gt. 38. V Gorici, v torek dne 12. maja 1908. Letnik X. Ixhaja T»ak torek in floboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta diuva praxnik ixide dan prej ob 6. iveöer. Staue po polti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in ßetrtletno 250K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jelleriitx t NuiiBkih ulicah in Le- ban na Verdijerem tekaliSSu po 8 Tin. TrcdniMtvo in upravnietvo te nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je naaloTiti na uredniätvo, oglaie in naročnino pa na upravniätvo >Gorice«. Oglaui se raöunijo po pctit- Tratah in ticer ako le tiskajo 1-krat po 14 tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako te TeČkrat titkajo, raču- nijo te po pogodbi. Iidajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgoT. L. Lukežio). Pogoji se pricenjaio. „EJinosl" smo enkrat vprašali, za- kaj ni objavila govora poal. Spinčičat ˇ i8tr8kem dež. zbora zoper vol. rt f jrtno, ko je bila vendar doslej z objavljanjem govoroT tega poslanca vedno radodarna. Oglasila se je in pravi, da si mi domiš- ljamo, da smo jo b tern vjeli in doka- zali, da je tudi istrska re forma boljša nego goriška. No, draga „EdinoBt", sama pre- dobro ve, da mi tako ne dokazajemo, taki dokazi raaojo pač na njema zel- nika. Mi bodemo tako prosti, da doka- žemo to na drng, nam lasten načiD, ki Tsebaje nekoliko več verjetnosti in ima vse dragačno prepričevalno moö. Opra- vičevarje „Eiinosti", da ni objavila Spinčičevega govora, „ker govorov iz pogajauj o istrski „vol. rtformi sploh ni priobčevala", se nam zdi le izogibni iz- govor Čema nam pravi to, kar mi tako dobro vemo kot ona 1 Nam in javnosti bi bila bolje uatregla, ako bi nam bila raje povedala, zakaj ni govorov is pogK- janja o istrski re for mi sploh priobčevala. Mi vsaj bi to prav radi vedeli, in te ra- dovednoBti nas ni prav nič sraro. Veseli nas poniževanje pred nami, da 86 je zaöela celo „glihati". Pravi namreö, da je pripravljena objaviti Spin- čiiiev govor, öe ji pojasnimo : 1. v kate- rih pogledih pomenja goriška vol. re- form* napredek za goriäke Slovene»», in 2. čeiua smo vpruorili tisto protaatno akcijo proti tej volilni reformi ? ! Da se ne bomo ponavljali, povemo „Eiinosti", da dobi odgovor na drago točko avojega pogoja v članku „V zna- namenja nepoštenosti", katmg* priob- 8imo v prih. stew, odgovor, h katerega obliki cas je ona sama prisilila s svojim, ˇse drngo nego lojalnim postopanjem proti naro. „Edinoat" naj blagovoljno vzame naznanje, da nas k oni obliki ni navajala kaka morebitna zadreg* — za- drege v tej pravdi ne poznamo - am- pak želja, da bi ona vendar enkrat in- formirala svoje občinslvo nekoliko tudi o naši „napredni"; Baj jo pasti o tej „nspredni", odkar je prišla (on?, ,, K-li- nosL") v last eedanjega lastnika ˇ po- polni desorijentaciji, doöim je našistranki ˇ tern časn preštela in prerešetsla že vse koati. Preostaja nam torej za danes le še prva točka „Edinostinega" pogoja. 01- krito ji moramo povedati, da nam za hteva te točke zveni bolj J^^irjtyjija ali zfsffkacijp. OJ nas zahtejR\^ttäjr p^j?fcc- nimo, v katerih pogledih pomenjagoriška vo). r( forma napredek za goriške Slo- vence, je pač — milo rečeno — nekaj jako čudnega, potem ko smo to ie davno pojaenui na dolgo in široko, na drobno in tenko in ne enkrat, ampak -«ami ne vemo, kolikokrat. Naj bode v božjem imena, ponovimo torej še enkrat na krutko! Napredek novfga vol. reda je : 1.) Ogrcma večina Ijodstva je bila doslej izkljnčora od dež. volitve, je zadobila po novem vol. reda vol. pravico; 2.) Od- pravljena je institocija vol. mož, ki je bila na em str«ni velika sramota za za- ) vedno ljndstvo, na dragi strani pa pod- pora različnim volitvenim sleparijam in i nasilatvom; 3.) Ilpeljana je poleg di- ! rektne tudi tajna vol. fravica; 4.) Od- ; pravljene so krivice glede voliš<\ n. pr. i po nov. vol. reda ni treba A.dovcem hoditi volit v Tjlmir. | j To so pridobitve nov. vol. redo. I Kdor ima k»j zmisla za pravi demokra- i tizem, -- in rElinostu Be 8 tern rada baha — ta ne more podcenjati teh pri- dobitev. In ker je naša atranka ljadska stranka, so biii Dhst pcslacci priailjeni ; je uvtževati in g!aso?ati za novi vol. i red. Ako bi no ti!i tega storili — in i Bog ve, da niso li beralni alov. poslanci I tega komaj pričukovali in nalaič igrali > ulogo nevednosti in nezmožnoeti — bi ] ! bili naäi „liberale!" z „Edinostjo" vred z isto vehemencijo padli nad naše po- slance, j h taktiraiine sicer z narodnimi, ; pač pa z 1 j a d a k i in i izdajalci ter vpri- zorili prcti nali stranki prav enako gODJo pa pod drngo lirmo. : S*j Be poznamo, kajneda, ljnba „Edinost" 1 ! | Dopisi. ! Podmelec. — „Soča" z dne 30. ; apr. t. I. prinesla je od tuknj dopis, v katerem imeuaje neš g. nadncite'j, F Jelinči^, dopinnika „Prim. listaM od 23. apr. SI. 17. „javnegaobrekovalca in podlega lažnika, do kler ne pritiane svojega imena izza kali« aredniikega pnlta pod omenjeni članek". (Klasično!) Ta „ p r i t i 8 e k imena izza knlisu in ob en era zaslnženi odgovor na dopis v „Soči" naj sledi kar takaj. Najprej bodi g. nadačitelja pove- dano, da naj si radi zavcženega farnega vcza nikar ne beli lan, temveč naj pazi rajp, kako sam vozt v ioli in znoaj Sole! — Ako bi bil farni voz lanBko pomlad, poletje in jesen po onih tirih drßal, po katerih je drčstl g. vzgojitelj naie