V e s t n i k. Ufilteljski dobrotnikl. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: GospaMara Lipovec, učiteljeva soprogo v Bukovju 6 K, nabrano v majhni družbi pri g. mamici Koruzovi v Landolu, tov. Janko Blaganje, učitelj v Zmešku E Jl'45, prikegjjali ob priliki zborovanja Pedagoškega društva v Št. Bupertu. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za aditeljskl konvikt so plačali: tov. Vekoslav Strmšek, nadučitelj, tov. Ftink 0., učit. in tov. Završnik Albina, učiteljica. vsi v Št. Petru na Medvedovem selu, tov. Martin Repič, šolski vodja v Bakovcu, toy. Toma Bitenc, učitelj v Dragatušu. Bog plati! rOb6ni zbor BDruštva za zgradbo učiteljskega konvikta" in -Slovenskega deželnega učiteljskega društva" bo dne 27. decembra dopoldne v BNarodnem domu" v Ljubljani. ,,Pri našem cesarju". Šolska vodstva, ki še niso poravnala računa za to knjižico, prosimo, da store to nemudoma! Ljubljansko učiteljsko društvo bo priredilo v sredo, dne 5. decembra, zabavnopoučni večer. Predaval bo tov. Earel Wider. Roditeljske Tedere bo začelo prirejati vodstvo I. mestne deške šole v Komenskega ulicah v prvi polovici meseea decembra. ,,U-iteljska tiskarna" si je nabavila nov stroj, moderne okraske in nove črke. Tovariši, pridobivajte ji naročil in priporočajte jo vsak v svojem delokrogu. Svoji k svojim! E iinenovanjn okrajnib šolskih nadzornikoT na Eranjskem. Prejeli smo in priobčujemo: Ker bodo v kratkem imenovani novi gospodje okrajni šolski nadzorniki, naj okrajna učiteljska društva prosijo, da deželni šolski svet kakor tudi naučno ministerstvo upoštevata želje in nasvete učiteljstva, ki naj v svojih okrajnih društvih za svoj okraj določi kandidate za nadzorniška mesta. Učiteljstvo se medsebojno mnogc bolj pozna, nego ga poznajo posamezni člani deželnega šolskega sveta. Kaj pravite k temu predlogu? To bi bil prvi korak k demokratizaciji šolstva v smislu uvodnega članka v 43. letošnji številki ,,Tov"- Do take demokratizacije pride prej ali slej. Cimprej — tem bolje za šolstvo. Še en predlog. Pii okrajnih šolskih svetih, pri deželnih odborih, pri deželnih šolskih svetih rabijo uradnikov, ki pišejo in rešujejo šolske zadeve — delo učiteljev. Za to delo naj bi bili odločeni učitelji, ki službujejo že dlje časa, ki so upehani od dela v šoli in ki so sposobni za tako delo. Taki uradniki, vzeti iz našega stanu, bi uradovali gotovo vsaj tako, ako ne bolje in hitreje, kakor uradujejo današnji uradniki. Učiteljstvo bi pa imelo tudi več zaupanja vanje. Tudi to bi bilo šolstvu v korist. ,,Učiteljske zveze in njih kulturni pomen" se imenuje članek, ki ga je prijavila _Domovina" v 133. let. štev. Ta članek si o priliki natančneje ogledamo Pripominjamo danes samo, dajedoslej BDomovina" edini slovenski nešolski list, ki se s hvalovredno pozornostjo bavi z vprašanji o jugoslovanski in avstrijski slovanski učitelj^ki zvezi, ki smo ju slovenski učitelji zasnovali v letošnjih počitaicah. Pogled t letošnji ,,Ročni zapisnik". Na Kranjskem je 36 gospic učiteljic, ki opravljajo voditeljske posle na enorazrednieah in dvorazrednicah. Župaikov-učiteljev, organistov-ueiteljev ter ekskurendnih šol je 43! Dacarjev, orožnikov in drugih podobnih pedagogov je 12! Poklicana gospoda naj sešteje ta števila in prepriča se, da manjka