(!Vi J Slovesa«st v cerkvi častitih gg. Uršulinaric ljubljanskih v dan sv. Uršule 21. vinotoka 1869. *IPa dan, ki je bil imeniten za samostan, ste dve častiti redovnici obhajali svojo zlato obljubo ali petdesetletnico. Častiti gosp. Mih. Potočnik, samostanski spovednik, so imeli po pridigi slovesno sv. mašo z azistencijo. Zraven dveh čast. jubilantovk in druzih redovnic je bila zjutraj tudi velika množica deklic iz notranje šole pri sv. ob¬ hajilu. Veselil se je celi klošter redke slovesnosti. Po kosilu so kandidatinje in gospodičine notranje šole v velikem parlatorji kaj lepo in umetno pred oči stavile v živih podobah sveto Uršulo z njenimi devicami to- varšicami ter so med precej dolgim petjem slovesnosti primerne pesmi tako pri miru stale, da bi bilo od de¬ leč misliti, nežive podobe so. Posebno pa je dopoldanjo slovesnost povzdignil pre¬ lepi govor preč. gosp. kanonika Petra Urha, ki naj tukaj nasleduje. Govor. To je dan, ki ga je Gospod naredil; radujmo se, in veselimo se v njem. Psi. 117, 24. Ze večkrat ste slišali in brali, kako da so kak ča¬ stit mašnik obhajali svojo zlato mašo. In da ne bom od drugih pripovedoval, hočem vas le opomniti na sv. očeta papeža Pija IX, kteri so 11. aprila t. 1. v cerkvi sv. Petra obhajali svojo zlato mašo v razveseljevanje vesoljnega katolištva prav slovesno. Tudi ste že več¬ krat slišali in brali od zlate ženitnine, ktero obhajata zakonska, ako sta tako srečna, da jima mili Bog pri¬ pusti 50 let doživeti v zakonu. Vendar malo kterikrat 2 se sliši od kake zlate obljube, od petdesetletnice, ki bi jo obhajala kaka nuna. In pr. m. ravno to redko pri- serčnost obhaja danes ljubljanski nunski samostan, ktera slovesnost je toliko imenitniši in veselejši, kolikor je redkejši; in toliko zanimivši, ker obhajate danes ob enem dve častiti redovnici tega samostana svojo zlato obljubo, svojo petdesetletnico. In kteri ste te dve častiti nuni? Perva je: častita mati Mihela Marija Šmalc; in druga: častita mati Rozalija Marija Rok, obe Ljubljančanki. Perva je bila rojena leta 1796 v Ljubljani v št. peterskern predmestju, ter je dobila pri sv. kerstu ime Cecilija. Druga je bila pa rojena v Bi¬ strici na Notranjskem leta 1797 in je dobila pri sv. kerstu ime Marija. Pa ko je bila še le 2 leti stara, so se njeni starši preselili v Ljubljano in ker je bila v Ljubljani izrejena, je ne štejemo za Notranjko, ampak za Ljub¬ ljančanko. Te dve častiti redovnici obhajate danes svojo zlato obljubo, ker ravno na današnji dan, na dan sv. Uršule pred petdeset leti ste bile preoblečene, ter ste redovnici postale. V resnici toraj vesel dan za te dve, ako premislite , kako da jima je mili Bog dal doživeti petdesetletnico. Ali tudi za nas je ta dan prav vesel dan, ker resnico moram govoriti in reči, da ravno te dve redovnici imate zraven splošnjih samostanskih za¬ slug tudi to, da ste dolgo let učile v šoli, ter veliko dobrega storile za žensko mladost, zlasti ljubljanskega mesta. In ravno zato smem po vsi pravici reči: To je dan, ki ga je Gospod naredil; radujmo se, in veselimo se v njem! (Psi. 117, 24.) Radujmo se, in veselimo se, ker vidimo, da ko ste se te dve Bogu darovale, vender svoje moči svetu niste odtegnile. In ravno to bo tudi zapopadek mojega govora, kteri predmet se mi zdi to¬ liko potrebniši, ker so ravno v današnjih časih ljudje, sovražniki sv. cerkve, kteri toliko vpijejo čez samostane, čez redovnice, ter bi jih radi odpravili, rekli, da so take naprave za nič, nepotrebne, škodljive, da deržavi, člo¬ veštvu nič ne koristijo, ampak le nepotrebne stroške napravljajo. Tem hinavcem, lažnjivcem in sovražnikom sv. cerkve v osramotenje in vam pr. m. v podučenje hočem tedaj dokazati, da: 3 1. ko se nuna Bogu daruje; vendar 2. svoje moči svetu ne odtegne. Spoznali bote iz tega, da so redovnice Bogu pri¬ jetne, svetu potrebne, koristne intoraj vse častivredne. Ob enem bote pa tudi spoznali, koliko da ste tudi te dve častiti nuni, ki danes svojo zlato obljubo obhajate, storile, in zakaj da sem se poslužil besed kraljevega preroka Davida, namreč: To je dan, ki ga je Go¬ spod naredil itd. Začnem pa v imenu Jezusa in Marije, na priprošnjo sv. Uršule. 