133
UDK 37(497.4-14)(091)
1.02 Pregledni znanstveni članek
Prejeto: 24. 8. 2018
Lucija Čok*, Salvator Žitko**
Od renesančnih akademij do primorske 
univerze
From the Renaissance Academies to the University of 
Primorska
Izvleček
Avtorja v prispevku podajata prerez razvo-
ja šolskih ustanov v Kopru in slovenski Istri 
od akademij 16. stoletja do danes. Zgodovin-
ski pogled v članku predstavlja prizadevanja 
primorskih intelektualcev, ki so utemeljila 
nastanek visokega šolstva na Primorskem. 
Interesne skupine, od gospodarstvenikov 
in politikov do civilne družbe, so ustvarjale 
konec 20. stoletja pospešeno dinamiko doga-
janja. Na osnovi dokumentov za ustanovitev 
tretje javne univerze na Slovenskem je Držav-
ni zbor Republike Slovenije 29. januarja 2003 
sprejel Odlok o ustanovitvi Univerze na Pri-
morskem.
 
Ključne besede: renesančne akademije, trojezično učiteljišče, visoko šol-
stvo, Univerza na Primorskem
Key words: Renaissance Academies, trilingual Teachers' College, Higher 
Education, University of Primorska 
 
Prispevek sta avtorja predstavila na 38. zborovanju Zveze zgodovinskih društev Slovenije v Ravnah 
na Koroškem, 28.–30. septembra 2016
Abstract
The authors of this paper give us a cross 
section of school institutions and their de-
velopment in Koper and Slovene Istria from 
academies of 16 century to the present times. 
The historical view represents the actions of 
the intellectuals and the wider society to jus-
tify the formation of higher education in this 
area. The dynamics in the second half of the 
20th century created by stakeholders, from 
businessmen and politicians to the civil so-
ciety, accelerated further developments. On 
the basis of documents needed the National 
Assembly of Slovenia adopted a Decree on the 
establishment of the University of Primorska 
on 29 of January 2003.
* Lucija Čok, doktorica znanosti, znanstvena svetnica, Koper, e-pošta: lucija.cok@zrs-kp.si
** Salvator Žitko, doktor znanosti, Portorož, e-pošta: salvator.zitko@gmail.com
134 Šolska kronika • 3 • 2018
Uvod
V interesu vsake univerze je, da ne glede na svojo starost in okoliščine 
nastanka prouči svojo zgodovino in vlogo v prostoru, v katerem deluje. V pri-
merjavi z najbolj znanimi evropskimi univerzami so slovenske mnogo mlajše; 
ljubljanska se približuje stoti obletnici, mariborska šteje dobra štiri desetletja, 
goriška v sedanji obliki organiziranosti stara eno, primorska s sedežem v Ko-
pru pa nekaj let več. Ima pa za razliko od drugih morda najstarejše korenine. 
Zgodovinski pogled na čas koprskih akademij od 16. do 18. stoletja, delovanje 
beneškega Collegia dei Nobili, francoskega liceja, avstrijske C.K. gimnazije, ki se 
ji je v drugi polovici 19. stoletja pridružilo še trojezično učiteljišče (1875/6–1909), 
so tiste osnove, na katerih se je kasneje gradilo visokošolsko izobraževanje na 
območju Koprskega primorja.
V omenjenem obdobju je postalo dokaj aktualno tudi vprašanje visoko-
šolskega študija oziroma ustanovitve univerze v Trstu, odnosno v Ljubljani. 
Ustanovitev univerze v Trstu se je pokazala že na samem začetku kot vsedržaven 
in političen problem, ki je bil tesno povezan z vprašanjem sožitja med narodi 
habsburške monarhije in celo z vprašanjem njene teritorialne celovitosti. Tako se 
je v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno razprava o visokošolskem štu-
diju v tem okolju zaostrila do te mere, da je postala ena najvidnejših značilnosti 
hudih nacionalnih antagonizmov, ki so dajali pečat avstrijskemu političnemu ži-
vljenju. Propad Avstro-Ogrske leta 1918, zlasti pa rapalska meja 1920, sta odrezala 
Primorsko od matične Slovenije, vzpostavitev fašističnega režima med obema 
vojnama pa je z Gentilejevo reformo privedla do uničenja slovenskega šolstva in 
zrinjenja slovenskega jezika iz javne rabe. V povojnih letih je bilo potrebno slo-
vensko šolstvo na Primorskem graditi povsem na novo. Toda šele v 70. letih 20. 
stoletja so tu nastajali prvi centri visokega šolstva izven slovenske prestolnice. 