mladeži, potem bi sploh v melški sari ne bilo treba — cerkve. Pogovora z Vašo gospo se spemi- njam prav dobro, z&to Vam pa lahko kar povem, da govorite neresnico ko trdite v svojem dopisa, da sem od goppe za- hteval, da po mogočnosti odpravite liberalne Časnike iz obeh Čitalnic terde- lajete v pomiritev razburjenih — «far- nib dahov". — Prosil sem z ono pravico, ki jo imam kot dašni pastir, zaMeval pa nisem ničesar! i Priporočil sem gospej zlasti to, naj Vas j pregoTori, da prepastite, kakor jaz in g/ ! ; kaplan, tadi Vi, da meliki čitalntčarji — ' domačini pri občnem zbora samfodlo- 1 čijo o bodoči naodi öitalnice. Jaz in g. kaplan se nisva vdeležila občnega zbora ; j Vi p?i. ki ste se poprej a st n o in pis- jmeno odpovedali meliki či-i i talnici in v a s i, ste nekoliko dni ¦ i pred občnim zborom zopet vstopili in ¦ , gotovo — „v ohranitev ljnbega I mira" — vprizorili r a b a k o, valed \ katerpi so izstopili iz čitalnice oni, ki so i Bedaj T izobraževalnem draStva. — Kdo 1 je torej oče Vam toli neljabega novega draštva? — AU ne Vi »ami | ; in Vaš naBilen nastop? — Pod \ katerim nadačiteljem so bili dahovniki ! moralno izbaenjeni izčitalnice? — Ni-li bilo to Vaše zahrbtno delo ? — Je-li tega treba bilo? — Je-li bilo to v pro- vspeh čitalnici, da potem, ko so dahov- niki mo rali iž nje, ste jo še Vi p a- Btili na cedila ter ji želeli in I prerokovali smrt? — i „Moja vest, cast in stan mi ne pasti, da bi podpiral 1 a zu — tako patetično deklamnjete v rSoči", kako pa delate ? Ko »era Vaa nekoč opozoril na be- Bede, ki ste jih ob državnozborakih vo- litvah rabili kot agitacjsko sredstvo po R&kovca, — besede nsmreč: „Do kler bodo dahorniki vladali s v e t, ne bo srece na sveta", — ste trdovratno trdili, da niste govorili tega, dasi je to fiktnm ! — Da, d»«Jagati se ne ame ! /^ /^"^V Ko sem V&m očital, da ate Vš ifj^- vili pri obenem zbora melške čitalnice : rJaz verajem le, k a r v i d i m", ste mi zofet odgor. z nereanico,da 80 se te beseda naDaäale na nekake raceme, kar pa zo- pet ni bilo res! — 0 računih niti govora ni bilo takrat, ampak o atrankah in vf r. — Da, l»ž ima kratke noge ! Ko sem Vas vpraial g'eie go^tilne ; blizu sole, je-!i rep, da ae tam tolikokrat kali nočni m r 6ql policijako aro, povedaü ate mi neresnico zopet, da niöee&r ne veate o tem, ker v ono gostilno ne za- hajate. — Verjel sem Vam. — Nekoliko dni potem pa izvem, da je bil dotični gostilničar zatožen na glavarst70 radi prekrsenja policijske are in da se je na ! glavarstva opravičil : „G. nadačitelj \ je tega kriv*. — Pnšli ate namreč ! zvečer ž e ginjeni v gjstilno, naročiti flaikon vina ter piii celo noč in se prepirali z nekom, ki Va je spoitljivo I — tikal in Vas z raznimi naslovi ; obdelaval. — Še-le zjatraj Vas je so- i proga so frala domov... - Gospod vzgojitelj kričanske ml&- dine, ali Vam vest, cast in stan Ipripnšča, da popivate cele inoči v hiši, kjer se nahaja deklica, ki hodi še danes k Vam v šolo? — In za koliko takih prečatih I noči Vaših ve takajšaje Ijadstvo! : — 0, verjemite mi, če kdo ni poklican, 1 da bi se takaj rinil t oapredje in celo I „far nemo voza" doiočeval smer, gc- , tovo niste poklicani Vi! Oiätopite \ raje ta posel gospoda atrica,cerkveneinu ; ačenika v Rakovco. I Kar se tiče čitanja veri in nravnosti | nasprotnih spisor, casnikov in knjig, je j vsak izpovednik dolžan držati se odlokov i in nsakov sv. carkve. Gerkev ima že LISTKK. I Iz življenja graščakov. I Zgodovinska epizoda. — Stefan Levkos. I (Dalje.) I Ampak gospoda je bila pripravljena, I itnela je pomoč proti njim in imela je ¦ poike in amodnik. Kmetje se niso mogli j dolgo uatavljati, — niso Be mogli držati, I bili so poraženi. Mesto prostoati in od- I fešenja jih je čakalo ie hajše saženjstvo. I Cab njihove svobode in odrešitvs ni ie I prisel! I Kakor drngim tako se je godilo I tadi pcdlcžnikoin soneškim, — ali pa še f toliko hujše, kolikor hujši je bil njihov graačak. Olkar je bil upor zatrt, so se Sa bali kmetje kakor vraga. Nikoli ni sodil po pravici in resnici, nikoli ni poznal milosti in aamiljenja. Tiati dan je äel pogledat, kako 8tvari stoje; bal se je namreö, da morda »6 vedno kaj tli pod pepelom, — da lahko zopet izbrnhne nenadoma, nepri ßakovano. A prapričal se je na laatno °öi, da bo izgabili kmetje vse apanje in V6B pogam; da je postal njihov atrah močnej^i kakor njihova volja, da je bo- jazen premagala ves pogam. — — — Nekaj hipov je stopal počasnih ko- rakov po sob:, roke je držai sklenjene na hrbto, glavo sklonjeno. Gospa in sin sta se ozira'a nanj z radovednimi pogledi, vedela ata, da kaje \ tihe načrtf, zato ga nista hotela motiti; I molčala fita in čakala. | Ko je domislil svoje miali do konca je piijel za vrc, ga izpraznil do dna in potolkel z njim po mizi. Vatopil je sloga in se p/iklonil. „Vina prinesi 1" — ma je velela gospa Eva. Singa je vzel vrö in odšel. Baron pa je Bedel k mizi in vpraaal soprogo: „Kbj mislii, Eva, ni pametna stvar ta Lntrova vera?" „Čadne so tvoje beBede; zdi se mi, da ne govoriš ravno 8 spoštovanjem o njej." „Kako ne!w „Tako lahkomiselno govoriš o veriM, — ga je zavrnila gospa. „Nič lahkomiselno, de pravim, da je to pametna in dobra stvar 1" „Res, — ampak razlika je med pa- metnim in pametnim, razlika med dobrina ; in dobrim ; kakor kdo vzame. Meni se j zdi Latrova vera dobra in pametna, ker