na Eranjskem 91 — enaindevetdeset! — učiteljev, in to le na enorazrednicah in dvorazrednicah! Koliko pa je krajev, ki nimajo niti takih ,,učiteljev", kakršni so zadnje imenovani! Na ta način se bodo vremena kranjskemu ljudskemu šolstvu kmalu zjasnila! Šola t Šiški je štirirazrednica s štirimi paralelkami. Tamkaj deluje 8 učnih oseb: d v e moški in š e s t ženskib. Ge bi bila Šiška Loški potok, naj bi že bilo, ampak Šiška je tik Ljubljane, kjer bi bila lahko saj še dva oženjena učitelja — ako hočemo biti strogo enakopravni — odkoder bi lahko šolala svojo deco. Zakaj ne razpišejo mest? Eaj je 8 šolo t Mostah? Prijatelj nam piše: Ta šola je bila dozidana že jeseni. Slučajno sem šel rnimo in sem videl v šoli tudi že klopi. Služb pa še ni razpisanih. Komu so reservirane? Kakor so mi pripovedovali, je razen nadučiteljevega stanovanja le po ena celica določena za prebivanje tistim, ki bodo izvoijeni ali izvoljene. Moste so tik Ljubljane, in v Ljubljani je dosti mogotcev. Prosta profesorska mesta. Naprošeni smo, naj ponatisnemo iz ,,0mladineu (štev. 8.) te-le vrstice: Na kranjskih gimnazijah je vsled upokojenj in srartnih slučajev izpraznjena cela vrsta profesorskih mest. Kot interpreti slovenskega profesorskega naraščaja, kot slovensko dijaško glasilo zahtevamo, da se ta raesta razpišejo s slovenskim in nemškim učnim jezikom in da se nanja pokličejo edinole s 1 o v e n s k i prosilci. Neglede na to, da je dolžnost države, da v prvi vrsti pri nameščanju na domačih zavodih upošteva domačine — zadnji čas je že, da se vsi merodajni slovenski krogi upro škodljivemu importu Btirolskih" učnih močij —je tudi pedagoška maksima, da mora z uspehom poučevati le oni, ki se more s polnim razumevanjem uglobiti v duha svojih učencev in to pač more biti le njihov rojak. Zato spadajo na slovenske zavode edinole slovenski profesorji! SloTencl — ,,Švabe". Uredništvo _Učit. Tovariša" je v predzadnji številki svojega lista poudarilo, da bi trebalo pojasniti vprašanje, zakaj a pr. v Dalmaciji smatrajo Slovence za — Švabe. Odgovor na to ni težak: Zato, ker smo Švabe ali smo vsaj bili (po mišljenju in govorjenju) in smo igrali nalogo švabskih pomagačev — Bog nam odpusti greh — radi baš med Hrvati Posebno velja to o slovenskih profesorjih. Še letos (3. julija) je poročal zagrebški BObzor" v dopisu iz Dalmacije, češ, da je na deželni šolski svet dalmatinski dospelo nekoliko prošenj slovenskih srednješolskih suplentov, seveda pisanih v nemškera jeziku — in spričo tega naj se čudimo, če nas imajo tarn za Švabe ? Izrednosti. V Šmariji pod Ljubljano je vstopila v šolo s tekočim šolskim letom učenka, pravkar sedem Iet stara, z imenom Alojzija Eralj, ki je 88 cm velika, morda najmanjša v deželi. Deklica je povsem normalno razvita in zdrava. Njene sestrice so bile dokaj večje ob tej starosti. — Z zadovoljstvom morem tudi poročati, da ni med vsemi za šolo godnimi otroki tu nobenega gluhonemega med šestim in štirinajstim letom starosti. Od 436 za šolo godnih obiskuje 345 vsakdanjo in 41 ponavljalno šolo; mi8limo, da dovol.j za dvojna ženska in ena rooška pljuča. Za 30 otrok se je dobila dispenza, ker se zaradi prostorov ne morejo sprejeti. 