Tako lahko v luči zgodovinskega razvoja in danih okoliščin trdimo, da je ustano-
vitev Univerze na Primorskem med največjimi projekti, ki jih je država Slovenija 
namenila primorskemu prostoru po osamosvojitvi. Država je s tem projektom v 
obmejnem prostoru postavila središče in stičišče znanja in vedenja posamezni-
kov, ki utrjujejo skupnost na lokalni, nacionalni in tudi širši ravni.
Od beneškega Collegia dei nobili do avstrijske C. K. gimnazije 
in trojezičnega učiteljišča v Kopru 
Beneški Koper je bil že v času zgodnjega humanizma in renesanse, kakor 
tudi v potridentinskem obdobju, središče kulturnega življenja in stičišče intelek-
tualne moči na tleh beneške Istre. V 14. stoletju je v Kopru že obstajala mestna 
šola gramatike, na kateri so poučevali učitelji iz italijanskih dežel, Istre, Kvarner-
skih otokov in Dalmacije. Zlasti renesančno obdobje se je v Istri odprlo novim 
tokovom v umetnosti in kulturi; na istrske humaniste, predvsem Koprčana Pe-
tra Pavla Vergerija st. (1370–1444), pa sta zlasti vplivali Padova in Firence. Med 
135 Od renesančnih akademij do primorske univerze
Istro in Padovo ter drugimi univerzitetnimi središči so se stkali številni stiki in 
izmenjavali predavatelji. Potujoči učitelji so postali poglavitni nosilci novih filo-
zofskih, estetskih, pedagoških in etičnih naukov. Dotok italijanskih humanistov 
v Istro pa tudi v Dalmacijo seveda ni bil le posledica geografske bližine, pač pa 
tudi drugih dejstev, npr. težav pri zaposlovanju velike množice šolnikov iz števil-
nih italijanskih izobraževalnih središč. Takšna možnost je bila zlasti zagotovljena 
v deželah, kjer je imela svojo jurisdikcijo in suverenost Beneška republika. Z dru-
ge strani so istrske in dalmatinske mestne komune iz prestižnih razlogov raje 
sprejemale v službo »tujce z imenom in slovesom«, ne moremo pa izključiti niti 
tega, da klic razvite istrske in dalmatinske obale za tuje humaniste ni bil nič manj 
vabljiv kot klic evropskih univerz za istrske in druge humaniste (Čvrljak, 1991, 81), 
med drugim tudi za Petra Pavla Vergerija st. V obeh središčih, se pravi v Padovi 
in Firencah, si je Vergerij največji ugled in slavo pridobil na področju pedago-
ških znanosti, zlasti z delom »De ingenuis moribus«, napisanim v letih 1402/3.
1
 A 
vendar, govoriti o Vergeriju st. v odnosu do humanizma v Istri, pomeni govoriti 
predvsem o njegovem prispevku od zunaj, saj Koper v njegovem času še ni bil 
osrednje politično in kulturno središče beneške Istre. To je postajal ob koncu 15. 
stoletja, ko mu je Serenissima s centralizacijo svoje oblasti podeljevala vse obšir-
nejše upravne, sodne in gospodarske pristojnosti, blaginja in ekonomska moč pa 
sta z razcvetom humanizma in renesanse mestu omogočila, da je v novem ustvar-
jalnem zagonu prestopilo v novi vek.