j je res taka, tebi pa zato, ker ti daja več proBtosti; ker ne sedi človeka tako na vrata kakor katoliška, ker ti ne očita ¦ | vsakega greha, majhnega in velikega". | „No, no, le ne prenaglo !u — jo j je prekinil baron. — „Poznamo tadi tvoje prepričanje, ki si je našla v glo- bokih očeh predikanta Antona; v nje- govih očeh si je našla in v njegovem prijaznem nasmeha in tako dalje." „Ti 1" — je zaklicala gospa raz- jarjena in vatala od mize ; treala se je od razbarjenosti ia od jeze, zabliskale so se ji oči, pobledele so ji rabinaste uatnice, za hip ji je izginila vsa kri iz obraza. Z rokarai bo je držala miznega roba in zrla na aoproga. „Ti mi ooitaš to!a — je viknila na novo. Sin je s porednim naBmehom zrl ta prizor. Graščak pa je prijel gospo za roko in ji govoril a prijaznim, proaeöim glasom: „Nc, no, le ne pregnaglo 1 Nisem mislil tako hado in nisem te hotel La- liti. S»j ti nicesar ne očitam, ne tebi, ne predikanta Antona; Bog z njim! la tadi motiv, ki te je privedel k novi veri me čisto nič ne briga; da je sedaj tvoja vera trdna in resnična, o tem vendar nihče ne dvorai !" S tem je nekoliko potolažil njen ponoB in njeno prerzetnoat in tadi ti- stega črva je potolažil, ki ga je zbadil s tako neprevidno besedo. Zadel je bil goapo E/o v živo. Odkar je odpadla od katoliäke cerkve, se je neprestano tru- dila, da bi zatrla v erca črva veati, ki je glodal včasih tako hado; a ni se ji posrečilo ga popolnoma zatreti, samo vsnivala ga je od časa do časa s tolažbo in lažjo. da jo resnično prepričanje veže na novo vero. Vse to je baron Volk dobro vede), ker je dobro poznal Ero in TBO njeno preteklost in njeno celo naravo. Ni je razžalil iz same nepre- vidnoBti, bilo je tadi nekoliko porednosti in hadomaänosti zraven ; tisti večer je bil izredno dobre volje. Po disonanci pa je znal zadeti tadi pravo strano spora- zamljenja in tolažbe. (Dalje pride.) flkoro 2000 letno izkainjo, — Vta, kakor kaže, ni i z k a i n j a ä e ni Č iznčila; cerkev vodi st. Dab, — V|g pa pahli liberalizem;cer- ker je ie mogoöne narode O8rečHi, koga pa ste-li oarečili V{i? — Zato pa hoc em jaz todi nadalje voditi „farni yozu po tira, ki mi ga kaže nepremagljiva in nezmotjira cerker, — Vi pa blodite s svojirai pri- staši koderkoli hočete, — a glejle na ko n e c ! GotofO se še apominjate, kako ste mi nekoč zatrjevali, da site nasprot- nik Gabrščkov in da je „Sofia" a m a z a a I i 81, — na pa to je bilo najbri ie radi lepšega! — Saj ste pri volitvah gototo dali Gabräöeka zaapaico in „Siča" se Van mora veadir-le zdeti lep !at, ker jo imate t obeh čitalnicah. — O „Slov. naroda" ete se izjavil', da ni za navadne Ijndi, a že pred dremi letistega posojali nekema km eta, ki biva dve ari daleč v Grapah. — Kdo naj Vas razame, kdo naj Vam kaj verjame ? Zapomnite si dobro, da seme, ki ga liberalni uöitelji sejete med Ijadstvo, rodi že in bo ie rodilo bridek sad za { stariie in dahovnike, — a bridek sad nazadnje tadi za ˇ a a, ačiteijel I Edor drogim jamo koplje, bo sam vanjo j padel. — Mnogi onib, ki nas du- \ hovnike sedaj kolnejo, nas bodo ' še željno klicali; in mnogi ( onih, ki vas liberalne ačitelje j sedaj t zvezde knjejo, rag bodo ie kl eli in sovraž ili 1 Meni Vaše žaljenje nič ne ikodaje, zato lshko ise odpnstim ; prekličem pa ničesar ne, dokler Bern nverjen, da ni- sem ne Inga', ne obrekoval. Vam pa BTetajem : Ne hodite n a sol nee, da se Vam neraztopi Tse rnasiol V Podmeicn, dne 3. maja 1908. K o ˇ a č i č Ivan, j a T n i obrekoTalec in podli lažnik, zmaj z eno glavo in petdeset a d i, filiran farni voznik zap- nik itd. Dol. Cerovo. Včeraj t. j. dne 7. t. m. ob 1/2b. popoldne obiskala je naa toča, nad i/i nre trajajoöa. Napravila jeLmnogo škode na eadja, kakor tadi na grozdju. Treba bo najne pomoči. Pro si mo poelance S. L. S., naj potrebno akrenejo da 86 kolikor toliko olajSa preteča bed« nbogim kolonom trpinom in poaestnikom. Toče in hadega vremena reii nas, o Gospodl Polifični pregled. Drzavni zbor. Drzavni zbor ima ta ted j samo danes pleoarno sejo, ˇ kateri bo reiil nujni predlog glede zviianja vojaSkih no- Tince? za doraobranstvo, ker jeza pred- log zagctovljena dvetretjinBka večina. Ostali čas bo na razpolago proračan- skema odseka. Med tern časom bo vlada posredorala, da apravi 8 poti nnjnepred- loge, ki so na poti rešitvi proračans. Tadi Rasini bočejo umakaiti avoje najae predloge, ker bočejo pred obravnaro proti morilcem Potockega pomiriti da- hoTe v Galiciji. Zakaj so šli hrvatski dijaki večinoma v Prago? „Pester Lloyd" piäe, da so hrvatski naprednjaki, ki so v ozki zvezi s pro- fesorjem Masarykom, Gegar zaapnik je dr. Hmkovič, že davno misli na to, da bi 86 skapina brratskih akadeniikov na praški nnirerzi pod rodstTom prof. Ma- aaryka dalje izobrazila t naprednem, proticerkvenem smisla in pozneje agiti- rali med narodom za svobodno misd). Dogodki na zagrebškem vseaöilisöa da so tem krogom baä prav priäli, da labko izredejc ?.*ojo namero. Agitacijo za ekiodas da so veöinoma vodili na- predni dijaki, in za to da je tadi dr. Masaiyk tako toplo priporočal štrajk in obisk praSkega TseačilUča. — „HrvaUtvo" piäe v podobnem smißlu ter nataja po „Hrvatskem Pravn", da bodo dijaki med fonda44. — „Agr. Tagblatt" pravi, da je pretirano, ako bi se vse gibanje hotelo staviti na roTai napredae misli. Z isto pravico bi se lahko trdilo, da je bilo bann Raacha na tem, da se Hr?atje iz- iolajo pri Misaryin. „Los von Rom." Evang"»liški „Oberkirchenrat" je glede na gibanje „Los von Romu v Av- atriji izdal aledečo Statistik o za leta 1905, 1906 in 1907: OJpadlo je leta 1905 od katoliöanstta k protetšUntstvn 4480 oseb, I. 1906 3905, leta 1907 3714 01 ten se je povroilo nazaj h katoliški cerkvi I. 1905 1055, 1. 