18 jih hodi drugam v šolo, en deček hodi v gimnazijo in ena deklica je epileptično bolna. Razvidno je, da so otroei v tem šolskem okolišu še precej zdravi. — Zanimivo je tu nadučiteljevo stanovanje, ki mu ga daje občina v občinski hiši. Sicer so štiri sobe, dve pritlično in Ave v podstrešju. Vsa okna so od 70 do 90 cm visoka; strop se v prvih dveb z roko doseže, a v zadnjih dveh je nekako povešen, kamor ne smeš v temi priti, sicer dobiš oteklino na čelu. Pod je dober, ker se lahko na njem guglješ kakor na šibki brvi čez potok. Pod njim obsebi umevno imajo drobne živalce svoja bivališča, kar je jako zabavno, vsaj slišiš po cele noči cvil.jp.nje. Vlažnost v pritličnih sobah je postranska stvar, saj mora biti, ker je cesta zunaj ob hiši pol metra višja nego pod v sobah. Nadučitelj prosi že dve leti ustno in pismeno za popravek treh oken, katerih okvirje je segnilo v toliki meri, da ima vsaka sapa vso oblast nad okni. Popravek se baje zato še ni izvršil, ker imata pri tem govoriti dve občini in se glede tega še nista zediuili. Nad vse po godu je omenjeno stanovanje odmerjalnemu uradu za osebno dohodnino. Nadučitelj ga ceni na letnih 48 K, a odmerjalni urad vedno na 120 K. In tako se debatira od leta do leta. Blagor nadučitelju! Perspektivno risanje je, kakor znana, podlaga risanju po naravi. Zato morejo učenci težje predraete iz narave risati šele tedaj, ko so si prisvojili na modelih temeljne nauke o perspektivi. Koristno je tudi, ako jim učitelj pokaže večkrat dobro izdelane fotografije n pr. hiš, gradov, kake cerkve in ulice, zakaj fotografije so najpopolnejše perspektivne podobe. Račuuska prarila. Praktični šolniki zahtevajo kolikor mogoče malo pravil, in še te izvajajo učenci sami iz računskih vaj. — Goli številski računi iz spomina nimajo posebne praktične veljave, ker tako računstvo potrebuje le kak natakar ali kaka branjevka. Pač pa so za vsakdanje življenje važne uporabne naloge, četudi z malimi števili S takimi nalogami se najbolje pospešuje logično mišljenje pri mladiui. Arstrljskt in prnski šoliiik. Radi večkrat poudarjajo, da je 1. 1866. pruski šolnik premagal Avstrijo, seveda ne s palico, ki je obligatno učilo v pruskih šolah, ampak z boljšim orožjem. Gotovo pa je, da ima pruski šolnik zaradi vpliva palice boljšo disciplino kakor avstrijski, četudi ga v didaktičnem oziru sedaj ne prekaša. Za zatiranje tuberkuloze je namenjenih v avstrijskem proračunu 2 mil. kron. Denar bo izročen društvu »Viribus unitis", ki se bori proti tuberkulozi. Za nabiralce pismenih znamk. Najveejo znamko so izdale svoječasno Združene države po 5 centov. Znamka je bila namenjena za časopisne zavoje ter je bila 4 palce visoka in 2 palca široka. Najraanjša znamka pa je bila za 25 pfepigov, ki jo je leta 1857. izdala nemška državica Meklenburg-Šverin ter je bila komaj četrti del tolika kakor so navadne znamke. Vse države na svetu so izdale dosedaj 13.000 vrst znamk. ŠteTilo protestaiitov na svetu cenijo protestantje sami na 180 milijonov Največ jih je v Amerki, namreč 65 do 66 milijonov. Na Angleškem jih je 44 in pol mil., v Nemčiji 35 milijonov, na Švedskem in Norvežkem 7 in pol, na Danskem 2 in pol, na Buskem 6, na Ogrskem 4, na Nizozemskem 3, v Šviei 2, na Francoskem pol in v Avstriji cetrt milijona. Število protestantov v angleških naselbinah cenijo na 10 in po protestanskih misijonih 4 milijone.