V času reformacije je s svojim delom zapustil globoko sled koprski prote-
stantski škof Peter Pavel Vergerij ml. (1498–1565), ki se je v izgnanstvu v nemških 
deželah povezal s Primožem Trubarjem. Njuni osebnosti in povezave so v ožjih in 
širših evropskih krogih spodbujale nove poglede mislecev 16. stoletja o izvirnem 
razumevanju in tolmačenju stare biblične književnosti in celo do nasprotujočih 
si stališč do geneze obsežnega knjižnega opusa slovenskih protestantskih piscev. 
Pomen delovanja vélikega reformatorja Petra Pavla Vergerija ml. lahko pripišemo 
tudi dejstvu, da je poznal multikulturno in večjezično strukturo Istre in se zave-
dal, kako pomembno je bogoslužje v materinem jeziku, poleg tega pa je dokaj 
zaslužen tudi za razcvet in ohranjanje glagoljaštva.
2
Že od sredine 16. stoletja dalje so v Kopru pod vplivom živahnega književ-
nega ustvarjanja v italijanskih deželah, začela nastajati posebna združenja, ki so 
jih poimenovali akademije: po Akademiji della Calza (1478–1553), ki še ni imela 
1 O delu in življenju P. P. Vergerija st. zlasti F. Semi, Istria e Dalmazia, uomini e tempi, I: Istria e 
Fiume. Le figure più rappresentative della civiltà istriana e fiumana nei diversi momenti della 
storia, Udine 1991; D. Robey, Aspetti dell'Umanesimo vergeriano, v: L'Umanesimo in Istria, Fi-
renze 1983, 7–18.
2 P. P. Vergeriju ml. in njegovemu vplivu na P. Trubarja je bil leta 1998 posvečen mednarodni 
simpozij z naslovom »Peter Pavel Vergerij ml. Polemični mislec v Evropi 16. stoletja ob 
500-letnici rojstva«, ki se je v organizaciji Zgodovinskega društva za južno Primorsko in 
Znanstveno-raziskovalnega središča R. Slovenije, odvijal v Kopru v dneh 1.–2. oktobra 1998. 
Referati so zbrani in objavljeni v zborniku Acta Histriae VIII., Koper 1999. 
136 Šolska kronika • 3 • 2018
pravega značaja akademije, lahko vrsto koprskih akademij pričnemo z Akademi-
jo dei Desiosi (1553–1554), ki je nastala ob zatonu reformacije oziroma po izgonu 
protestantskega škofa P. P. Vergerija ml. iz koprske škofije. Sledila ji je Akademija 
Palladiana (1569–1637), katere član je bil npr. ugledni zdravnik Santorio Santorio 
(1561–1636), avtor znamenitega dela De Statica medicina in zgodovinar ter kra-
jepisec Nicolò Manzuoli, avtor znanega krajepisa z naslovom Nova descrittione 
dell'Istria (1611). Leta 1646 je zaživela tretja akademija z imenom Akademija dei 
Risorti, v kateri je deloval ugledni zdravnik Prospero Petronio, ki je zaslovel s svo-
jim delom Memorie sacre e profane dell'Istria (1681). Razsvetljensko 18. stoletje 
je v letih 1739–1742 vdahnilo življenje Akademiji degli Operosi, s katero so v pro-
vincialno koprsko okolje pronicali prvi poskusi kulturne prenove, ki jo je vanjo 
vnašal rod mlajših izobražencev z Gian Rinaldom Carlijem (1720–1795) in Gi-
rolamom Gravisijem (1720–1812) na čelu. Akademsko življenje je pod Carlijevim 
vodstvom doseglo svoj višek v letih 1758/59–1764, ko so se akademiki z obravnavo 
ekonomskih in družbenih problemov svoje dežele začeli bližati evropskim aka-
demskim področjem in interesom, Carliju pa je uspelo v težnjah po hitrejšem 
prilagajanju evropskim intelektualnim gibanjem 18. stoletja, prenovljeno Akade-
mijo dei Risorti spremeniti v pravo študijsko središče ne le za domoznanstvo in 
ekonomske vede, temveč za znanstvene panoge na splošno.