1906 1138, 1. 1907 1022. Oitalo jih je torej v pretestantstva I. 1905 3425, 1. 1906 27 67, I. 1907 2692. Pročodrimsko gibanje torej vidno in ob- öatno propada. Anglezi v novi vojski. Priobeajemo nektere zanimirosti o rasmerja Aagležev do Afgancev, ki so začeli sedaj vojsko. Angleži, katerim je omahljivi vtadar afganski v prejšnjih letih prizadel mar- sikdaj težke skrbi, razmotrivajo položaj, kakor vedno, zelo trezno. Prvič: Rnaija je zdaj takorekoč zaveznica Anglije, dragič pa je nadpoveljnik v Iadiji lord Kitsebener, janak cd Randaharain precuago^arec Ba- rov. Z* ladijo se Angleži zdaj ne boje. ! Pod poveljstvom Kitschenerjevim | je lad ja postala vojaška država, vojaška veleail8. Aagleška armada, ki je poprej ! štela komaj 40.000 mož, je naraatla po novih predpiaih na 74.000, vojsk» do- j | mačinov, med katerimi je bilo vedno nekaj nezaneBljivih elementov, se je pa za polovico znižala ter šteje danes samo še 160.000 mož. Skapno zaaäa kontigent ; 230.000 mož. Angleike čete so sestavlje- ! ne iz 53 bataljonov, 9 konjeniikih pol- kov, 45 poljskih, 11 konjeniških in 8 po- | gorskih baterij, h katerim treba prište- j vati še 28 trdnjavsko-topniških stotnij ia ! tehaičke oddelke. Vojska, sestavljena iz domačinov, ki so povaem zanesljivi in se rekrutirajo iz rodov, ki so celo j'eta 18b7 v veliki indijski .vstaji ostali Angliji zvesti, se razdeli v 139 bataljonov, 39 konjeniäkih polkov in 11 pogor8kih baterij. Pri se- stavi pododdelkov velja načelo, da ae v eni in isti stotniji ter eskadrona zdru- žijo zgolj pripadniki enega ter istega plemeoa, oziroma vere, v polku pa na- pravi in vzdržaje ravnotežje med veöiuai plemeni, tako da je izkljačeno, da bi moglo več pripadnikov enega roda med seboj konspirirati. S tem načinom me- äanega izpopolnjevanja in rekrntiranja čet 80 vataje in zarote prepreöene. Vrhtega pa so vse čete dislocirane izven lastnega ozemlja — navadno zelo daleč. Vrhtega je veö prostoroljnih čet. in pomoženih čet posameznih indijskih knezov — približno 60.000 mož — ki se porabijo za etapno ter notranjo var- nostno slnžbo. Mobilizacija angleških čet se izvrši hitro: oddelki se razrijejo v vojne for- maeije zgolj tako, da se v tekn par dni izločijo maroderji in dragi nesposobni. Transport rezervistov domačinske armade ae naglo izvede zaradi mnogih železnic Mobilizaeijaki načrt je natančno izveden in pripravljen že v mirnem časa. Na ßeverozahodnji meji se končajo lahko vse formaeije in razvoj vaeh čet po cao- bilizajic:jskem začetnem dnevn v ätirih tednih. Za nemoteni in htri razvoj ar- made ter razpored čet na meji skrbi zelo razprostrto železnišso in brzojavno omrežje — Anglija je tekom zadnjih dvajset let izdala 260 milijonov krön ˇ te namena — dislok&cija skoraj dve tretjini vse armade na severozahodni meji in nje utrdba, ki obsega tri in po- nekod celo ätiri trdnjavske čete. Čete so izorjene in oborožene. Iz južne Afcike dospejo v slačaja potrebe ojančenja v štirinajskih dneh, i» Angleške i treh tednih. — Kar se Afghancev tiče, so sicer zelo hrabri, krvoločni in vztrajni, niinajo pa pravo armade v modernem smisla. Pehote je 30.000 mož, 6000 konjenikov in 180 starih topov v mirovnem Ča9a. V vojnem Maroške zmede. V Berolina smatrajo akcijo maro- äkega protisultana Mnley Hasida proti Francoski za aapelo. Maley Hafidovo po- slanstvo nameravajo merodajni berolinski krogi aprejeti, öeprav ne oficielno. H '- čejo se informirati, kako stoje stvari v M*rokn. Maley II «(id trdi, da Francoska krši mednarodne dogovore in da se čisto neopravično vmeiava v njegov konf.ikt a saltanom Abd el Azizem. Položej je zdaj slpdeči: Abd el Aziz na eni in Malty II fil na dragi strani korakata proti starema prestolnema mesta Fez. Francija podpira Abd el Aziza z deaar- jem, njegove čete vodijo francoski čast- niki in general d' Anada pravocira baje T ozsmlja S%va v boka Maley Htfridovih čet, da jih astavi. Politik Charmes poziv- lja francosko vlado v „Revae de deax mendea", naj se zadovolji z o^apacijo Šava-ozemlja in opasti „pacifitt-cijo" ce- lega Miroka, ker bi to stalo milijarde de- narja. Zaani Leroy-Beanliea zaBtopa isto mnenje v „Economiate Francaia" ter samo priporoča, da bi ae zasedlo maroško mesto Teület na alžirdki meji, d& zava- roje Alžir. — VeBerolinu so baje pri- pravljajo na to, da opaste dossdajno pa- pasivnost oasproti franco^ki maroški politiki. DarovL „Gregoroičev do raw. V apomin pok. žapana Josipa Fa- ganeli darovali za „Gregor&čev doma atarešini občine Osek - Vitovlje : Blažij Grča, žapnik 5 K, Fr. Franke, vikar 4 K, Joöip Živec 4 K, Jjs. Franke, nadnčitelj ˇ p. 2 K; po 1 krono : Job. Bele, ml., Ant. Balč, naduS., Anton Koiuta, Janez Pavšič, Anton Košuta, Anton G ngerle Jjžef Hroratin, Jjžef Ušaj, Anton UŠaj, Josip Vovk. Zabva'a. Podpisani si štejemo v dolžnost, da izrečemo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je obnesla v nedeljo procesija kričanekega delavstva na sv. Goro tako veličansto. Pred vsem izrekamo zahvalo