1. Nuna se Bogu daruje. Enaka vertnici ali liliji, ktera se ravno razvije in razcvete in s svojo lepoto in prijetno dišavo vert na- polnuje; enaka rožici, pravim, je tudi dekle, ko se raz¬ vije in postane devica — gospodičina, ker z mnogimi telesnimi in dušnimi darovi in zmožnostmi obdarovana služi v veselje svojim staršem in drugim znancem. Ali kolikor lepši je cvetka, v toliko veči nevarnosti se znajde, zakaj vedno se ima bati, da bi kaka sovražna roka je ne odtergala in v blato ne pomandrala. Enaka nevarnost proti cveteči devici — gospodičini. Satan, hudobni svet in njeno lastno meso se vzdiguje zoper njeno nedolžno dušo, ter jo hoče v svoje zanjke dobiti, — zmotiti in jo tako pogubiti. Da bi se ji kaka taka nesreča ne zgo¬ dila, marsiktera sklene po nagibu milosti Božje se svetu odtegniti in samostanu se izročiti. Zapusti toraj svet, zapusti svoje ljube starše, brate, sestre, znance in pri- jatiiee, ter stopi v samostan z resnično voljo tu ostati vse dni svojega življenja, tu Bogu se darovati, Bogu služiti in svetu pomagati, kar bo v njeni moči. In kar je sklenila, to tudi stori na dan, ko jo preoblečejo. Ona Bogu daruje ne kakor Abel nar lepši jagnje; ne kakor Melkisedek kruh in vino; ne kakor Abraham, ko je bil pripravljen zaklati svojega edinega sina in darovati Bogu; temuč ona daruje: a) svoje premoženje, b) svoje telo, c) svojo dušo, ter se v to zaveže z obljubo prostovoljnega uboštva, vednega devištvain vedne pokoršine pod duhovno prednico. Rekel sem : 4 Ona daruje a) svoje premoženje, ter se v to zaveže z obljubo prostovoljnega uboštva. Zakaj nuna kakor ne¬ vesta Kristusova vč, da je njena dolžnost si prizadevati, da bi postala v vsem svojemu nebeškemu Ženinu po¬ dobna ; ker le v podobnosti s Kristusom zamore tudi pravo svetost in večno zveličanje doseči. „Zakaj,“ tako piše apostelj, „ktere je poprej vedil, jih je tudi poprej odločil, da bodo enaki podobi njegovega Sina.** (Rimlj. 8, 29.) Kristus je pa sam od sebe rekel: „Lesice imajo jame, in ptice neba gnjezda; Sin človekov pa nima, ka¬ mor bi glavo naslonil.'* (Luk. 9, 58.) Jezus, kteri je bil Gospod nebes in zemlje, je bil v ptujem hlevu rojen, ptuje jasli so mu služile za zibelko, ptuja zemlja ga je mčgla varovati grozovitega Heroda, dobrotne roke so mu dajale hrano, križ iz ptujega lesa narejen mu je služil za mertvaško posteljo, in ptuj grob za pokoj po smerti. Nebeški Ženin ni imel čisto nič premoženja ali bogastva; tako je bil reven in ubog, da se je smel pri¬ merjati s pticami pod nebom in z živalmi na zemlji. Ali bi se mar spodobilo, da bi njegova nevesta posedla kako premoženje ? Da bi toraj podobna postala svojemu ljubemu, nebeškemu Ženinu, zato nuna daruje svoje pre¬ moženje Bogu, ter se v to zaveže z obljubo prostovolj¬ nega uboštva. Ona se vsemu časnemu premoženju, posestvu in blagu, pa tudi želji ga imeti, in si ga pri¬ dobiti, čisto odpove in si radovoljno izvoli revšino iz tega svetega namena, da bi ložej služila Bogu, po več¬ nih nebeških zakladih hrepenela, in zmiraj bolj in bolj se ubogemu Kristusu vpodobila. Izvoli si uboštvo — tako uboštvo, da tudi ene same šivanke, tudi ene same nitke za svojo lastnino imenovati ne more. Zakaj to, česar se ona poslužuje, ni njeno, je le samostanovo, tako re¬ koč cerkveno, Božje. Tako nuna daruje Bogu svoje pre¬ moženje, ter živi uboga. In ker se spominja besed sv. Ignacija: da uboštvo je močno ozidje redovskega stanu, zato pa tudi nuna uboštvo ljubi kakor svojo mater. In ko je uboga in ljubi svojo revšino, tako se popolnoma vpodobi Jezusu. Nuna pa ne daruje samo svojega premoženja, ter se v to zaveže z obljubo prostovoljnega uboštva, temuč 5 daruje Jezusu b) tudi svoje telo, ter obljubi vedno devištvo. V človeško truplo je Bog sam vdihnil neumerljivo dušo, ter ga je tako oživil. To truplo in ta duša — oboje je bilo posvečeno v zakramenta sv. kersta. In tako pomaziljeno, blagoslovljeno in posvečeno je bilo človeško truplo v živ tempelj Božji spremenjeno po besedah sv. Pavla: Ali ne veste, da ste tempelj Božji? (I. Kor. 3, 16.) — Pri sv. birmi je bila duša napolnjena s sv. Duhom, truplo je bilo pomaziljeno s sv. krizmo, in tako je postal celi človek z dušo in s telesom tem¬ pelj sv. Duha, kakor ravno ta apostelj uči: ,,Ali ne veste, da so vaši udje tempelj sv. Duha, kteri je v vas .