3
K velikim spremembam na področju izobraževanja in kulture je doprinesel 
tudi Tridentinski koncil (1545–1563), ki je v Kopru že leta 1612 spodbudil nastanek 
laičnega semenišča oziroma Collegia dei Nobili, ustanova pa je dokončno zaživela 
šele leta 1675. S stalno delujočo šolsko ustanovo se je pričela pedagoška dejav-
nost v okviru načrtovanega programa, ki so ga izvajali domači in tuji učitelji. 
Ustanovo so vodili šolski bratje scolopi, po letu 1708 pa piaristi (očetje ubožnih 
šol), ki so poučevali gramatiko, humanistiko, retoriko, poezijo, logiko, filozofijo 
in matematiko, od jezikov pa razen italijanščine in latinščine, tudi francoščino in 
nemščino. S prihodom scolopov je ugled koprskega Collegia močno narasel, tako 
da so učenci prihajali iz Dalmacije in celo iz oddaljenih Jonskih otokov, Koper pa 
se jim je zdel kot Padova v miniaturi. Na šoli so poučevali najboljši predstavniki 
tega reda in je njihovim učnim metodam koprsko meščanstvo povsem zaupalo. 
Na teh temeljih je Collegio deloval vse do nastopa francoske oblasti leta 1806, s 
tem, da so francoske reforme spremenile njegov verski značaj. Nekdanji Collegio 
je s šolskim letom 1807/8 postal samostojni licej, ki je vključeval štiri srednje in 
višje razrede ter bil povezan s semeniščem piaristov, ki pa so imeli le skromen 
vpliv in delež med učitelji. Avstrija je sicer po letu 1814 nekdanjemu Collegiu po-
vrnila nekdanjo podobo, vendar je leta 1817 dokončno prenehal z delovanjem.
4
3 O nastanku in delovanju koprskih akademij B. Ziliotto, Accademie e accademici di Capodistria 
(1478-1807), Archeografo Triestino, R. LVII NS, Trieste 1944; glej tudi S. Žitko, Carlijevo delovanje 
v koprskih akademijah 18. stoletja, Acta Histriae V., Zgodovinsko društvo za južno Primorsko-Ko-
per, Znanstveno-raziskovalno središče R. Slovenije, Koper, Koper-Capodistria 1997, str. 59–78.
4 O delovanju Collegia dei Nobili podrobneje G. Vidossich, Nuovi materiali per la storia del Collegio 
di Capodistria, AMSI, vol. XV, Parenzo 1899, 265-275; S. Žitko, Vloga in pomen Collegia dei Nobili v 
Kopru, Acta Histriae, III, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko-Koper, Koper 1994, str. 123–132. 
137 Od renesančnih akademij do primorske univerze
Že v 18. stoletju se je na območju koprske škofije zaradi slovanskega zaled-
ja čutila potreba po izobrazbi duhovnikov – glagoljašev. Zlasti koprskemu škofu 
Paolu Naldiniju gre pripisati zaslugo za razvoj slovanskega bogoslužja v Istri. Že v 
letih od 1691 do 1705 je večkrat poudarjal, da je nujno potrebno v Kopru ustanoviti 
semenišče za študij bogoslovcev, ki bi obvladali slovanski jezik, zato je večkrat 
gregorite tretjerednike zadolžil za poučevanje ljudstva v verskih naukih. Leta 
1710 je končno z njegovo materialno pomočjo v Kopru zraslo ilirsko semenišče 
Seminarium Italo-Sclavum Naldinianum, ki je delovalo vse do leta 1818, ko je bilo 
prestavljeno v Gorico.
5
Pomen Kopra je po letu 1814/15 začel upadati, naraščati pa pomen sosednje-
ga Trsta kot središča gubernija oziroma Avstrijskega primorja. Avstrija je glede 
šolskega jezika vodila politiko germanizacije, glede na tedanji etnični sestav 
prebivalstva v Istri pa je predpisala italijanščino kot uradni jezik v uradih in na 
sodiščih. Na območju Istrskega okrožja s središčem v Pazinu je bilo zasnovanih 
6 glavnih šol z nemškim učnim jezikom, od teh po ena tudi v Kopru in Piranu. 
