni. Ustvari pa za uvoženi dolar izvoz v vrednosti 4 dolarjev. V osmih mesecih letos so prodali na tuje že toliko, kot lani vse leto, sicer pa računajo, da bo letošnji izvoz že dosegel vrednost 5 milijonov dolarjev. Tako bodo s prodajo na tuje ustvarili kar 72 % celotnega dohodka temeljne organizacije združenega dela.
Kar 56 % vsega izvoza odpade na kupce v Zvezni republiki Nemčiji, sicer pa računajo, da njihovih izdelkov, sedežev iz gumirane žime, ne bodo prodajali samo tovarnam Fiat, Audi, Mercedses in VW, pač pa tudi tovarnam Alfa Romeo in BMW, saj so jim že polali prve poskusne pošiljke.
Ker vičino proizvodnje prodajo na tuje, namenjajo
GOSPODARSKA GIBANJA V MISLINJSKI DOLINI V RAZDOBJU JANUAR-AVGUST:_
Preveč za osebne dohodke
vseskozi posebno pozornost varčevanju in stabilizaciji.
Akcija iskanja notranjih rezerv je vseskozi usmerjena v zmanjšanje porabe materialov, v boljše izkoriščanje surovin.ter v nadaljnje povečevanje storilnosti Delavci so se letos zavzeli za ustanovitev razvojne službe, vse pogostejša pa so tudi razmišljanja o tem, da bi hkrati s prizadevanji za polno izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti preučili možnosti za finalizacijo. veliko pa si obetajo tudi od nedavno tega uveljavljenega sistema dnevnega nagrajevanja kvalitete dela.
NA KRATKO
14. in 15. oktobra so bile seje vseh treh delegatskih zborov Skupščine občine Slovenj Gradec. Na sejah so obravnavali analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela v letošnjem prvem polletju, pregledali so porabo denarja, zbranega s krajevnim samoprispevkom, ter obravnavali osnutek dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976-1980.
Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenj Gradec je pripravil že tradicionalni dan prosvetnih delavcev Mislinjske doline. Okrog 200 prosvetnih delavcev se je najprej zbralo na Ekonomskem centru Slovenj Gradec. Ob tej iriliki je predsednik slovenjgra-:e Občinske skupščine, diplo-odelil
ški
Ocena dosežkov gospodarjenja v združenem delu Mislinjske doline v razdobju januar -avgust kaže, da še zmeraj prepočasi narašča celotni dohodek, zaradi česar še počasneje narašča dohodek, skokovito pa naraščajo izgube. V primerjavi z letom 1974 se povečuje celotni-dohodek za 23 %, dohodek za 14,6 %, izgube pa kar za 211 %.
Združeno delo Mislinjske doline je do konca avgusta doseglo 641,5 milijona dinarjev celotnega dohodka, 168,6 milijona dinarjev dohodka, ob tem pa 15,361.000 dinarjev ostanka dohodka, izgube pa so se povzpele na 7,879.000 dinarjev.
Porabljena sredstva še naprej naraščajo hitreje kakor celotni dohodek, porast števila zaposlenih pa je ena od poglavitnih ovir, ki onemogoča delovnim organizacijam, da bi ustvarjale akumulacijo za lastni hitrejši razvoj. Načrtno kadrovanje in zaposlovanje je zato eden od poglavitnih dejavnikov, ki bo zraven dobre organizacije dela in modernizacije tehnološkega procesa vplival na uspeh poslovanja ter zagotovil združenemu delu prihodnji razvoj.
Zapisali smo' že, da se je v osmih mesecih letos povečal celotni dohodek za 23 %, vrednost celotnega dohodka na zaposlenega pa je porasla le za 13,7 %. Doseženi dohodek na zapo-
# »Park miru in svobode« v Slovenj Gradcu
Letošnji jubilej svetovne organizacije, 30-letnice ustanovitve Organizacije združenih narodov, bodo v Mislinjski dolini obeležili na svojstven način. V Slovenj Gradcu želijo urediti Park svobode in miru.
Prvo delo za ta park je Slovenj Gradcu podaril predsednik republike, tovariš Josip Broz -Tito. Poslal bo eno od skulptur iz svoje umetniške zbirke.
Sicer pa bodo številni umetniki z vsega sveta, kiparji, z deli, poklonjenimi za „park svobode in miru" na enkraten način manifestirali idejo mednarodnega sodelovanja, boja za mir, svobodo, enakopravnost, humanizem in sožitje med narodi.
slenega je - v primerjavi z letom 1974 - večji le za 5,4 %, kai pomeni, ob upoštevanju realne vrednosti dohodka, celo nazadovanje. Ostanek dohodka se še nadalje zmanjšuje.
Masa izplačanih neto osebnih dohodkov se je povečala za 30 %. Ugotavljati je torej mogoče, da porast mase izplačanih osebnih dohodkov ni bil v skladu z uspehi gospodarjenja. Zaposlenost je bila večja za 4,6 %, kot je bilo dogovorjeno, masa izplačanih osebnih dohodkov pa je bila za okrog 6 milijonov dinarjev večja, kot bi kJiko bila.
mirani inženir Ivan Uršič pi odlikovanja predsednika Tita 6 prosvetnim delavcem. Red republike z bronastim vencem je prejela Marilda Triler, red dela s srebrnim vencem Berta Stanič, Jože Telban, Jožefa Kecur in Romana Kreuh, medaljo dela pa Marina Krištofeljc. Prosvetni delavci iz Mislinjske doline so si pozneje ogledali še Pavčkove partizanske bolnišnice in se seznanili z razvojem sanitete na Pohorju.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je na zadnji seji, bila je 20. oktobra, obravnaval poročilo o tekočih gospodarskih gibanjih v prvih osmih mesecih letos, pregledali so delo in problematiko inšpekcijskih služb ter dejavnost socialno - skrbstvene službe, spregovorili pa so tudi o predlogi za združitev statistične službe v občinah koroške regije.
PO KOROŠKI
• Seja občinske konference SZDL Ravne na Koroškem
V četrtek, 23. oktobra, je bila v Mežici 3. seja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ravne na Koroškem. Na seji so delegati najprej poslušali informacijo o aktualnih vprašanjih razvoja krajevne skupnosti Mežica, obravnavali so poročilo sekretarja Občinske konference SZDL Ravne na Koroškem Filipa Jelena ter razpravljali in sprejeli oceno uresničevanja delegatskih odnosov v občini ter opredelili konkretne naloge.
• Posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij sindikata
V Dravogradu so se te dni posvetovali predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Na posvetovanju, pripravil ga je Občinski svet Zveze sindikatov Dravograd, so govorili o trenutnih aktualnih nalogah osnovnih organizacij sindikatov ter o pripravah na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata za leto 1976. Dogovorili so se, da bodo opravili vse letne skupščine osnovnih organizacij sindikata v tej občini koroške regije do konca decembra letos.
• Pohod tabornikov in mladine »Spominjamo se padlih«
Taborniški odred ..Partizanskih borcev" iz Dravograda bo pripravil t4 soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra, že tradicionalni pohod tabornikov in mladine „Spominjamo se padlih." Okrog 120 mladih iz Dravograda bo obiskalo vse spomenike in spominska obeležja in se poklonilo spominu vseh, ki so darovali svoja življenja za našo novo samoupravno socialistično domovino.
PROGRAMSKA KONFERENCA MLADIH V VELENJSKI OBČINI_
Kritično o delu
Prejšnjo sredo se je zbralo v sejni dvorani skupščine občine Velenje okrog sto delegatov OOZSM Velenjske občine, predstavniki DPO Skupščine občine Velenje, člani predsedstva OK ZSMS Velenje in
RK ZSMS iz Ljubljane na redno letno programsko konferenco.
dal
pod
dogajanja, se konferenca ni zadovoljila z
Čeprav je bilo iz poročila, ki ga je po* Velenje Slavko Volf, razvidno uspešno delo na skoraj vseh
predsednik OK ZSMS a skoraj vseh področjih
družbenega in _
^veze "socialistične mladine občine Velenje. Ugotovljena so bila odstopanja od programa, ki je bil sprejet na
dosedanjo dejavnostjo
vljena so bila odstopa kongresu mladih v Moravcih pred letom dni. konferenca je vztrajala,
da se v prihodnjem obdobju prenesejo naloge na osnovne celice te organizacije, da se opusti forumsko delo, ker angažira le ožje kroge. Krajevne skupnosti, delovne organizacije in društva morajo biti baza, iz katere izhajajo vse potrebe in akcije. Šele takrat bo dejavnost mladih resnično izraz in hotenje vsakega posameznika, razbremenjeni pa bodo funkcionarji, ki so bili do sedaj nosilci vseh akcij, odgovornost pa bo prevzel tisti, ki bo zadolžen za izvedbo posamezne zadolžitve.
Poleg komisij pri OK ZSMS, ki so strokovni organi izvrševanja posameznih nalog, so svoje delo najbolje opravljali aktivi mladih delavcev v OZD in TOZD (razen nekaterih) ter nekatere OO ZSMS v krajevnih skupnostih. Izkazale so se tudi posamezne MO na osnovnih šolah. Zato v teh primerih gre pohvaliti posamezne požrtvovalne metnorje, ki iz leta v leto usmerjajo mlade v mladinsko dejavnost skoraj brez vsakih finančnih sredstev.
V novih programih so zajete predvsem naloge angažiranja tistih, ki doslej niso pokazali dovolj interesa in iniciative vključevanja v delo mladih. Zato pa je potrebna podpora in odgovorno sodelovanje vseh DPO, ki imajo tudi sicer nalogo usmerjati delo mladih in nuditi mesto enakovrednega samoupravljavca.
OBČNI ZBOR PD SVOBODA ŠOŠTANJ
H kulturi pritegniti se več mladih
Po dobrih dveh letih so se v soboto spet sešli na občni zbor člani prosvetnega društva „Svoboda" Šoštanj, ki letos praznuje že 56-letnico obstoja.
Inil«
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
9 25. lO. vas vabimo na enodnevni izlet v TRST - cena 150 din.
V	OKTOBRU, NOVEMBRU IN DECEMBRU VAS VABIMO
V	MOSKVO, GRČIJO IN INDIJO.
Pričakujemo vaše prijave. Izkušnje naše operative in dobro poznavanje vsakega turističnega kraja ob upoštevanju okusa in želja naših strank nam omogočajo, izlete solidno organizirati in potrudili se bomo, da boste zadovoljni.
IZLETNIKOVE POSLOVALNICE: Celje, Žalec, Velenje, Mozirje.
Iz kratkega, vendar izčrpnega poročila, ki ga je prebral predsednik Tone Rep, je razvidno, da je v Šoštanju v zadnjem času znova zelo oživelo kulturno življenje. K temu so največ pripomogli, kar so v razpravi še posebej naglasili, izgradnja novega kulturnega doma in seveda boljši materialni pogoji, s tem ko so bile ustanovljene posamezne interesne skupnosti.
Upravičeno lahko zapišemo, to je bilo slišati tudi v razpravi, da pomeni letošnje leto pravo prelomnico na področju kulture v Šoštanju.
Najbolj aktivna je godba Zaija, ki. je letos davila pomemben jubilej, 50-obletnico obstoja. Od julija lani do istega mtseca letos so imeli šoštanjski godbeniki 92 vaj, 4 samostojne koncerte, 15 raznih nastopov, igrali pa so tudi na 26 pogrebih.
V	zadnjem času se je zelo okrepil tudi mešani pevski zbor, saj ima zdaj že okrog petdeset pevcev, vodi pa ga uspešno Julij Pačnik. Veliko število uspelih nastopov za sabo ima tudi Šaleški oktet, ki bo prihodnje leto slavil 15-letnico delovanja.
V	prihodnje nameravajo v Šoštanju poživiti tudi delo drugih sekcij, kot na primer recita-cijske skupine, pa tudi dramske sekcije, katere delo je v zadnjem obdobju čisto zamrlo. Seveda pa se zavedajo, da za to niso dovolj le materialni in prostorski pogoji, ampak si bodo prizadevali, da bodo h kulturnemu delu pritegnili še več ljudi, še zlasti mladih z ustanavljanjem društev na šolah.
Opekarne Ljubečna
NOVI IZDELKI OPEKARN 4JUBEČNA, LJUBEČNA PRI CEUU
ZA POLOVIČNO CENO KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE.