“ (I. Kor. 6, 19.). V zakramentu presv. Reš. Telesa se katoličan po telesu in duši bistevno sklene z božjo in človeško naturo Jezusovo, tako da je smel sv. Pavel reči: Ali ne veste, da so vaše telesa udje Kristusovi? (15.) ,,Da mi smo udje njegovega telesa, od njegovega mesa in od njegovih kosti.“ (Efež. 5, 30.) Človeško truplo se tudi pomazili pri zakramentu sv. poslednjega olja. Po smerti pride v blagoslovljeno zemljo in na dan vstajenja se bo zgodilo, kar sv. Pavel pravi: „Seje se v trohljivosti, vstalo bo v netrohljivosti; seje se v ne- časti, vstalo bo v časti; seje se v slabosti, vstalo bo v terdnosti; seje se živalsko telo, vstalo bo duhovno telo. (I. Kor. 15, 42—45.) In to svoje truplo, ktero je bilo pri sv. zakramen¬ tih pomaziljeno in posvečeno, in ktero ima enkrat od mertvih ostati in Jezusovemu častitljivemu telesu po- dobno^postati; to svoje truplo nuna daruje Jezusu, svo¬ jemu Ženinu, ter sklene ga neomadeževano in čisto ohra¬ niti, ker ve, da Jezus ljubi čistost, da si je zato Marijo za svojo mater izvolil, ker je bila čista Devica, in da je zato nar bolj ljubil sv. Janeza, ker je bil deviški mladeneč. Zato daruje svoje telo Jezusu, ter se v to zaveže z obljubo vednega devištva, ker je pripravljena stanovitno se zderžati zakonskega stanu iz tega namena, da bi ložej služila Bogu in bolj popolnoma čistost ohra¬ nila. Zato si pa tudi prizadeva, da je čista v mislih, željah, besedah, v djanji in obnašanji, ter se prestraši 6 pred samo senco, ktera bi utegnila omadeževati sv. či¬ stost. Ona to stori, kar je sv. Pavel izgovoril: ,,Devica misli na to, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in na duhu.“ (I. Kor. 7, 34.) In za vse to si to¬ likanj bolj prizadeva, ker ve, da vsaka devica je kra¬ ljica (sv. Ambrož); da device so angeljem podobne (sv. Ciprijan); da bodo naj bliže Božjega sedeža. Zato se trudi in si prizadeva, se zatajuje in vspehuje, da bi svoje vedno devištvo do smerti ohranila, ker to je njena želja, da bi zamogla z neomadeževanim vencem, z lepo lilijo in pa kakor angelj stopiti pred svojega Ženina. Tako daruje nuna Jezusu svoje telo, svojo čistost, ter se v to zaveže z vednim devištvom. Nuna pa tudi daruje: c) svojo dušo, to je svojo voljo, ter se v to za¬ veže v vedno pokoršino pod duhovno prednico. Nuna daruje svojo dušo, to je, svojo voljo. Po ne- pokoršini pervih staršev je bila zemlja prekleta in je vse človeštvo postalo nesrečno. Da je Rešenik človeški rod rešil večnega pogubljenja, „zato se je sam sebe po¬ nižal in je bil pokoren do smerti.“ (Filip. 2, 8.) In po Jezusovem zgledu mora tudi pokoren biti, kdor se hoče zveličati; pokoren mora biti Božjim in cerkvenim za¬ povedim, pokoren svojim višjim. To je dolžnost sleher¬ nemu kristjanu. Ali nuna, po keršanski popolnosti hre¬ peneča, ni zadovoljna samo s tem, da je pokorna, ko¬ likor jo dolžnost veže; temuč po zgledu svojega Ženina, kteri je z nebes prišel, ne, da bi storil svojo voljo, am¬ pak voljo tistega, kteri ga je poslal (Jan. 6, 38.), in kteri je bil pokoren do smerti, smerti pa na križu“ (Filip. 2, 7. 