Na podeželju so na sedežih dekanij oziroma župnij začele nastajati že tudi prve 
slovenske oziroma hrvaške osnovne šole. V letih 1814–1841 je delovala v Kopru 
nemška gimnazija (Imperial Regio Ginnasio Giustinopolitano) s 6 razredi, ki jo 
je obiskovalo tudi precej slovenskih in hrvaških učencev, vendar so jo oblasti 
leta 1842 preselile v Trst skupaj s šolsko knjižnico in ostalim inventarjem. Ob 
zavzemanju in finančni podpori meščanstva je koprskemu županstvu leta 1848 
vendarle uspelo ponovno odpreti nižjo gimnazijo s štirimi razredi, ki so se v le-
tih 1856–1858 uspeli razširiti na 8 razredov. Gimnazija se je takrat preimenovala 
v »Imperial Regio Ginnasio Superiore«, ki je z nenehnim povečevanjem števila 
učencev, usposobljenim učnim kadrom in solidno opremo za skoraj pol stoletja 
postala ne le najbolj cenjena šola v Avstrijskem primorju, temveč tudi v širšem 
prostoru tedanje monarhije. Poučevanje je ob italijanskem, potekalo tudi v slo-
venskem in hrvaškem jeziku, nemški jezik pa je bil zgolj fakultativen.
V drugi polovici 19. stoletja je z nastopom ustavne dobe (1861) in moder-
nejšo šolsko zakonodajo (1869) šolstvo znatno napredovalo. Tabor v Kubedu pri 
Kopru leta 1870 je postavil zahtevo po ustanovitvi slovenske glavne šole v Kopru. 
V skladu s šolskim zakonom iz leta 1869, ki je določal, da mora imeti vsaka dežela 
svoje štiriletno učiteljišče, je leta 1875/76 v Kopru nastalo trojezično učiteljišče, ki 
je neprekinjeno delovalo do leta 1909, ko so hrvaški oddelek premestili v Kastav, 
slovenskega v Gorico, italijanski pa je ostal v Kopru vse do leta 1923. Kljub izre-
dno težkim političnim okoliščinam in razmeram, ki so vladale v tedaj nacionalno 
napetem ozračju Kopra, je izpolnilo svoje poslanstvo, saj je v 34 letih svojega de-
lovanja dalo 426 slovenskih in 117 hrvaških učiteljev, ki so bili na Primorskem in 
5 O delovanju in pomenu škofa Paola Naldinija podrobneje v zborniku Eremita doctus – Episco-
pus Iustinopolitanus Paulus Naldini (1686–1713). Zapuščina koprskega škofa Paola Naldinija (ur. 
V. Kamin Kajfež), Ognjišče d.o.o., Koper, 2014; glej tudi D. Darovec, Koprska škofija in Slovani 
od srednjega do novega veka, Acta Histriae, 9, 2001, 1, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko-
-Koper, Znanstveno-raziskovalno središče R Slovenije-Koper, Koper 2001, str. 73–110. 
138 Šolska kronika • 3 • 2018
v Istri nosilci narodne prebuje in prosvetno-kulturnega dela med prebivalstvom. 
Poleg tega je koprsko učiteljišče odigralo pomembno vlogo pri vzpostavljanju 
enakovrednih razmerij med uradnim nemškim jezikom in jeziki okolja, se pravi 
italijanskim, slovenskim in hrvaškim jezikom. Tako je bilo ravno koprsko učite-
ljišče dokaz, da je možno sobivanje različnih etničnih skupnosti, različnih jezikov 
in kultur, hkrati pa je na določen način simptomatično, da je v Istri že v času 
zgodnje slovensko-hrvaške narodne prebuje na eni strani in italijanskega ireden-
tizma na drugi, prišlo do tako pogumne odločitve državnih oblasti o večjezičnem 
učiteljišču, kjer so se vsi trije oziroma štirje jeziki in kulture vrsto let enakovredno 
uveljavljali predvsem po zaslugi številnih uveljavljenih učiteljev in učencev, kot so 
bili npr. France Bevk, Fran Barbalić, Ivan Matečić Ronjgov, Srečko Kumar, Josip 
Ribičič oziroma njihovih profesorjev, kot so bili Ivan Markelj, Viktor Bežek, Saša 
Šantel, Vladimir Nazor, Vjekoslav Spinčić, Ivan Koštial in mnogi drugi.