ARHITEKTI, PROJEKTANTI, INVESTITORJI, GRADBENIKI IN INDIVIDUALNI GRADITELJI!
Predstavljamo vam nove KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE več vrst in dimenzij v različnih barvnih odtenkih. Posebno lep rustikalen videz dosegamo z redukcijskim žganjem in solnim glaziranjem.
KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE vam zagotavljajo visoko mehansko trdnost, izredno trdoto in odpornost na obrabo, nizko vodovpoj-nost ter odpornost za zmrzovanje in delovanje kislin. Zaradi omenjenih lastnosti so možne uporabe klinker izdelkov izredno široke. Pri polaganju talnih in zidnih površin, jih lahko uporabljamo tako v notranjih kot zunanjih prostorih.
Obenem vam še priporočamo nakup vseh vrst zidne opeke, stropne elemente, porolit plošče, montažni »MAP« strop ter fasadni in klinker zidak.
Vsa pojasnila in prospekte dobite v prodajnem oddelku v LJUBECNI, tel. 063-22-601 in 25-800.	i
Vabljeni!
Na zboru so še posebej omenili zelo tesno sodelovanje Svobode s prosvetnim društvom Sloven iz Grupade in Padrič pri Trstu. Tako so člani Svobode — godba, mešani pevski zbor, Šaleški oktet in recitatorji konec septembra s programom sodelovali na slovesnostih, ki so se zvrstile v teh dveh slovenskih vasicah pri Trstu v počastitev 30-obletnice osvoboditve.
Člani šoštanjske Svobode so na sobotnem občnem zboru sprejeli tudi sklep, da bodo dali novi dom kulture v upravljanje kulturnemu centru Velenje.
Ob koncu so izvolili tudi nov devetčlanski upravni odbor in
Predsednik Svobode Tone Rep je prebral poročilo o pretekle delu
tričlanski upravnem
nadzorni odbor. V odboru so: Martin Primožič, Nuša Podlesnik, Viktor Koren, Edo Grazer, Lojze Dobnik, Ivica Kunej, Anton
Rep, Milka Jarnovič in Fanil Pernovšek. Nadzorni odbor sestavljajo: Tinček Hudej, Ka Vačovnik in Milojkž Hamb ger.
SKUPŠČINA ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA
KDAJ PROSTORI?
Redna letna skupščina Šaleškega študentskega kluba je bila letos prvič v Velenju, teko da sta se je lahko udeležila oba aktiva -mariborski in ljubljanski hkrati. Poleg predstavnikov družbenopolitičnih in delovnih organizacij velenjske občine pa se je je udeležil tudi predsednik Združenja študentskih pokrajinskih klubov Slovenije tov. Jožko Čuk, ki je pohvalil dejavnost šaleških študentov. Šaleški študentski klub je namreč edini v Sloveniji, ki združuje dva aktiva, ki sta med seboj tesno povezana.
Skupščino je otvoril dosedanji predsednik kluba Reber-nik Peter in podal poročilo o opravljenem delu v preteklem študijskem letu ter načrtih kluba za tekoče leto. Klub je kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspešno izvedel vse zastavljene naloge, čeprav se je srečeval tudi s težavami in nerazumevanjem.
Zato so se študentje v referatih dotaknili raznih problemov. Eden izmed teh je preslabo sodelovanje z OK ZSMS, ki je klubu očitala, da se ne zanima dovolj za njeno delo. Študentje so poudarili, da je krivda obojestranska in je pogoj za boljše sodelovanje ta, da se čimprej sesta-neta predsedstvi kluba in OK ZSMS
ter se dogovorita o oblikah sodelovanja. Študentje so imeli pripombe glede počitniških praks. Ko pride nekdo na prakso v podjetje, je prepuščen sam sebi. Želeli bi mentorja, ki bi praktikanta pri delu usmerjal, da bi ta imel od prakse tudi korist. Predstavnik TGO Gorenje tov. Mirko Jeraj se je strinjal s tem in povedal, da tudi Gorenje vsako leto sprejme na prakso okoli dvesto dijakov in študentov, toliko mentorjev pa aktiv seveda nima. Vendar pa si bodo v bodoče prizadevali, da bo skrb za praktikante večja. Spregovoril pa je tudi o delu Komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki nikakor nima lahke naloge, saj samoupravnega sporazuma se vedno niso podpisale vse delovne organizacije v velenjski občini in ne nakazujejo sredstev.
Boleča točka oziroma nekaki rdeča nit, ki se pojavlja znova znova v razpravah študentov so p b'emi s študijskimi prostori v Vel nju; prostori v Ljubljani, obljublji pred petimi leti, in Mladinski kit Zadovoljivega odgovora tudi toki nihče ni mogel dati
V okviru Študentskega kluba i luje tudi aktiv ZK, kije v pretekli študijskem letu imel 43 članov in tako eden najmočnejših v Slovel Poročilo o delu je prebral sekre Slavko Korenič. Aktiv deluje že let in sodeluje predvsem s klub« organizira pa tudi seminarje v' lenju in Ljubljani
Ob koncu skupščine so študen izvolili še nove predstavnike in \ stvo kluba ter sprejeli novi stal Nove člane kluba pa so seznanil ugodnostmi, katere je pripravil kli za svoje člane. Po skupščini študentje dobili še na družabn večeru.
Če bi hotela zdaj na kratko < niti skupščino šaleških študentov, lahko rekla, da je uspela. Seveda določeni problemi ostali nereSe kar bo od študentov zahtevalo večjo aktivnost, hkrati pa tudi vei zanimanje celotne občine za njiho dejavnost.	M. V0'
POGOVARJALI SMO SE S POŽARNOVARNOSTNIM INŠPEKTORJEM PRI SKUPŠČINI OBČINE VELENJE SLAVKOM BRGLEZOM___
Še vedno nismo storili dovolj za požarno varnost
V Velenju se je že večkrat zgodilo, da je izbruhnil požar v kleteh ali pa tudi v stanovanjih večnadstropnih zgradb. Najčešče so bili kot krivci označeni stanovalci sami, ki so zaradi kupov nesnage in druge ropotije posredno omogočili nastanek požarov. Ker v Velenju že več let dela požarnovarstveni inšpektor Slavko Brglez, smo ga pred dnevi vprašali, kakšno je stanje požarnega varstva v stanovanjskih objektih.