8.) — je nuna pokorna svoji prednici tudi v rečeh, v kterih pokoršine skazovati bi ne bila dolžna, in se v to zaveže z obljubo vedne pokoršine pod du¬ hovno prednico, ter je pripravljena spolnovati Božjo voljo tako, kakor ji jo Bog naznanja po njenih duhov¬ nih prednicah. In tako nuna vse, kar ima, Jezusu v dar prinese. Zakaj sv. Alfonz Ligvori pravi: Kdor Bogu svoje premoženje d& in ga med uboge razdeli, kdor Bogu svojo čast daruje in zaničevanje voljno prenaša, kdor svoje telo Bogu v dar prinese in se s postom in 7 drugimi spokornimi deli zatajuje; ta daruje en del sa¬ mega sebe. Kdor pa Bogu daruje svojo voljo, ta mu daruje vse, kar ima, in sme potem reči: Gospod, ko sem ti daroval svojo voljo, nimam nič več, kar bi ti še mogel darovati." Tako se tudi nuna popolnoma da¬ ruje Bogu, ker svojo voljo Bogu prinese v dar. „In ena sama kapljica njene popolne pokoršine, govori sv. Magdalena Paciška, je milijonkrat več vredna, kakor pa nar veči posoda pobožne molitve." In pokorna v vsem si nabira nuna veliko zasluženja. „Zakaj, tako govori sv. Alfonz Rodriguez, slamnato bilko iz pokoršine po¬ brati, je bolj zasluživno, kakor pa pridigovati, se postiti, do kervi bičati, ako vtem človek le po svoji volji ravna." Slišali ste, lj. poslušavci! kako da se nuna Bogu daruje, ker v dar mu prinese svoje premoženje, svoje telo in svojo dušo, ter se zaveže v to strojno obljubo, namreč: prostovoljnega uboštva, vednega devištva in vedne pokoršine pod duhovno prednico. In ravno to ste tudi storile te dve častiti nuni, ktere danes svojo zlato obljubo obhajate. Tudi ve dve: častita mati Mihela in častita mati Rozalija, ste se 21. oktobra leta 1819 na dan sv. Uršule darovale Jezusu svojemu Ženinu. V dar ste mu prinesle svoje premoženje, svoje telo in svojo dušo, in čez dve leti, t. j. 22. okt. 1. 1821 ste se v ta dar zavezale, ker ste storile obljubo pro¬ stovoljnega uboštva, vednega devištva in vedne pokor¬ šine pod duhovno prednico. In to obljubo ste zvesto spolnovale, skoz celih 50 let ste si prizadevale živeti v uboštvu, svoje vedno devištvo ohraniti, in pokoršino ska- zovati svojim prednicam. In zato vaji blagrujemo, ker povem vama, ko ste ve v prostovoljnem uboštvu živele, vama veljajo besede Jezusove, ki jih je odgovoril na Petrovo vprašanje: Glej! mi smo vse zapustili, in smo šli za teboj; kaj tedaj nam bo (vplačilo)? Jezus mu je rekel: Resnično, vam povem, da slehern, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel, in dosegel večno življenje. (Mat. 19, 27—29.) Ker ste ve dve premoženju se odpovedale in ste v uboštvu živele, ter revšino ljubile kakor otrok ljubi 8 svojo mater, zato vama rečem: Stoterno vama bo po¬ plačal Gospod Bog, in večno življenje podelil v plačilo. Skerbno ste varovale svojo čistost, v vednem de- vištvu ste živele, in gotovo^bi rade vedile, kakšno plačilo da Jezus takim obeta? Čistim devicam veljajo besede, ki jih je Jezus na gori izgovoril, rekoč: „Blagor njim, kteri so čistega serca; ker oni bodo Boga gledali." Ka¬ kor neveste Kristusove, angeljem podobne, naj bliže Božjega sedeža bote Boga gledale; za jagnjetom Božjim bote hodile, „trikrat sveto" prepevale in to veselje ve¬ komaj vživale. To plačilo vaju čaka, ker ste se v vedno devištvo zavezale. Pa tudi v pokoršini ste živele, v vedni pokoršini in se tako brez prenehljeja poniževale in svojo lastno voljo zatajevale. In kaj vama bo za to v plačilo? To¬ lažite se ve dve z besedami sv. Pavla: „Ker je sam sebe ponižal, in je bil pokoren do smerti. ..., zato ga je Bog povzdignil in mu je ime dal, ktero je čez vse imena, da se v imenu Jezusovem pripoguje vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik spričuje, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta." (Fil. 2, 8 — 11.) Ker ste se poniževale, zato smete upati, da vaju bo Bog povzdignil k časti, kakoršno vživajo izvoljeni v nebesih. Tako vidite zdaj ve dve častiti redovnici, kako prav da ste storile , ko ste se v mladosti, v cvetju svojega življenja darovale Bogu, Jezusu, svojemu Ženinu, ker upati smete, da vama bo Bog v obilnosti povernil. In takega plačila smete toliko bolj pričakovati, ker, ko ste se ve dve Bogu darovale, vendar svoje moči svetu niste odrekle. Od tega pa v II. delu. II. Nuna svoje moči svetu ne odtegne. Moli in delaj ! tako veleva že pobožen pregovor. Ni tedaj zadosti,, samo moliti, tudi delati moramo. Zato pravi Job: človek je za delo rojen in ptica za letanje (5,7.). Daje naša dolžnost delati, sprevidimo iz besed, kijih v sv. pismu beremo: „Gospod Bog je vzel človeka, in ga je postavil v vert veselja, da bi ga obdeloval." Vstva- ril