veleč, g. gvardijann O. S a I v a- torjtt za tridnevnico v cerkvi sv. Igna- cija, veleč. g. prelatn dr. G a b r i j e v- čičo, ki je vodil procasijo in preč. g. žnpniko Kok ošar j a, ki je izaril pevca in jih na sv. Gori tadi sam vodil. Srčno se zahvaljajemo tadi bratskim draštvom, zlasti „Kat. delavskema draitva v Mima, ki je prišlo z zastavo in vsem, ki so se pri tej 8lovesnosti kaj pomagali, zlasti p. n. dr. D e r m a a t i j i ing. Spacapan. Vsem kličemo: Bog stotero poplaöaj ! Odbor „Slov. katol. delavskega dra- Stva in odbor „Skalnice". Novice. nn /\l\s\ Foslanec Fon v Sovodojah. — (Tečaj za pletenje koiov v So- vodnjah.) — Eakor smo v sobotni štev. poročali, ae namerava v Sovodnjab avesti poak za pletenje košov. V ta na- men je bilo v nedeljo zjutraj po maäi v Sovodajah posvetovanje poaestnikov, kaj se ima v ta naroen ukreniti. Posl. Fon je pojašnjeval zbranim, katerih je bilo lepo itevilo kako vlada nstanavlja take Sole, kaj zabteva od interesentov in kakini pogoji morajo biti dani, da bo doseže tak poak, ki bi Sovodenjcem mnogo koristil, ako se bodo ravnali pD navodilih, katere dobe od to določenih strokornjakov v zadevi zemljišča, na ka- terera rautejo beke. Po3estniki so se iz- rekli sogiuouo za to, da se tak poak avede v Bovodenjski občini. Nekateri so se pritoževali, da so hoteii poslati pred par leti svoje sinove v Foljan, da bi ae izučili pletarstva, a da jih Farlani niao hoteii Bprejeti v poak. V Sovodnjab bi bil tak poak gotovo na mesta, ako se pomisii, uu Sovcdenjci pridelajo na zem- ljisöa ob SDČi do 100 kvintalov bek na leto, katere prodajajo Farlanom za ara- motno ceno 26 vin. kilo. Za en jerbaa, Vota«; sä pa hi in v naii okolici. se Dorabi ie ne dra kila bek, ki stauejo 50 vin. delavec v Fjljana dobi z* pleteaje ta- kega jerbasa do 30 vin., v Gjrici se pro- dajajo taki jerbaai pa po 2 K. Torej so vidi, da zaslažek bi ne bil slab. Ako iz- hajajo Farlani — in 9icar dobro izhajajo — a to obrtjo, ki kupujajo beke po Hrvaäkem in dragih deželah, zakaj bi ne izhajali Sovodenjci, ko imajo beke doma. Zlasti po zirai bi He taka obrt delala. — Z% tem je posl. Fon poja^njaval zadsvo o nravnavi Sdčo in Vipave ter rekel, da RA bodeti ti dve reki fcotovo regalirali. Čo kjo, dela gotovo Siöa v Sjvodnjah velikansko škodo. Ž ^ koliko rodovitnega sveta je odnesla ter ie z me raj odjeda kos za kosom. Vdaj zača^no bi ae maral napraviti na meji Žtandrežko-sivodenjski močan bran, da bi pahnil deročo Sočo pod farlanske skale, kjer bi itak ne de- lala nikake škode. Žtipanstvo naj se po- briga za to. — Na tem posvetoranju se je govorilo ie masrikaj v korist po- sestnikov. Popo'adne pa ata doila v spremstvu poslancä F o n a drzavni ravnatelj ko- iarskih šol F a n k e z Daaaja in rav- natelj f jljanske košarske dole, da si ogle- data na lieu mesta zemljiäca, na katerem raBtejo beke. V dražbi z nekatfrimi do- mačini ata se podala na zemljišče, o ka- terem sta se prav pohvalno izrazila ter rekla, da SDVodenjci, ako bodo skrbno negovali raičo bek, bodo imali lep sta- len dohodek ter rekla, da zemljišče, ka- tero sta videla, bi dalo gotovo letnih 12.000 K dohodkov, ako bi se pastilo samo za raičo bek. — KoneČno se je določilo, da za sedaj se odpre v Sd- vodnjah Ie zimaki tečaj za plete- nje koiev, ki ae začne a 1. oktobrono t. 1. Interesenti oziroraa oböina morajo poskrbeti izbo, karjavo in razsretljavo. Strokovni učitelj bo Slovenec, potrebna tiakana navodila bodo tadi sloveaska. — Upamo, da se Sorodenjci poslažijo te prilike in da bodo z veseljem obiskovali tečaj. Napis na lijaškem mostu je po- stal pravilen. Po intenzivnem prizade- vanja drž. poslanca F o n a so napravili nove deske in na cbehstraneh napise. Na prvem mesta je slovenaki napis. Iakrena hvala g. drž. poslancu. Zavedni vozniki. Kako se love kalini. „Slovenec* piie: Dr. Turn a H mrik je pameten mož, to ma treba priznati. Poiteno je prišel do svojega prepričanja in tadi je vse proačil, kar zdaj trdi in veraje. Da ae edinjaiki slogogoji vanj zaletajejo in ga obmetajejo z znano tržaiko gnojnico, je značilnS za njihovo omejeno zlobnoat. Vde to pa Henrika Tamo ne oproščaje, da klati zdaj po Goiižkem okola fraze in da jih sodrngi s toliko reklamo pona- tiskujejo. Zdi se, da ga sodragi vleöejo po deželi, kakor kak učeni kariozam in za krajcarje kažejo. V Vrtojbi je Tama n. pr. dejal: „Sjcializem kot splošni naak pa daje mislečema človeku možnost, da pride do posebnega svetovnega naziranja brez veroizpovedanja", nekoliko preje pa „Zato pa tadi socialna demokracija pašča popolnoma na prosto (!), da 86 vaak prepriča in da pride do laatnega spoz- nanja in do lastne vere." To je seveda cvetoči nesmisei. Ako kdo svobodno pride do lastne vere in ma socialno- demokraSki nazor ni in ne sme biti — kakor Tama dosledno povdarja — ovira, da si vstvari kakršnokoli versko pre- pričanje, je seveda tadi mogoöe, da pride recimo po lastnem spoznanja — in tega Tama ne bo tajil — do kršč. verskega naziranja. Da pa znači kričansko verako naziranje svetovno naziranje, to bo tadi Tama priznal. Da je potem za takega človeka popolnoma nemogoče obenem imeti tadi aocialnodemokraiki nazor, je jasno, kajti oba ae izkljačujeta, ker sta ai diametralno nasprotna. Socialnode- mokfaška materialiatovsko-razvojna ide- ologija je negacija krščanske. V svita te resnice se Tamova vrtojbenska