„Da bi dosegli večjo varnost pred požari v stanovanjskih objektih, še zlasti v več stanovanj sih blokih in stolpnicah, smo podobno kot prejšnja leta tudi letos opravili splošen pregled stanja požarnega varstva v vseh stanovanjskih objektih na območju Velenja in okoliških krajev."
Kaj ste ob teh pregledih ugotovili?
„Upoštevajoč posledice, ki lahko nastanejo ob najmanjši neprevidnosti, posebej še v večstanovanjskih objektih, kjer je gašenje požara in reševanje ogroženih stanovalcev ter premoženja zelo otežkočeno, smo marsikje ocenili stanje kot kritike vredno. Hodniki kletnih prostorov in podstrešij so bili ponekod dobesedno zatrpani z raznimi odpadnimi za požar nevarnimi materiali, kot na primer razna papirna embalaža, staro neuporabno pohištvo in drogov Na priporočilo članov komisije, ki so ugotavljali razmere na področju iožarnega varstva, so se posamezni išni sveti oziroma stanovalci resno lotili odpravljanja požarnovarstvenih pomanjkljivosti ter odstranili iz ogroženih mest gorljivo navlako."
Ste povsod naleteli na sodelovanje stanovalcev?
„Žal, na to vprašanje ne morem odgovoriti pritrdilno. Kljub zagotovilom, da bodo stanovalci upoštevali priporočila za večjo požarno var-
nost, v zadnjem času spet ugotavljamo, da se primeri ponavljajo. Nerazumljivo je, da se posamezniki ne zavedajo posledic, ki lahko nastanejo zaradi požara. Prav tako jim niso v opozorilo niti dosedanji požari, kot na primer v kletnih prostorih stanovanjskega objekta na Jenkovi 11, kletni požar v stolpnici na Šaleški 16, sobm požar v stolpnicah na Šaleški 19, Foitovi 6, Tomšičevi 16, in povsod tam, kjer je požar
g;
nastal več kot očitno zaradi mi mainosti stanovalcev ali pa so 1 dani pogoji nekomu drugemu, da je iz neprevidnosti zanetil. Ugol ljamo namreč, da je na obmoi našega mesta precej takšnih po meznikov, ki za prenočišče upon ljajo hodnike raznih stanovanji! objektov, za ležišča pa jim sini odpadni karton ali v kleteh hraiji stari divani. Zadostuje le kani neprevidnosti oziroma odvržen d retni ogorek in že je nesreča tu.
Ne bo odveč, če opozorim upn ljavce stanovanjskih objektov, šei sti pa stanovalce same, da resi razmislijo o navedenih problemih o tem, kako onemogočiti dost tujim osebam v objekt v noč« času (zaklepanje vhodnih vrat), I je še posebej pomembno v jes skem in zimskem času, ko je pol kovati še več omenjenih ilegal nočitev."
To je le nekaj primerov vzrok ki predstavljajo povečano požai nevarnost v stanovanjskih objekl Pri tem je treba opozoriti tudi skladiščenje prekomernih koli kurilnega olja in drugih vnetji tekočin, ki jih stanovalci sicer
nijo v zaklenjenih kletnih prosta ki pa bi v primeru pol gotovo pospešili ognjeno
nihpros požara
stil
Slavko Brglez
Enako opozorilo velja tudi za c nizacije združenega dela, ki imaj uporabi trgovske ali obrtne prost v sklopu stanovanjskih objekt Tudi te so dolžne skrbeti za \ red na področju požarnega vant Odpadni material - embalaža sodi v kleti, hodnike pa tudi ne dvorišča objektov, kar navsezad tudi kvari izgled okolja.
mali oglasi
ROKOMET
Jugoslavija —
Luksemburg v Velenju
Prodam
Zelenje mahoni prodam. Bizjak, Stanetova 23, Velenje. [ Kompletno dnevno sobo zaradi selitve ugodno prodam. Ogled možen v soboto 5.10.1975 od 9. ure dalje, na aleški 20/a, n. nadstropje, sta-ovanje št. 6.
tanovanje
I Sobo, po možnosti s kopal-lico, v Velenju iščeta mlada ikonca brez otrok. Ponudbe ošljite na naslov Vinko Vi-avc, Moziije 23.
:guUjeno
V okolici Topolšice, Penka, Jaške vasi ali še dlje, tava izgub-(ena, nenavadno enotno siva muca, daljše dlake (ni tigrasta), me ji je Maša. Najditelja bo-pto denarno nagradimo. Javite f uredništvo (oz. prinesite) ča-opisa.
peklic
Preklicujem letno vozovnico a osnovno šolo št. 41 za re-icijo pege - Velenje, Drev
m.
Opravičilo
[Tovarišu Hermanu Masnaku k ženi se opravičujem za izrecne besede. Komar Zvone
1 Zahvaljujem se primariju dr. Ižetu Roglju, dr. Andreju Su-dr. Bogomili Kranjc ter za vso skrb in pozor-med uspešnim zdravljeni v bolnišnici Topolšica. o se zahvaljujem prim. dr. zu Jenšterlu in sestram ki-a oddelka v Celju. Franc vrzelak, Velenje, Kid-ieva 10
Peta zmaga Šoštanja
Šoštanjčani so v 7. kolu slovenske rokometne lige doma premagali ekipo Poleta iz Murske Sobote z rezultatom 27:23 (17:10).
Domačini so bili ves čas tekme boljši in vodili z več goli prednosti, kljub temu pa so se morali ob koncu precej potruditi, da so premagali borbene goste, ki so bili vselej za Šostanjčane neugoden nasprotnik.
Gole so dosegli: Kompari 8, Skornšek 5, Ivan Vačovnik 4, Melanšek 3, Metličar, Jančič in Lesjak po 2.
Šmarčanke pete
Rokometašice Šmartnega so dosegle še eno zmago v gosteh.
V	Polju pri Ljubljani so premagale igralke domačega Borca z rezultatom 15:12 (4:5). Po enakovrednem prvem delu igre so Šmarčanke v nadaljevanju prevzele pobudo in z bolj zanesljivo ter učinkovitejšo igro zasluženo premagale domačinke. S to zmago so se rokometašice Šmartnega povzpele na 5. mesto v slovenski rokometni ligi.