je Bog tedaj človeka, da naj vert, zemljo obdeluje, 9 da naj dela. Dolžnost delati je pa človeka še bolj za¬ dela po storjenem grehu. Tako je govoril Gospod Bog nepokornemu Adamu: „Ker si poslušal glas svoje žene, in si jedel od drevesa, od kterega sem ti jesti prepo¬ vedal; bodi prekleta zemlja v tvojem delu, v trudu se boš od nje živil vse dni svojega življenja. V potu svojega obraza boš kruh jedel." (I. Mojz. 3, 17—19.). Delo mu je tedaj Bog za pokoro naložil. In kakor je grešnik dolžan se pokoriti, tako je človek dolžan tudi delati. Zato je tudi veleval Mojzes izraelskemu ljudstvu: Sest dni delaj in opravljaj vse svoje dela (II. Mojz. 20, 9.). V šestih dneh namreč je Bog vstvaril nebo in zemljo in morje, in vse kar je v njih. — Človek naj tedaj tudi Boga po¬ snema in naj dela. Sej je tudi Jezus Kristus delal; za¬ kaj tako beremo v apost. djanju: „V pervem pisanju sem govoril od vsega, kar je Jezus začel delati in učiti." (1, 1.) Ako je pa Jezus delal, je tudi naša dolžnost in sicer tako nas ta dolžnost veže, da sv. Pavel pravi: „Kdor noče delati, naj tudi ne je." (II. Tes. 3, 10.) Ker je tedaj vsacega človeka dolžnost delati, tudi nuna svoje moči svetu odreči, se delu odtegniti ne sme. Zakaj ona ve, da tudi nji veljajo Jezusove besede, ki jih je aposteljnom govoril: „Niste vi mene izvolili, am¬ pak jest sem vas izvolil, in sem vas postavil, da greste in sad obrodite, in da vaš sad ostane." (Jan. 15, 16.) Te besede veljajo tudi redovnicam, ker tudi te je Bog izvolil, da naj grejo v samostan in naj delajo in sad obrode Bogu v čast in dušam v zveličanje, kakor tudi v občni blagor. Zatoraj pa tudi v brevir ju beremo od sv. Terezije: „Z angeljskimi čednostmi obdarovana, je sker- bela ne toliko za svoj kakor veliko več za občni blagor." Neprenehoma se je ta svetnica trudila in svoje moči darovala svetu. In po zgledu sv. Terezije se še dan danes nune ravnajo, ter neutrudno delajo in s svojimi močmi svetu pomagajo. In kaj mislite, pr. m.! kaj delajo, kje in kako pomagajo svetu? Poslušajte! Nune delajo: a) V bolnišnicah. Kadar človek ali po svojem lastnem zadolženju ali po božjem pripušenju zboli in sam sebi nič več pomagati ne more, kako dobro je zanj, ako mu kdo drugi pride na pomoč. Kako dobro je za bol- 10 nika, če ima še očeta ali mater, ženo ali moža, brate ali sestre, znance in prijatlice, ker ti se ga usmilijo, ter mu strežejo in pomagajo noč in dan. Ali veliko jih je, kteri niso tako srečni, da bi zamogli pri svojih dobiti postrežbo, in sicer zato, ker jih nimajo več ali ker so preveč od njih oddaljeni. Mnoge tudi revšina tare, da si ne morejo v bolezni pomagati. Mnogi posli, delavci in rokodelci, tujci in drugi ubožci so toraj prisiljeni, kadar zbolijo, podati se v bolnišnico. In kdo je tista, ktera jim v bolnišnici streže in pomaga, ter si priza¬ deva njim njih bolečine polajšati in zopet k zdravju po¬ magati? Nuna, usmiljena sestra je, ktera jim streže in pomaga, ter si prizadeva, da bi jim pomagala k teles¬ nemu in dušnemu zdravju in ako ni Božja volja, da bi še kdaj bolnik ozdravel, si pa vedno prizadeva, mu saj zadnje ure polajšati in pripraviti ga na srečno zadnjo uro. In če za ves svoj trud druzega od bolnika ne dobi, kakor kako gerdo besedo, ali naj gerši zasramo¬ vanje in zaničevanje; ona vendar prihodnje jutro ravno s tako dobrim obrazom k njemu pristopi, kakor da bi se ne bilo čisto nič hudega zgodilo. In tako mu usmiljena sestra streže in pomaga tako dolgo, da bolnik ozdravljen zopet bolnišnico zapusti, ali pa, da ga kakor merliča odnesejo na pokopališe. To stori nuna. In zdaj vas vprašam: Ali ni to nobeno delo? Ce šibil že kterikrat bolan, pač veš, kako dobro delo da ti je storil ta, kteri je tebi stregel v bo¬ lezni. In to dobro, imenitno, težavno delo opravljajo nune. Sicer vemo, da so jih hudobneži in lakomniki, ker bi radi tudi pri bolnišnicah obogateli, že iz več bolnišnic odpravili, češ, da nune niso za postrežbo in da premalo pazijo nad bolniki. Ali že čez malo časa je skušnja pokazala, da v takih