modroat razblini v öisto navadni lov na fealine: mož je hotel zbranim delavcem dopove- dati, da aocialna demokracija ni veri nasprotna in niö drngega ne. Torej lim in dim. Mlin, ki ropoče po ušeaih. — Edinost" primerja naše članke proti gebi z mlinom, ki ropoče, a nič ne melje, in da vzbnja to pri njej že občo veseloBt. Kakäna je ta Teselost, bo öuti v nje članka („Gorica" v ekstremib), pi- eanem 9 dni pozneje, na katerega smo mi že v tec Štej, odgovorili. V tem ölanka piha in sika in se peni jeze prav kakor križkega nadučitelja §„mo- draa". la taki izbrnhi naj so poeledica veselja! — Če so ji naši članki tako neljnbi, čentm jib je izzvala? — Nje pri- i-iljena sodba, da so mlia, ki ne melje, ai merodajna, nain ne zakrivi enega lasu in nas gotovo ne odvrne od nadaljeva- nja. „Elinost" naj ve, da ne pišemo za njo, ampak za naše ljndatvo, katerema apamo odpreti oči, da izprevidi, kako ma je ona, „Edinost" o volilni reformi lagala. Nje trditev, da hočemo dokazati, „da je goriäka vol. re forma dobra in agodna za Slovenes" je v absolutnem zmisla vzeto — laž. Mi aismo tega nik- dar pisali, glavni zmisel vaeh naših ölan- kov je temveč, da je novi vol. red Slo- vencem krivičen, a na vsak na&n boljši nego prejinji. Vaak pameten človek pa voli med dvema zlema manje zlo. Take so pametno sodili tadi naši poslanci, in „Edinost" bi jim hotela zato pritisniti na čelo pečat izdajstva ! To krivično namero „Edinosti" izpodbiti in ljndstvn čiato vino natočiti, je bil in ostane smoter naših člankov. In nič lažjega nana ni bilo, nego ta smoter doseči z dokazi, da je v na- rodnem ozirn boljia vol. reforma za zdaj abaolatna nemožnost. Za S. K. S. Z. v spomin cesarje- vega jnbileja so darovali še: čč. gg. Izaj B o ž i č, vikar na Kamnem 4 K; Fran- čišek Franke, vikar Chek 3 E. Prijateljski sestanek S. K. S. Z. bo jotri, t. j. v sredo ob 8l/2 zvečer v stranskih proBtorih hotela „Union". Gastje dobrodoäli. — Odborova seja S. K. S. Z. se vrii ob 8 h zveöer v istih prostorih. Procesija na sv. Goro, ki so jo priredila „Siov. katol. delavsko dmätvo", droStvo „Skalnica" in bratska draštva z dežele v nedeljo, je bila veličastna. Do 2000 ljudi se je pomikalo proti sveto- gorski cerkvi. Ko je procesija priila na vrh, bilo je že tarn zbranih do 2000 Ijadi, ki so pričakovali prihoda goriške procesije. Mej sv. mašo je bilo v cerkvi nad 4000 Ijadi. — Nova kmečka posojiluica. V Pli8ko'vict se je astanovila v nedaljodne 10. t. m. nova kmečka posojilnica. Usta- novno zborovanje je bilo zelo atevilno obiskano. Pomen in astroj kmeökih po- 8ojilnic je pojasnil Svetoslav Premrov, vodja „Goriške zveze". V odbor so bili izToljeni: p. n. Andrej Koračič, posest- nik, Pliskovica 18, kot naöelnik, nadalje : Alojz Rebala, posestnik, Pliskovica 100, Franc Žerjav, posestnik, Pliskovica 102, Filip Abram, vikar, Pliskovica, France Trobec, žnpan, Velikidol 31, France Grgič, podžnpan, Velikidol 35, France Zlobcc, zidar, Kosovelje 17. Vnadzoratvo pa bo bili izvoljeni: p. n. Leopold Sta- belj, vikar, Velikidol, kot načelnik ; na- dalje: Anton Krsič, trgovec, Pliskovica 103 Alojzij Šac, posestaik, Pliskovica 17, l»an Žerjan, posestnik, Pliakovica 19, France Zavadlav, posestnik, Velikidol 68. — Po8ojilnica obsega vikarijata Plisko- Tica in Veliki dol. — Novo k. s. izobražev. društvo na Kamnem. V nedeljo dne 10. t. m. 80 je vršil na Kamnem astanovni občni zbor novega „Katoliškega slovenskega izobraževalnega drnätva". Navzoöih je "ilo mnogo ljudi, akoravno jih je mnogo *l0 v «vet, Za pred8ednika zborn je bil izvoljen č. g. Izaj B o ž i ö, ki je navzočim raztolmačil pravila. Zapisnikar je bil niladenič P i t a m i c. O pomenu izobrazbe ln 'zobraževalnih drnštev je govoril "reduik Krem žar iz Gorice. Lepo uspelo zborovanje je pokazalo, kako zelo se vsi zanimajo za izobraževalno druätvo. Takoj 8e je vpisalo 48 udov. Naj bi k društva priBtopili še vsi oni, ki še nisol Posebno zanimanje za drnitvo imajo fan je in dekleta. V odbor so bili izvoljeni Andrej Maligoj, Ivan Berginc, Anton Smrekar 52, Izaj Božie", Anton Fortnnat, Iran Jvanßic, Wan Fon 22, Fr. Pitamic, Franc Kosal. — Vrli odbor naj gre ne- madoma na delo, da bo novo draštvo raatlo, evetelo in rodilo koriatea sad prave kršSanake izobrazbe ! — Promocija. Na vsenčilišča v Gradca je bil v soboto promoviran go- riäki rojak z Livka, gosp. Anton Medveš, avskaltaat pri c. kr. okr. sodišča v Gorici. — Jubilejna ustanova, katera se napravi v Gorici, bo le za Gsrico, kakor se da sklepati iz seje, ki jo je imel v Bobotc v ta namen izvoljeni odbor. In sicer se astanori zavetišče za otroke od do šestih let in sicer začetkom le 30 poatelj. Pri tej seji se je tali žapan Marani odpovedal predsedništva, ker je baje preobložen z drngim delom, nakar je pretzel načelništvo stolni kanonik Tomaig, tajaištvo pa inžsnir Lnzzatto, ki napravi tadi uačrt za zavetišoe. Muai- cipij Be je naproail, naj bi podjetje pod- piral moralno in materijalno. — Predavanje v Batujah. V ba- bataJ8kem „K. al. izabraževalnem draätva" je v nedeljo popoldne jako lepo prsda- val g. dr. Gapader in nam s pomačjo skioptičnih slik razlagal potovanje po sveta. Hrala g. predavatelja, hvala pa tadi draštva, ki nam je preskrbelo za tako lepo predavanje. Skoda, da prostori niso primerni za taka predavanja. — Nesreöa. — Tekoö stroji je pri- jel za prste 29 letno