V	nedeljo se bodo pomerile z ekipo Kamnika.
ŠMARTNO: Verbič, Z. Ko-lenc 2, F. Kolenc 4, Podjavor-šek, Tajnšek, Krevzelj, B. Jeraj 3, Šmerc 5, D. Jeraj, Gril 2, Meh.
J. K.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllH
ATLETIKA

belinka
tovarna kemičnih izdelkov
61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31.260 yu bel
SAD0LIN PX 65
•	uživa mednarodni sloves
•	odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki
•	najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa
•	uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi
•	služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORABO!
Uspeh velenjskih atletov v Gradcu
V	Gradcu je bil peti tradicionalni mednarodni jesenski kros, ki ga prireja avstrijski atletski športni klub iz Gradca. Mimo avstrijskih atletov so sodelovali še predstavniki ZR Nemčije, Poljske in Jugoslavije - (Zagreba, Krapine, Kranja in Velenja). Velenjčani so se tudi tokrat izvrstno izkazali. Andreja Sverc je zmagala v teku starejših mladink in prejela lep pokal, poklon župana graške občine.
V	ostalih konkurencah so ostali iz Velenja dosegli naslednje boljše uvrstitve: Slugova je bila druga pri mlajših mladinkah. V moških tekih so pri članih bili: Balek tretji, Hojan peti in Vedenik deveti. Milavžina je med mlajšimi mladinci dosegel tretje mesto. V teku starejših nUadincev pa so dosegli naslednja mesta -Mižar peto, Britovšek šesto in Lampret sedmo.
Kot kaže so velenjski atleti dobro pripravljeni za nedeljsko preizkušnjo v Ljubljani, ko bodo zastopali velenjsko občino na 10. jubilejnem jesenskem krosu za pokal „Dela".
NOGOMET
Visoka zmaga
Velenjčani nadaljujejo z zmagami v vzhodni conski nogometni ligi. V 8. kolu so premagali moštvo Pece iz Črne na Koroškem z visokim rezultatom 6:1 (3:0). Več kot 500 gledalcev je bilo zadovoljnih z rezultatom, ne pa s prikazano igro, saj so bili Velenjčani precej boljši in bi ilahko dosegli še višji rezultat.
Gole so dosegli: Topčič 3, Nedeljkovič, Popov in Dušan Frangeš.
Na lestvici je Rudar povečal vodstvo pred Branikom, ki je igral v 8. kolu neodločeno in takt) zaostaja za 4 točke.
NOVO! NOVO! NOVO! O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
§
0 Z
1
o >
i z
I
TO-MO-DI T0PLI montažn' dimnik
Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO
uporablja se za peči in kotie od
4.000 do 100.000 Kcal/h
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI laft
w
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBEN*IM MATERIALOM
z O
IOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON
točki
Rokometašice Velenja so v tekmi ž igralkami Izole zabeležile svojo četrto zmago v slovenski ligi -rezultat srečanja 16:13.
Domačinke so v prvem delu dosegle prednost v zadetkih predvsem po zaslugi vratarke Hlebove, ki je izvrstno branila. Šele po odmoru je gostjam uspelo doseči nekaj zadetkov in razliko znižati, vendar jim ni uspelo rezultata obrniti v svojo korist.
Gole so dosegle: Podpečan 7, Pocajt in Jan 3, Džordževič 2 in Bolha 1.
Prva zmaga v gosteh
Nogometašem Šmartnega je vendarle uspelo, da so se s tujega terena vrnili polnih rok. Na gostovanju v Trbovljah so prepričljivo premagali domačega Rudarja z rezultatom 3:1. Tokrat se slika s prejšnjih gostovanj, ko so poceni zapravljali že dobljene točke, ni ponovila. Šmarčani so zaigrali izredno dobro v obrambi in ogrožali nasprotnikova vrata s hitrimi protinapadi.
Strelec vseh trej golov je bil n^j boljši strelec Šmartnega Praš-nikar, ki je ob vratarju Filipo-viču najzaslužnejši za to pomembno zmago.
ŠMARTNO: Filipovič, Želez-nik (Podvratnik), Pokleka, Kom-pan, F. Podgoršek, A. Podgoršek, Omladič, Hribernik, Praš-nikar, 2alig, Benetek.
J. K.
POROKE
-	Milan Ocepek, roj. 1952, šofer iz Konovega in Ida Kopin, roj. 1956, prodajalka iz Zavodenj
-	Maijan Jurinec, roj. 1952, skladiščnik iz Velenja in Dragica Toter, roj. 1956, uslužbenka iz Velenja
-	Aleksander Golob, roj. 1952, varilec iz Velenja, Koroška c. in Nataša Leskovar, roj. 1957, frizerka iz Šoštanja, Glavni trg
-	Dominik Javornik, roj. 1951, kovinostrugar iz Kozjaka in Tatjana Krajnc, roj. 1958, delavka iz Konovega.
-	Leon Potisek, roj. 1952, delavec iz Velenja, Kraigherjeva in Marija Veternik, roj. 1955, delavka iz Raven.
-	Branko Šipuš, roj. 1952, orodjar iz Velenja, Zidanškova in Marjana Podpečan, roj. 1957, krojačica iz Šaleka
-	Stanislav Pokleka, roj. 1950, klepar iz Šoštanja, Koroška c. in Marija Hebar, roj. 1956, uslužbenka iz Šoštanja, Cankarjeva c.
-	Jože Grabner, roj. 1956, avto-mehanik iz Kavč in Metka Šmid-hofer, roj. 1955, prodajalka iz Kavč
-	Janez Venta, roj. 1950, orodjar iz Maribora in SUva Vivod, roj. 1952, kontrolorka iz Pesja
-	Branko Radanovič, roj. 1953, kontrolor iz Žalca in Svetlana Je-hait, roj. 1956, kontrolorka iz Velenja, Šlandrova
V Velenju bo 8. novembra letos meddržavno srečanje rokometnih reprezentanc Luk-semburga in Jugoslavije. Tekmo organizira rokometni klub Celje, ki letos proslavlja 30-letnico rokometa v Celju. To bo prva velika preizkušnja tudi za novo velenjsko večnamensko halo, v kateri bo srečanje.