6
S preselitvijo slovenskega oddelka koprskega učiteljišča v Gorico, je v Istri 
nastala precejšnja praznina na šolskem področju. Kljub temu, da se je tu v osem-
desetih letih 19. stoletja povečalo število hrvaških in slovenskih osnovnih šol, so 
italijanski nacionalno-liberalni krogi s svojo prevlado v večini občin še nadalje 
uspešno preprečevali snovanje slovenskih in hrvaških šol. Nič boljši ni bil položaj 
v Trstu, kjer niso imeli Slovenci do ustanovitve Ciril-Metodove družbe nobene 
lastne šole in so bili slovenski otroci prisiljeni obiskovati italijanske ali pa nem-
ške šole. Zato je Politično društvo Edinost na zborovanju v Trstu, 27. marca 1904 
zahtevalo ureditev šolstva v Trstu, Gorici in Istri, da se slovenskemu prebivalstvu 
nudi možnost vzgajati in šolati otroke v materinem jeziku tako v osnovnih kot 
srednjih šolah.
Vprašanje visokošolskega študija in težnje po ustanovitvi 
univerze v Trstu oziroma v Ljubljani
Čeprav so se razprave in težnje po ustanovitvi univerze v Trstu pričele že v 
revolucionarnem letu 1848/49, kamor med drugim sodijo tudi prizadevanja Iva-
na Blažirja
7
, uradnika policijskega ravnateljstva v Trstu, da bi na pravni fakulteti, 
6 O nastanku koprske c. k. gimnazije glej Krmac, D., L'Imperial regio Ginnasio Giustinopolitano 
(1814–1918). Breve profilo storico. V: L'insegnamento della fisica nell'Ottocento a Capodistria. La 
storia, la scuola, il contesto europeo, il museo scolastico, Capodistria, 2008. O koprskem troje-
zičnem učiteljišču in njegovi vlogi podrobneje M. Konestabile Rovis - J. Čebron (ur.), Cesarsko-
-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875–1909. Slovenski oddelek, Pokrajinski arhiv Koper, 2011; 
glej tudi S. Vilhar, Slovensko učiteljišče v Kopru 1875–1909, Koper 1976. 
7 Tržaški Slovenec Ivan Blažir je bil leta 1848 zaposlen pri policijski upravi v Trstu; italijanska 
historiografija ga označuje za začetnika politične aktivnosti tržaških Slovencev, obenem pa tudi 
za proavstrijsko usmerjenega konservativca. Kljub nekaterim njegovim dvoumnim dejanjem in 
stališčem v časopisu »Giornale del Lloyd«, gre pri Blažirju za prvi poskus nacionalne uveljavitve 
slovenskega elementa v Trstu oziroma celo italijansko-slovenskega sporazuma in sodelovanja 
proti germanizacijskim težnjam osrednje vlade (Granda, S. Prepir o nacionalni in državnopravni 
pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49, Kronika, 37, št. 1-2, str. 66–75.
139 Od renesančnih akademij do primorske univerze
ki bi jo tu ustanovili, predavali procesualno pravo v slovenskem jeziku, pa se je 
boj za slovensko univerzo znova razmahnil šele v šestdesetih letih 19. stoletja, v 
obdobju taborskega gibanja. Tako je tabor v Šempasu 18. oktobra 1868, npr., po-
stavil zahtevo po ustanovitvi pravne fakultete v Ljubljani.
Mnogo bolj akutno je bilo univerzitetno vprašanje avstrijskih Italijanov, ki 
se je pojavilo kmalu po letu 1866, ko je z vključitvijo Benečije oziroma Pado-
ve v okvir Italijanskega kraljestva, prebivalstvo na Tridentinskem, v Dalmaciji in 
Avstrijskem primorju ostalo brez možnosti po visokošolskem študiju v lastnem 
italijanskem jeziku. Problem je bil sprva bolj čustvene in psihološke narave, saj 
tudi pred tem obdobjem število študentov z vzhodnojadranskih pokrajin ni bilo 
ravno visoko. Tudi iz praktičnih razlogov so mnogi mladi Tržačani raje obiskovali 
avstrijske univerze, medtem ko je bila Padova bolj privlačna za nekdanja beneška 
ozemlja Istre in Dalmacije. Toda ne glede na relativno majhno število študentov 
je ločitev Padove boleče odjeknila v javnem mnenju avstrijskih Italijanov.