delavko Mirijo Bra- taševič v tovarni v Ajdovščini. V goriški bolaiinici so ji odrezali dva prata. — Železničar nagloma umrl. — V petek zrečer se je pripeljal z vlakom iz Jeaeoic vlakovodja Franc H a h n. Na kolodvora v Gorici je oddal svoje poro- dilo, naenkrat se je zgrndil in obležal mrtev. — — Na jubilejni sprevod na Da- naja pošlje deželni odbor goriški od- delek ribičev in lovcev po lagaaah v Gradeža, Ogleja in Tržiča in eno far- lansko svatovičino v njih narodni noäi. — Vinska poskušnja v Tomaju se zaöne 16. t. m. Vspored: Dae 16. maja ob 3. ari pop. seatane se posebna za to astanovljena komisija za odliko- kovanje vin. Dne 17. maja v nedeljo ob 1. uri pop. se otvori vinska poskašnja z vinskim sejmam ki traja do 7. are zvečer. Dne 18. in 19. maja nadaljaje se ista od 9. are ziutraj do 7. are zvečer. Vinaraki shod bo pa dne 17. maja ob 10. ari dopol. 1. Pozdrav predaednika. 2. Kake vrste trt naj sadimo in cepimo po Krasn, poroöa g. Anton Štrekelj, vodja dež. kmet. sole v Gorici. 3. 0 zboljšanjn kletarstva na Kraso, poroča g. Joaip Štrekelj, dež. poal. v Komna. 4. Kakc pospešiti prodajo terana, poroča g. Franc Gombaö, vinarski komiBar v Ljab- ljani. 5. Slačajnosti. — Uvedenje električne moči na alpskih železnicah. Pripravljalna dela za uvedenje elektrike na alpskih železnicah v železniškem ministerstva se prav mar.ljivo nadaljajejo. P/ed vsem se skrbi za koncesije vodnih moči, merjenje istih na vrednost moči in izdelovanje troškovih proračanov za pridobivaje električnih ail. Eot prvi del alpskih že- leznic, na katerem se bode avedel elek- trični obrat, določena je proga T r s t- Opčina, kjer se bodo potem opazovali uspehi električni moči posebno z ozirom na mnoge predore ob tej progi. — Samonmor dijaka. V pone- deljekzT.ob 9h 45'seje v ljudskem vrta astrelil neki 20 letni dijak tržaške drž. gimnazije Herman V o v k, stannjoč v ulici Gbiozy.a 33 v Trstu. Bil je matarant. Pri njem so našli eno srebrno nro, dva noteza, več papirjev, en pečat, tabačno dogo, denarnico s 17 vinarji, nadalje nekaj znakov draštva „Austria» 7 Trsto in „Siiirnafke". Poleg tega so našli pri njem dolgo pismo, v katerem pove kdo je in zakaj je iel v snort. Pravi, da ni znorel, kakor bodo ljadje miälili; ampak je pri popolnoma Čisti pameti. Gre pa v Bmrt zato, ker vidi, da ga v življenja čaka la razočaranje. Nič ga ne briga, kaj bo svet o njem govori). .Uoarjem za to, ker aem apatičen. Tako mino slava tega svet». Herman". V pisma prosi, imj bi se novica o njegovi smrti materi previdno sporočils, ker je bolna. Če feint ni bil zmeš zn, — kar je najbrže bil — je bil pa gotovo žrtev moderne vzgoje, ki mladini vzame vsak idealnejši polet, jo potegne v realnoat in slabičem potiane revolver v roke. Mrliča so pripeljali v mrtvašnico. — Pevskotamburaftko dru^tro ,Št. Andrež" v Št. Andrežu priredi dne 28 jnnija veaelico. — Državni penzijonisti se vljudao vabijo vnovič na pogovor, ki se bode vršil prihodnjo eoboto dne 16. t. m. ob 5 nri popoldne v „Ciatrala", G )rso Giuseppe Verdi 32. SeBtanka se vdeleži gospod, ki bode celo zadevo dobro pojasnil. — Prva narodaa dirka. „Koles. društvo „Gorica" v Garici in tržaško ko- leaarako druitvo „Balkan" iz Trata pri- redita dne 8. janija t. I. na binkoštni pondeljek prvo n&rodno dirko zdraženo z Ijadsko veselico na goriškem dirkališčn (Velodromo.) Vapored narodne dirke I. Tikmo- valna pešhoja : 6 kregov = 200} rr. Otvorjena za vae pešce alovanake na- rodnoati. Vlcga K 1. — Darila siedeča: I. Zlata svetinja. II. Velika srebrna sve- tinja. HI. Mala srebrna svetinjs. II' D rka juniorov : 3 kroge — 1000 m. Otvorjena za vse člane, katerega bi bodi ßlovan- skega kolesarskega draštva, kateri niao še dobili nobenega darila. Vloga K 1. — Darila sledeča: 1. Velika arebrna sve- tinja. II. Mala srebrna svetinja. III. Bi- krena svetinja. III. DraStvena dirka : 3 kroge — 1000 m. Otvorjena za vse člane tržaškega kolesarskfga draštva „Balkan". Vloga K 1. Darila sledeča: I. Zlata sve- tinja. II. Velika srebrna svetinja. III. Mala srebrna svetinja. IV. DraStvena dirka: 3 kroge — 1000 m. Otvorjena za vse člane kolesarskega draitva „Gorica". Vloga K 1. Darila sledeča: I. Zlata sve- tinja. II. Velika srebrna svetinja. III. Mala srebrna »vet'mja. V. Dirka hitroati: 1 krog 333 m. Otvorjena za vs*3 dirkače slovanske narodnosti. Vloga K 1. Darilo sledeče: I. Zlata svetinja, dar g. RadolfA Drafovka, predsednika kolesarakega dra- štva „Gorica*. VI. Narodna dirka: 3 kroge — 1000 m. Otvorjena za vse člane 8lovan8kih drnitev. Vloga K 1. Darila sledeča: I. Zlata svetinja. U. Velika srebrna tvetiaja. III. Mala srebrna sve- tinja. VII. Glavna dirka: 10 krogov 3333 m. Otvorjena za vae dirkaöe slo- vanske narodno8ti. Vloga K 2. Darila sledeča: I. Zlata svetinja. II. Velika srebrna svetinja. HI. Mala srebrna sve- tinja. Po končani dirki naetop vseh zma- govalcev na kolesih na dhkališčn. Prijave in pismena vprašanja naj se pošiljajo predsednika kolesarakega društva „Gorica" g. Radolfa Drafovka ali predsednikn tržaškega kolesarakega dra- itva "Bilkan" g. C. S rka v Trsta. — Zikljaček prijave v torek dne 2. jnnija 1908 ob 10 ari zvečer. Na pozneje doile prijave in na prij&ve broz vlog s© ne ozira. Oi dne 10. maja t. 1. 