Zvezni kapetan Ivan Snoj je že določil 16 kandidatov za jugoslovansko reprezentanco, ki bo prišla v Velenje 2. novembra na skupne priprave. To so ARs-lanagaič, Zonco, Nimš, P okraj ac, Pavičevič, Bojovič, Popo-vič, Serdarušič, Fejzula, Horvat, Karalič, Radženovič, Krivoka-pič, Miljak, Tinko in rezerva Pribanič.
Dragoceni
1F ■ ■ I
KOŠARKA
Šest moštev v košarkarskih ligah
Končana je letošnja tekmovalna sezona košarkarjev. Kar šest moštev iz Šaleške doline je sodelovalo od medobčinske do slovenske lige.
Najbolje so se uvrstili košarkarji Šoštanjske Elektre, ki so v slovenski l.b ligi osvojili tretje mesto. Šoštanjčani so pokazali zelo dobro igro in zabeležili 14 zmag. Največ zaslug za ekipo imata odlična strelca Polovšak in Jerič, pa tudi Kristan, Koren, Breznik, Furst, Kralj in Bogotaj so se trudili za čimboljše rezultate na tekmah.
Mladinci in pionirji Elektre so igrali v medobčinski ligi in dosegli: mladinci četrto, pioniiji pa tretje mesto.
Velenjski košarkarji se v letošnji sezoni niso kaj prida izkazali. V zadnjem kolu II. slovenske lige so visoko premagali košarkarje iz Vitanja z rezultatom 100:68 in na končni lestvici zavzeli 6. mesto. Zmagali so petkrat, devet srečanj pa so izgubili
V medobčinski ligi sta sodelovali še Velenje II. in ekipa študentov in se uvrstili na 6. oziroma 7. mesto.
Kot kaže, je velenjskemu košarkarskemu klubu več do rekreacije svojih članov kot pa za vzgojo in vključevanje mladih v tekmovanja, kjer bi dobivali potrebne tekmovalne izkušnje.
Spričo popularnosti košarke ter možnosti za vadbo in tekmovanja bi kazalo, da košarkarska cluba Elektre in Velenja v prihodnje organizirata občinsko pionirsko ligo, da bi lahko tudi mladi košarkarji pokazali svoje znanje.
SIKS — Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje
razpisuje
na podlagi 9.—12. člena Zakona o urejanju In oddajanju stavbnih zemljlič ter 5.-8. člena odloka o urejanju In oddajanju stavbnih zemljišč
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo industrijskih objektov v Šoštanju.
Za gradnjo Industrijskih objektov v Šoštanju se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema naslednje parcele oz. dele parcel in sicer: 622, 623, 624, 625, 626, 627, 628, 630, 631, 632, del 640, del 641, 642, 643, 644, 645, 646 k. o. Šoštanj v skupni velikosti približno 36.000 m?. Pogoji natečaja so naslednji:
1.	Odškodnina za zemljišče znaša 20 din za m2 oz. za celotno površino 720.000 N din in se mora plačati v roku 20 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo.
2.	Komunalni prispevek znaša 10% od obračunske vrednosti objektov, kar znese 1,500.000 N din in se plača: 34% v roku 20 dni, 33 % v roku 3 mesecev in 33% v roku 6 mesecev po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. Ker še zemljišče v celoti ni komunalno urejeno, lahko sklene investitor o plačilu komunalnega prispevka posebno pogodbo. Za drugi in tretji obrok plačila komunalnega prispevka se zaračunajo 12% obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti v plačilo prvega obroka. Dokončno se obračuna komunalni prispevek po dograditvi objektov glede na dejanski obračun. V plačilu komunalnega prispevka je zajeta možnost priključka na vse sekundarne komunalne naprave razen toplovoda, prav tako pa niso zajeti stroški zunanje ureditve, prispevki za priključke, stroški eventualne prestavitve obstoječih komunalnih naprav ter odškodnina za objekte, ki jih je morebiti potrebno porušiti.
3.	Rok za pričetek del je 6 mesecev in za končanje 2 leti po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo.
4.	Varščina znaša 40.000 din in mora ponudnik plačati najkasneje 2 dni pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini, ki se plača na račun številka 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da je varščina.
V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponuabi pa zadrži in vrne po dograditvi objekla, v kolikor bo investitor spoštoval vse razpisne pogoje natečaja. Varščina zapade v korist odbora, če ponudnik kasneje oa ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev.
Pri gradnji se mora investitor pridrževati zazidalnega načrta.
5.	Uspeli ponudnik je dolžan plačati tudi stroške postopka v višini 2.000 din.
Javni natečaj je pismen, zato morajo ponuaniki najkasneje do lO. 11. 1975 poslati pismeno ponudbo na naslov: Zavoa za urbanizem Velenje - Tomšičeva 16 - Odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako »Javni natečaj«.
Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov ponudnika, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila, pričetek in končanje gradnje ter izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje javnega natečaja. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ceno za zemljišče, krajše roke za končanje gradnje in boljše plačilne pogoje.
Odpiranje ponudb bo dne 11. 11. 1975 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16. Ponudniki so lahko navzoči.
Vsa pojasnila in informacije o gradnji in pogojih gradnje lahko dobe interesenti za Zavodu za urbanizem Velenje v uraanih dneh. Velenje, 21.10.1975
iS ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje,	_ Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 15G
s«»«uido in založništvo - Uredništvo in uprava V«.' nje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)	dinarjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne
- Redakcija Ljuban Naraks Stene Vovk, m *udi Zevart - Tehnični urednik Franci	vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS
lovec - Casnk je kot štirinajstdnevnik „Šale&i rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973	(št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ C AS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov
_
PROSTORI VELENJSKE KNJIŽNICE SO BILI V PETEK PREMAJHNI, DA BI SPREJELI VSE. KI SO PRIŠLI NA OTVORITEV RAZSTAVE LOJZETA PERKA ___________
MALA ANKETA • MALA ANKETA * MALA
Med komunisti
Letos mineva že petdeset let, odkar izhaja časnik Komunist. Ta časnik je imel ves ta čas zelo pomembno vlogo. Zanimalo nas je, kako so naši ljudje zadovoljni s tem časnikom, če jih dovolj
Galerija velenjske knjižnice je bila v petek, 17. oktobra, kar premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli prisostvovati otvoritvi razstave del akademskega slikarja Lojzeta Petka. Poleg velikega števila Velenjčanov se je otvoritve udeležilo tudi veliko slikaijevih prijateljev iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije, največ pa jih je bilo iz Notranjske, kjer umetnik živi in dela.