bolnišnicah je bilo poznej za bolnike slabše kakor poprej. Reči moramo tedaj, da nune delajo in sicer da dobro opravljajo težavno delo v bolnišnicah, ker strežejo bolnikom. Ali nuna tudi dela: b) na bojišču. Kadar gre hrabri vojak v vojsko, ter se serčno vojskuje za svojega cesarja, za domovino in svoj dom in če ga je kaka kroglja ali sablja zadela, ali če je drugače ranjen bil in če leži na pol mertev v 11 kakem grabnu, ali v gojzdu ali na planjavi: kdo je tisti usmiljeni Samarijan, kteremu se v serce smili, da ga pobere in mu rane izmije, jih zaveže in ga odnese, ali v bližnjo hišo ali v kako bolnišnico? Ali mar oče ali mati, ali brat ali sestra, morebiti njegova žena, ali ta, ktero je ravno hotel v zakon vzeti? Radi bi ti ranje¬ nemu vojaku pomagali, ako bi bili pri njem. Ali ker so deleč od njega, mu te ljubavi skazati ne morejo. Vendar kar njegovi ljubi storiti ne morejo, to stori nuna. Nuna je tisti usmiljeni Samarijan, kteri mu pristopi na pomoč, ter mu streže brez razločka, naj si je katoličan, ali protestant ali jud ali mohamedan. Zato pa tudi be¬ remo, da tega dela, ktero opravljajo nune na bojišču, ne čislajo samo katoliški poglavarji, ampak tudi protestanti in mohamedani. V dokaz nam služi leto 1866. — Nuna pa tudi dela : c) v j etnišnicah. Kjer so nar veči reveži, tam kjer so ubijavci, morivci, roparji, tatje, goljufi in vsa- koršni hudobneži za več let obsojeni, v sredi med njimi najdemo šibko, pohlevno pobožno nuno, ktere skerb je, vse te nesrečne jetnike preskerbeti s telesno hrano, pa tudi poboljšati njih hudobne serca. In ona se trudi in prizadeva kakor angelj ne samo te, ki imajo še dovzetne serca, ampak tudi zastarane, terdovratne grešnike in hudobneže pripraviti k spoznanju, kesanju in poboljšanju. In njen trud ni zastonj; ker gotovo je, da ravno v ta¬ kih jetnišnicah, v kterih imajo nune ali redovnice hišno ali jetniško oskerbovanje, so jetniki, tudi brez verig in palic, naj mirniši in pohlevniši. Nuna pa tudi dela: d) v hišah spokornišnicah. Marsiktero dekle, ker nima staršev ali le zanikarne, malo vredne starše, ali ker pride v kako slabo službo, se že koj v mladih letih deleč zapozabi. Pozabivši, zakaj da je na svetu in da bo treba enkrat odgovor dati, se vda pregreham in hu¬ dobijam, da je groza. Brez vse sramožljivosti in vsega strahu živi še slabše kakor neumna žival. Noč spremeni v dan in dan v noč in postane tako mnogim v spotikljej, mnpgipi v padec, sama sebi pa v pogubljenje, ako bi takilr-Aobrih sere ne bilo, ktere hodijo enako dobremu 12 pastirju tudi za takimi zgubljenimi ovčicami, ter si pri¬ zadevajo, jih od napčne poti zopet na pravo pripraviti. In ktere so tiste dobre serca ? To so zopet nune tako imenovane od dobrega pastirja, kterih skerb je, takim zapeljanim dekletom in nesrečnim ženskam pomagati zopet na pravo pot. In koliko da v ti reči dobrega store, bote spoznali iz tega, ako vam povem, da so nune te verste v New-York-u, kjer še le 12 let stanujejo in de¬ lajo, v tem malem času v svojo hišo sprejele 1986 za¬ peljanih deklet in nesrečnih žensk, od kterih, ko so bile kakor spokornice hišo zapustile, se jih je le prav malo v poprejšnje pregrešno življenje povernilo, med tem ko druge zdaj prav pošteno kakor spokornice Bogu služijo. In to leto jih imajo 480 v svoji skerbi, da bi jih na bolji pot pripravile. Ako je že veliko, imenitno delo, če kdo le eno samo dušo pridobi, ali mar ni še imenit- niše, če en sam samostan v tako malo letih jih toliko pripravi na boljši pot? In kdo se bo še zdaj prederznil reči, da nune ne delajo, da svetu ne pomagajo? Lahko bi vam tudi še povedal, kako da nune de¬ lajo v sirotišnicah, ter si prizadevajo uboge sirote ker- šansko izrediti; ali kako da se trudijo poštene kerše- nice odgojiti; vendar da ne bo moj govor predolg, ho¬ čem le še opomniti, da nune tudi delajo : e) v šoli. Kar sami nar skerbniši starši svojim de¬ klicam dati ne morejo, ker jim ali časa, ali potrebne učenosti ali denarja primanjkuje; to podelijo z radostnim sercem nune dekletom v svojih