slovarju; oboje je P, Marko Pohlin podtaknil svojemu soredovniku P, Ksaveriju Vorencu, ali še več, P. Marko je »izpod pazuhe vzel otca Vo-renca«. Naposled je Levstik vzkliknil: »Kdo verjame, da bi Marko ne bil ničesar znal o Kastel-čevem sv, pismu, ki se je hranilo v knjižnici njegovega samostana?«
Naj se čitatelj sam prepriča o Levstikovi sodbi:
»Kdo ve kaj o tem Ksaveriji po krstu in svojem roditelji Gregor Vorenec (Lovrenec) imenovanem? O njem Kopitar in Šafafik molčita. Morda je to le neslana glupost in laž Markova, sam Bog zna, zakaj semkaje postavljena! Utegnil mu je na umu biti Matija Kostelec, kateri je tudi: a) v rokopisu vstavil slovnik četrtinskega lica, zdaj zvezan v platnice; res je le slovensko-nemško-latinsk, ne latinsko-slovensk, a Pohlinu malo deje, bodi si jedna laž več ali jedna menj; b) Kostelec je bil preložil in tudi v rokopisu vstavil vse sveto pismo, katero je nekdaj imela knjižnica Ljubljanskih Av-guštincev, o čemer listek, na prvo stran tega zdaj zvezanega rokopisa prilepljen, svedoči z natisne-nimi besedami: „Est Conventus FF. Eremit, Dis-calc. S, P. Augustini ad S. Josephum Labaci," Podoba je, da so baš Avgustinci bili v popisane ko-ženice zvezali ta Kostelčev četrtinski rokopis, kateri je potlej imel tudi 6 zvezkov, dokler se ga nič ni izgubilo. Morebiti me zdaj kdo zavrne: Kako je moglo Marku biti na umu Kostelčevo sv, pismo,  o katerem  v  svoji knjigi ,,Bibliotheca
Carnioliae" na 13, str, sam pripoveduje, da ne ve, če se je izgubilo ali če je kde skrito! — Res je to. Vedel je i za Kostelčev slovnik ter ga tudi imenoval, „Dictionarium latino-Carniolicum"; a Pohlin je lažniv glupec, imejoč toliko razuma, kolikor ljubezni do resnice, Bog zna, če te laži ni izustil samo zaradi tega, da je potem laže izpod pazuhe vzel otca Vorenca, Še dostavljam: Kdo verjame, da bi Marko ne bil ničesar znal o Ko-stelčevem sv, pismu, ki se je hranilo v knjižnici njega samostana?«
Latinsko-slovenski slovar se je srečno našel in pisatelj P, Ksaverij Vorenc je jasno izpričan, Kaj pa je z njegovim sv, pismom? Glede sv, pisma ne moremo ničesar trditi. Kastelic je napravil prevod v četverki in v šestih zvezkih, istotako po Marku Pohlinu tudi P, Ksaverij Vorenc. Ka-steličev prevod se je vsaj z dvema zvezkoma ohranil, o Vorenčevem pa ni sledu. Ali bi se mogel P. Marko tako zmotiti, da bi Vorencu pripisoval Kasteličevo delo? Verjetno ni, Kasteličev rokopis nosi Kasteličevo ime in letnico 1680. Tega P, Marko ni mogel prezreti. Ali se mu more torej sleparstvo očitati? Slovar, ki se je našel, ga sijajno zagovarja. Prevod sv, pisma je torej bilo res tudi Vorenčevo delo, toda ni izšlo v tisku, ampak je izginilo. Da pa P. Marko ni videl Kasteličevega prevoda, ne bi bilo čudno, saj je prevod lahko pozneje prišel v diskalceatsko knjižnico,
Kako je že dejal Terentianus Maurus? Ha-bent sua fata libelli.
156