Med številnimi obiskovalci, ki so napolnili prostore knjižnice do zadnjega kotička, je bil najdražji gost sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZKJ Stane Dolanc, ki je odpri razstavo.
Ob otvoritvi razstave je Stane Dolanc dejal, da je izredno počaščen, ker se mu je ponudila prilika, da lahko odpre razstavo Lojzeta Perka v rudarskem Velenju. Zaželel mu je še mnogo .uspehov, ki ne bodo samo umetnikovi uspehi, kot je dejal Stane Dolanc, ampak uspehi vse slovenske umetnosti in naše domovine.
»Poetični realizem Lojzeta
Perka ima svojo eksistenco, svojo umetniško moč, ki magično deluje na ljudi in živi z njimi. Sama podoba, ki seva iz Perko-ve slike, je drugotnega pomena, resnično pomembna je njegova slika zato, ker aktivno poseže v človeka in narod, ki jo doživlja. Zato prinaša Perkova slika svojo modrost in svoje izkušnje. Slika sicer ne rešuje problemov sodobnega človeka, vendar mu
„Ne najdem besed," je dejal ob otvoritvi Lojze Peiko, „da bi se zahvalil vsem za izredno gostoljubnost."
i >
France Popit v Velenju j j
VELENJE, 21. oktobra - Predsednik CK ZKS France Popit in član izvršnega komiteja Igor Uršič sta danes obiskala Velenje. Skupaj s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS Celje Janezom Zahrastnikom ter nekaterimi člani CK ZKS s širšega celjskega območja sta se gosta pogovarjala z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci velenjske občine in iz nekaterih delovnih organizacij o družbenoekonomskih in političnih problemih v občini, nadaljnjem poglabljanju samoupravnih odnosov in o odgovornosti Zveze komunistov do reševanja teh vprašanj.
Popoldne se je France Popit udeležil tudi sestanka s političnim aktivom v TOZD štedilniki - PGO Gorenje.
Oktobrska plaketa za OK ZSMS Velenje
Na svečani seji skupščine občine Vrnjačka Banja, ki je bila 15. oktobra, so podelili občinski konferenci ZSMS „Oktobrsko plaketo" za sodelovanje občinskih konferenc obeh pobratenih mest na področju mladindtih delovnih akcij.
Mladinci so prejeli to sporočilo ravno v trenutku, ko je potekala v Velenju redna programska konferenca.
Mladi so s konference poslali telegram, v katerem so se zahvalili za prejeto priznanje in obenem čestitali občanom pobratene Vrnjačke Banje ob njihovem občinskem prazniku.	j ^
Nocojšnji Petkov večer posvečen OZN
Današnji petkov kulturni večer v velenjski knjižnici bo posvečen dnevu Organizacije združenih narodov. Ob tej priložnosti bo kulturno umetniško društvo Anton Aškerc z Rudarskega šolskega centra Velenja pripravilo zanimiv kulturni program. Kot vsak petek, se bo tudi nocojšnji program začd ob devetnajsti uri.
pomaga, da jih spoznava in s tem razkriva človekovo voljo do življenja.
Lojze Perko je zrasel iz slikovitega, a bornega delčka slovenske zemlje, z bregov Cerkniškega jezera. Je umetnik, ki s svojo pristno in pošteno slikarsko govorico ustvarja za ljudstvo in iz njega črpa tudi svojo umetniško moč. Je umetnik, ki je svoje življenjsko delo posvetil upodabljanju svoje rodne Notranjske - domovine Levstikovega Martina Krpana, ki ga je tudi sam čudovito upodobil. V svojih delih je ostal zvest svoji zemlji, svojim ljudem in njihovim običajem - veselim in žalostnim, svojim hribom in svojemu presihajočemu jezeru, svoji borni Notranjski."
Tako je med drugim opisal slikarja in njegovo delo v uvodni besedi ob otvoritvi razstave podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Marjan Marinšek. V nadaljevanju svojega uvodnega nagovora pa je Maijan Marinšek spregovoril o kulturnem utripu v Velenju.
„V Velenju smo že zdavnaj odpravili kulturo kot privilegij , nekaterih krogov v družbi. Tudi v tem pogledu smo želeli, da dobi mesto svoj _pravi in enotni kulturni izraz. Številni obiskovalci petkovih kulturnih večerov, ki- se redno odvijajo v tem prostoru, dokazujejo, da smo ta intimna srečanja s kulturnimi dobrinami dobro začeli in kulturno preobrazili našega človeka in občana. Dosegli smo to, da naš človek ceni in je enako zainteresiran nad povsem preprosto kulturno prireditvijo, ki jo lahko dajejo naši amaterji, učenci, osnovnošolci ali predšolski otroci s svojimi izvirnimi razstavami in neprisiljenimi pristopi, kot nad tako prireditvijo, ki jo tvori nocojšnji kulturni večer."
Nato je podpredsednik izvršnega sveta poudaril, da je bila v Šaleški dolini vselej največja skrb vseh približati kulturo občanu in delovnemu človeku. „ Želeli smo, da bi se delavec v rudniku, Gorenju ali kje drugje po napornem delu razvedril, obiskoval ali pa se tudi sam ukvarjal s kulturno dejavnostjo. Tako ni bilo posebno težko, ko smo del svojega zaslužba namenili za izgradnjo knjižnice in razstavne galerije, ki je poleg kulturnega doma pravo zrcalo našega malega mesta."
Velenjska kultura pa ni samo - kot je nadaljeval Maijan Marinšek - polna gledališka dvorana, redni petkovi kulturni večeri, neprestane razstave, dejavnost folklornih, pevskih in gledaliških skupin, velenjska kultura so tudi sodobna, svetla in prijetna stanovanja naših delavcev, park poln zelenila in sončnih žarkov potrebnih človeku za oddih po delu, igrišča polna otroškega vrišča, široke ulice, nova večnamenska hala in drugi športnorekreacijski objekti. To je socialistični čudež, to je v malem presek socialistične izgradnje naše domovine, to je mesto, ki je zrastlo iz skromnih rudarskih barak in ki stoji na nekdanjem močvirju ...