učilnicah. Ko so si same sebi potrebne učenosti in pobožnosti zadobile, potem odprejo svoje učilnice in uče in izrejajo žensko mladost. Z abecedo začnejo in napredujejo, ter končajo s tisto učenostjo, ktera se le kdaj zamore od nar imenitniši gospodičine pričakovati ali zahtevati. In tako si nune pri¬ zadevajo zadostiti tudi tirjatvam sedanjega časa. Vendar ker redovnice vejo, da učena glava in znajdena roka brez blažnega, dobrega serca le malo pomaga — da še večkrat sama učenost brez pobožnosti škodva; zato je pa tudi njih vedna skerb, ne samo glavo bistriti, am¬ pak tudi serce svojih učenk blažiti. In njih trud ni za¬ stonj; občno se spoznava, kako izverstne da so njih 13 šole. Večkratna očitna pohvala, ki so jo duhovski in deželski šolski nadzorniki o tukajšni nunski šoli izrekli, nam to zadostno poterjuje. To priznavajo tudi spozno- vavci drugih ver. Bil sem na svojem popotovanji tudi v nekem mestu na Nemškem, kjer je večina prebivav- cev protestanška. In vendar sem slišal, da protestantje pošiljajo svoje dekleta raji v katoliško nunsko šolo, ka¬ kor pa v protestanško. In zakaj? Zato ker protestantje sami spoznajo, da se njih hčerke pri nunah več naučijo, kakor pa v njih šoli. Tako nune delajo in uče žensko mladost, ter po¬ snemajo Jezusa, ko je rekel: Pustite male k meni priti! — Nune pa tudi delajo: f) v svoji celici, kjer izdelujejo lepe slike ali malarije, kjer napravljajo mašno obleko, in kjer molijo. Pa znal bi kdo reči, da take redovnice, ktere nimajo druzega opravila, kakor samo premišljevati in moliti, so vendar nepotrebne , ter se pregrešč nad svetom, ker mu odtegnejo svoje moči. Ako bi utegnil kdo takih misel biti, povedal bi mu čudno prigodbo iz sv. pisma. „Mojzes je rekel Jozvetu: Odberi si junakov, in pojdi se bojevat zoper Amaleka. Jozve je storil, kakor je govoril Mojzes, in se je bojeval zAmalekom; Mojzes in Aron in Hur so pa šli verh hriba. In ko je Mojzes vzdigal roko, je premagoval Izrael; ko jo je pa ne¬ koliko spustil, je premagoval Amalek. Mojzesove roke so bile pa težke; vzela sta torej kamen in sta ga po¬ ložila pod-nj, in usedel se je nanj; Aron in Hur sta mu pa podpirala roke od obeh strani. In zgo¬ dilo se je, da njegove roke niso omagale do solnč- nega zahoda. In Jozve je premagal Amaleka in njegovo ljudstvo z ojstrostjo meča. (II. Mojz. 17, 9—13.) Mojzes je molil in z molitvijo je pomagal, da je Jozve zmagal. Vidite, koliko pomaga molitev. In tako tudi redovnice molijo, ter brez prenehljeja prosijo Boga in rekel bi, da s svojo molitvijo večkrat več premorejo, kakor nar boljši postavodajavci ali deržavniki. One molijo in Bog t irizanaša grešnemu človeštvu. One molijo, in Bog raz¬ iva svoj blagoslov na uboge Evine otroke. In zdaj vas vprašam: Če nune molijo, ali ni to nikakoršno delo? 14 Je, in sicer nar boljše, nar iraenitniše delo. Slišali ste tedaj, da, ko se nuna Bogu daruje, ona svoje moči svetu ne odtegne. Ona dela in sicer : v bol¬ nišnicah, na bojišču, v jetnišnicah, v hišah pri spokor- nicah; ona dela v šoli kakor tudi v svoji celici; ona dela v občni blagor in tako svetu več pomaga, kakor marsiktera gospa ali gospodičina. In tako ste delale tudi te dve častiti redovnici, ktere obhajate danes svojo zlato obljubo. v Do visoke starosti ste prav marljivo delale v šoli. Častita mati Mihela se je od leta 1819 do 1865 v vnanji šoli tru¬ dila in podučevala dekleta v računstvu. Častita mati Rozalija je bila tudi za učenico celih 44 let, tako da se kar naravnost prederznem terditi, da so prav redki taki učeniki, kteri bi mogli reči, da so se tudi toliko let s šolo trudili. Marsiktera gospa, ko je že zdaj stara mati, bo danes rekla, da te dve častiti nuni ste bile njene uče- nici; in ravno to bo rekla njena hči in vnukinja. Že je tedaj tretji rod nastopil v tem času , ko ste te dve učile. Ako pa to premislimo, ali niste te dve redovnici zavoljo tega vse časti vredni? Ali one dve niste satno delale v šoli, delale ste tudi ter prepevale s svojim le¬ pim glasom ob nedeljah in praznikih Božjo čast. De¬ lale pa ste