'jtvorjeno je dirkaliäce za trainig. Zdražena odbor a. — PiBinena matura na gimoaziji se prične začetkom janija. Na tat. žen- skem aöiteljiäöa so pismeni izpiti že končani. — Formalari za nova roatn- ritetna apriöevala odgovarjajo po- polnoma zananjosli epričeval jumtov pri drž. aknänjab. Red je ž« tisksn. „Zrel" in „zrel z odliko". Oblika je torpj precaj manjša ko prej. — Analfabeti v Istri. V htri je pismenih analfdbetov, to je takih Ijadi, ki ne znajo pisati, moških 49 odatotkov, ženaksh 59 odatotkov. Torej nad polovico prebivalatva po I uri ne zna piaaii. — Francoski oöitelji so nedavno zbcrovali v Lyonu. Sklenili po zdraiiti se s pantarsko - socialistitQD - organizacijo, Shodu je načeloval nöitelj N^gre, ki je očil anarhizem in brezdomovinstvo. Na- dalje so ačitelji sk'eiili izdelati neod- vi8no od vl&de šolski ačni red, v kate- rem naj se ne poačaje več o domovini in domovinaki ljabezni. V ljadski soli ti aöitelji ne bodo govorili veö o državi in o dolžnostih dö nje. — Tako daleč so prišli na Francoakem. B^ga ao vrgli iz šol, zdaj pa prideta država in domovina na vrsto ! Po sklepu lista. Poslanec Fon za po pod- poro p o t o č i o š k o d o v a- nim občinam. DUXAJ 12. maja. V današnji seji državnega zbora je vložil po- slanec Fon nujni predlog, s ka- terim se vlada pozivlja, naj ne- mudoma iz državnih sredstev po- deli izdatno pomoč vsem občinam, ki so trpele vsled zadnje toče. Vabilo naobini zbordeželne zveze za promet tujcev v Gorici, ki se bo vršil v četrtek due 21. majuika 08 ob 3. popoldan v bralni sobi ho- tela „ Südbahn". Dnevni red: I. Pozdrav načelnika: II. Letno poročio; III. Načrt bodočega delovanja; IV. Nasveti in slučajnosti. K mnogoštevilni ndeležbi vabi ODBOR. Loteifijske številke. Tr?t Line 9. maja . . 63 31 33 2S 76 . . 69 22 21 17 89 2ahvala. 0 priliki mojega odhoda iz j^vč, sc sröno zahva- Ijujcm la iskrene po^drave, katcrc so mi izFočili vclce. gg. častniki kanalske posadkc, na čelu jim p. n. vcle- blagopodni gospod polkovnik JKans J-Cubl Z J3ogom kličcm Yam, moji dragi j^vcani posebno tistim, katcri so me sprcmili na postajo. Posabil Yas ue bom nikolil Dr. Št. 3. en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. Zajamčono je, da je prašek popolnoma neškodljiv. Psl7A IQTITIITF 62, Chancery Lane, v»t»4-M iO I I I U I L. London257(AngliJ8) Na jiisma jo dejali znamko 25, na dopisnice za 10 stotink. V najem se odda prostorna hiša v sredini trga Ajdovščina pod zelo ugodnimi pogoji. V hiši je že več let trgovina s pekarijo in žganje-točem, preskrbljena z vsemi pri- pravami. V prvem nadstropju so štiri sobe ktere se tudi eventuelno naprej odda. — Poleg hiše je klet, hiev za ži- vino; prostor za vozove in vrt. Informacije daje g notar fll^CUR LOKflf^ v fljclovščini. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. 1 Jfl\?T7fl ZAßVAld. V noči od velikega petka na soboto je požar večitn deloin nničil mojo zalogo vina, vinske posode in kleine oprave-, za kdtere predinete sein bil proti požaru zavarovan pri slavui za- varovalni zadrugi „Croatia" v Zagrebu, odnosno nje podružnice v Trstu Dolžuost nic veže, da se za točno in kulantno fenitev ter hitro izplačilo odškodnine v znesku od 2000 kron tem potom i slavni zavarovalni zadrngi „Croatia" javno zahvalim in ta zavod : slehernemu gospodatju najtopleje priporočim. ! Dornberg, 9. maja 1908. luan Doplihar posestnik, podjetnik in gostilničar. . Rihard in ^ = Pßlix Maier Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferauti kupujejo in prodajajo seiio, slamo, re- zanico iu krompir vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratn z lastno parno silo. Prva goriška tovarna unxetuih www wsssm ognjev s strojnim obratom izdcluje: rakete, bcngaličnc Iuči, rimske svcčc, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap'rnate to- piČe. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. (i. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske zzzrzzz palače.) ~" Štev. 558. Razpisuje se služba občinskega tajnika v Bovcu z letno placo 1320 kron. Prosilcem je doka- zati. da so sposobui za tajnisko poslovanje in da so v . govoru in pisavi zmožni slovenscine in liemseine; želi ' se, da razumejo tudi italijanscino. 1 Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili, — med ka- , terirni tudi o dosedanjem službovanju. starosti, nravnem ! vedeuju, je predložiti do 20. maja t. 1. podpisauem žu- panstvu katero daja na zahtevo podrobneja pojasnila o sluzbenili pogojih. V Bovcu, dne 20. aprila 1908. j Zupan: ' A. A. Mlekuž. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tam vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Gerhvena mizarsha dela v rimshemin gotišhem slop izdcluje H. Cernigoj-Gorica. TowrilisaoalovaEaBaitei SJ razstaii i Gorici 1.19001& FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica št. 9 - priporoča cenj. gg trgoveem razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in požtena. CENJ. DAME IN ^OSPODJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Original-üictoria stroji deiajo s,5 po 15 letni uporabi brezšumno. Qriyinal-Uictarla stroji so nePrekosijivi na doinačo rabo in obrtne namene. Original-l/ictorifl stroji so najpripravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učitcljico, ki poueuje brezplačno. Qrigiiioi-öictoria stroji so :,,,;,.:. ,-.ww, vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jameiva 10 let. | Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Duama) št. 9.