Še preden so si obiskovalci ogledali z velikim zanimanjem razstavljena dela, se je Lojze Perko zahvalil vsem, še zlasti pa občinski kulturni skupnosti, izvršnemu svetu skupščine občine in TGO Gorenju, ki so mu omogočili razstavo v Velenju.
Petkov kulturni večer in otvoritev razstave so z nastopom obogatili prvaki ljubljanske Opere basist Lado Korošec, baritanist Marcel Ostaševski, sopranistka Sonja Hočevaijeva in pianistka Milena Troštova. Razstava bo odprta do 15. novembra.
obširno obvešča ...
KAREL SEME: Komunist zelo obširno in natančno poroča. Dobro pa bi bilo, da bi v njem objavljali nekak slovar tujk, ki bi koristil zlasti mladim. Nekateri sestavki so namreč zelo znanstveno obdelani in tako nerazumljivi zlasti mlajšim bralcem. Jaz Komunista redno prebiram in menim, da ta časnik v naši družbi svojo vlogo zelo dobro odigrava.
TOMO DUMANČIC: Komunist zelo obširno in dobro poroča, vendar pa pristopa k vsemu preveč znanstveno, tako da nekatere stvari posebno nam mladim niso razumljive. Po moje pa se posveča premalo vprašanju mladih.
GORDANA KOS: Menim, da Komunist zelo obširno poroča. Jaz mislim, da tudi dovolj razumljivo. Več pa bi lahko v njem pisali o delu občinskih komitejev. Jaz sem član Zveze komunistov štiri leta in
ves ta čas ga tudi redno prebiram.
MIRAN AHTIK: Komunist že dovolj obširno obvešča, vendar pa mislim, da ga komunisti premalo berejo. Član zveze komunistov sem šele eno leto, vendar ta časnik berem že dolgo. Ce vzameš marksizem kot teorijo in prakso so tudi teoretični članki sestavni deli takšnega časopisa, kot je komunist. Teh pa nekateri komunisti, ki te teorije ne poznajo dovolj, ne razumejo, zato bi bilo veijetno dobro, da bi bili takšni članki, za določeno populacijo lažje napisani Kako je komunist odigral svojo vlogo v teh petdesetih letih, ne morem reči, ker sem premlad, veijetno pa je v posameznih obdobjih naredil več, v drugih manj.
Časnik Komunist je v teh petdesetih letih svojo vlogo torej dobro odigral. Po mnenju komunistov dovolj obširno poroča.
KAREL SEME
TOMO DUMANČIC
GORDANA KOS
MIRAN AHTIK
SPREJET PREDLOG NAČRTA ZDRUŽENIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ »GORENJE« VELENJE ZA LETO 1976:
Proizvodnja v vrednosti več kot 7 milijard dinarjev
Delavski svet Združenih industrijskih podjetij »Gorenje" Velenje je na svoji zadnji seji, ki je bila prejšnji teden v Gornji Radgoni, v okviru slavja ob 20-letnici delovne organizacije „Gorenje - Elrad", ocenil izvajanje stabilizacijskih ukrepov, oblikoval je smernice prodajne politike za leto 1976 in predlog načrta Združenih • ■ • — ^Gorenje" Velenje za .gospodaijenje v
industrijskih poletij prihodnjem letu.
Vseh 10 organizacij združenega dela, ki so vključene v Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje, bo letos doseglo, kot računajo, proizvodnjo v vrednosti 5,5 milijarde dinaijev, za prihodnje leto pa načrtujejo proizvodnjo v vrednosti nekaj nad 7 milijard dinarjev. Od tega bodo v Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje izdelali za več kot 4,5 milijarde .dinaijev izdelkov.
Na domačem tržišču se bodo prihodnje leto pojavili nekateri novi aparati, posebej iz zmrzo-valnega programa in programa barvnih televizijskih sprejemnikov. Proizvodnja večine drugih izdelkov bo ostala v letu 1976 na letošnji ravni, bo pa prišlo do sprememb v asortimanu, da bi se tako še bolj približali potrebam in zahtevam tržišča.
Izvozu bodo tudi v prihodnje namenili posebno pozornost. Računajo, da bodo vse organizacije združenega dela v okviru
Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje prodale v letu 1976 na tuje za okrog 1,6 milijarde dinaijev izdelkov (za
okrog 95 milijonov dolarjev), samo Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje pa za okrog 1,260.000.00 dinaijev (okrog 70 milijonov dolaijev) izdelkov. V prizadevanjih, da bi prodajo na tuje še bolj pospešili, bodo začeli s proizvodnjo nekaterih novih izdelkov, seveda pa bodo vso proizvodnjo še bolj približali zahtevam svetovnega trga.
V Združenih industriji podjetjih „Gorenje" račun da se bo prihodnje leto šte zaposlenih povečalo le za ol 5 %; v proizvodnji števila n slenih ne bodo povečevali, n delavce oziroma delavke h zaposlovali le za potrebe visne službe ter prodajne ali nosti, tako za dostavo na (i montažo in maloprodajno! žo.
Ustanovljeno združenje borcev NOV Velenje-Stara vas
Na pobudo družbenopolitičnih organizacij so prejšnji četrtek v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas ustanovili združenje borcev NOV. Ustanovne skupščine sta se udeležila tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje Filip Lesnjak in predsednik mestnega združenja borcev NOV Velenje Ivan Kranjc.
iz Stare vasi pa so se med drugim zavzeli, da bi tudi v Velenju ustanovili dispanzer za borce.
.Na ustanovni skupščini so govorili o aktualnih nalogah tega novega združenja, borci
Odbor Združenja borcev NOV Velenje - Stara vas šteje 9 članov; za predsednika je bil izvoljen Franc Škaija, podpredsednik je Jože Volk starejši, sekretar Franja Korošec, blagjtjnik Milica Podvratnik, člani pa Janez Avberšek, Ciril Joger, Jože Meža, Ivan Pirš ter Ivi Rahten.