tudi drugod, ker ena je imela v svoji skerbi vse pohištvo, druga vso cerkev in cerkveno obleko. In lepota te hiše Božje nam pričuje, kako skerbno je oprav¬ ljala tudi v tej reči svoje delo. — In ker ste te dve toliko delale in za občni blagor toliko dobrega storile, rad bi vedil, kako jima je svet njun trud povernil? Sedanji svet povračuje redovnicam ves njih trud z za¬ sramovanjem, zaničevanjem in preganjanjem, kakor da bi bile nune naj veči grešnice, naj veči hudodelnice. In ker liberalci, keršeni in nekeršeni judje, v resnici nič hudega nad njimi najti ne morejo, se pa lažejo in svoje laži po svetu pisarijo. Se zdaj imam list nem¬ škega časnika, ki sem ga kupil v Monakovem, da si ravno nisem vedil, kaj daje v njem, in v tem listu sem bral, da vse, kar so v naj novejših časih sovražniki sv. cerkve zoper samostane in redovnice pisarili, da vse to je gola laž. Potegujte se toraj , Ij. m.! ako se 16 znajdete v družbi in če kdo začne grajati samostane in redovnice ali mnihe, in zagovarjajte, kakor je slehernega kristjana dolžnost, dobro ime redovnic in mnihov. Po- jasnujte oslepljenim, kažite zmotenim, da to ni res, kar se pisari in govori o samostanih. Razložite jim pa tudi vzrok, zakaj da liberalci toliko vpijejo čez samostane. Zato, ker so samostani posebna podpora katoliške cer¬ kve in ker se lakomnikom sline cedijo še celo po tem malem, kar samostani svojega imajo. Tako naj se sle- hern poteguje za samostane in ob enem bo tudi branil sv. cerkev. In da boš v ti reči več serčnosti imel, po¬ vedati ti še hočem, kaj je mislil o redovnicah neki pro¬ testant. Pisal je takole: „Poljubil bi rob tvoje obleke, častita nuna, kolikokrat te vidim mirno, prijazno, brez mermranja opravljati svoje dela, ali po svojem poklicu bolnikom streči ali mladost učiti/' Tako je mislil krivo¬ verec; ali bi se spodobilo, da bi katoličan drugač ravnal? Spoštovati hočemo redovnice, ter jih v časti imeti. Spoštovati pa posebno te dve častiti redovnici, ktere danes svojo zlato obljubo obhajate; ter jima iz serca privošiti, da bi tudi njima enkrat veljale besede Jezu¬ sove: „Blagor vam, ko vas bodo ljudje sovražili, in ko vas bodo odločevali in zasramovali, in zametovali vaše imč, kakor hudo, zavoljo Sinu človekovega. Veselite se tisti dan, in poskakujte, ker glejte! vaše plačilo je ve¬ liko v nebesih." (Luk. 6, 22—23.) K sklepu pa vaji še prosim, da ko je vajno telo že bolj onemoglo, in zato druzih del več opravljati ne mo¬ rete, da bi pa za naprej toliko bolj delale z molitvijo. Molite za svoje ranjce starše, ako še kaj potrebujejo. Molite za svoje žive in mertve žlahtnike in žlahtnice, pervim naj da Bog svoj blagoslov, drugim pa večni mir in pokoj. Molite za svojo duhovno prednico, da bi ji Bog dal pravo modrost in serčnost, da bo vedila tudi v sedanjih hudih časih prav vladati samostan. Molite za svoje sestre, da bi se tudi za naprej med seboj ljubile in svoji prednici v otroški ljubezni skazo- vale vedno pokoršino. Molite tudi za ranjce prednice in sestre, ako Se kake 16 pomoči potrebujejo. — Molite zanašega sv. Očeta papeža Pija IX, da bi jim Bog še to milost skazal, da bi s svojimi očmi gledali zmago sv. cerkve. Molite za vesoljni cerkveni zbor, da bi sv. Duh obilno pomagal zbranim kardinalom in škofom v dolo¬ čevanji tega, kar bo koristilo sv. cerkvi. Molite tudi sa našega svetlega cesarja, ko se zdaj mislijo podati še v sv. kraje, naj jih angelj varuje in Božja roka vodi. Molite za našega milostljivega knezoškofa; —molite za vse duhovne, za duhovsko in deželsko gosposko. Molite za našo lepo deželo in za njene prebivavce; naj Bog blagoslovi sv. cerkvi vdane Slovence! Sploh pa rečem: Brez prenehljeja molite za vse dobre in hudobne, pravične in grešnike, za pravoverne, krivoverce in ne- verce. Vse priporočujte Božji milosti, vse izročajte pri¬ prošnji prečiste D. Marije in pa pod plajš sv. Uršule, da bi ona za nas vse molila in sprosila vama in nam vsem srečno zadnjo uro. Amen. (Ponatis iz „Zg. ltanice“.) Natisnil J, Blaznik v Ljubljani. — Založil L. Jeran.