V sedemdesetih letih so se pojavile že tudi prve zahteve po ustanovitvi prav-
ne fakultete oziroma univerze v Ljubljani; ena od takih zahtev naj bi se uvrstila na 
tabor v Fernetičih leta 1869, ki pa je bil prepovedan. Leta 1874 je Radoslav Razlag, 
ki je jeseni 1871 v času Hohenwartove vlade postal deželni glavar na Kranjskem, 
v dunajskem državnem zboru predlagal ustanovitev »internacionalne univerze 
južnih dežel v Ljubljani« s predavanji v nemškem, slovenskem, italijanskem in 
»ilirskem« jeziku.
8
Na začetku zadnjega desetletja 19. stoletja, ko so nacionalni antagonizmi 
postajali čedalje hujši in ko je tudi nemški odpor do ustanovitve nenemških uni-
verz na avstrijskih tleh (primer češke univerze) postajal nevzdržen, je vprašanje 
italijanske univerze preseglo prvotne regionalne okvire in začelo predstavlja-
ti vsedržavni problem. Na vladni ravni so videli rešitev predvsem v tem, da bi 
osnovali vzporedno katedro za študij prava pri univerzi v Innsbrucku, kar pa je 
v nemških krogih vzbudilo bojazen, da bo to sčasoma privedlo do utrakvizacije 
tamkajšnje univerze in izpodkopavanja nemškega elementa na Tirolskem.
9
Italijanski pritisk je odslej nenehno naraščal, oblasti pa so v iskanju izhoda še 
vedno vztrajale pri povečanju obsega predavanj na pravni fakulteti v Innsbrucku, 
kamor naj bi po novem dotekalo tudi večje število slušateljev iz jadranskih pro-
vinc. Italijanska prizadevanja so dosegla višek v letu 1901, ko je tržaški mestni 
svet odredil zbiranje sredstev za ustanovitev lastne univerze v Trstu, temu pa je 
sledila velika javna manifestacija s predstavniki italijanskih provinc v Avstriji.  
Ob tem tedanja Koerberjeva vlada ni imela ne dovolj močne parlamentarne 
8 R. Razlag je nameraval že jeseni 1871 v Ljubljani v nemškem jeziku izdajati list Adria, ki naj bi po 
napovedih Raičevega Primorca »obdeloval politiko, narodno gospodarstvo in društveno življe-
nje s posebnim ozirom na jugoslovanske kraje jadranskega morja in bližnje dežele« (Pleterski, 
1979, str. 13).
9 Ara, A., La questione dell'Università italiana in Austria. V: Ricerche sugli austro-italiani e 
l'ultima Austria, Editrice Elia, Roma 1974, str. 21.
140 Šolska kronika • 3 • 2018
zaslombe ne prave politične volje, da bi zasnovala organski načrt za rešitev viso-
košolske problematike. Zadovoljevala se je z obljubami, s polovičnimi ukrepi, ki 
pa so vso stvar še bolj zapletli in zaostrili, čeprav je načelno priznavala Italijanom 
pravico do lastne univerze in je leta 1901 italijanske zahteve celo predložila v raz-
pravo v državnem zboru.
Vladne poteze so nemudoma odjeknile med južnoslovanskimi študenti pa 
tudi njihovimi političnimi predstavniki, ki sicer niso nasprotovali italijanskim 
zahtevam po lastni univerzi, odločno pa so se uprli njihovim pretenzijam po 
univerzi v Trstu kot političnem in upravnem središču Avstrijskega primorja z 
večinskim slovenskim in hrvaškim prebivalstvom. Tržaška Edinost je ob tem v 
članku »Italijanska univerza in naše stališče« tudi zapisala, da gre pri tej itali-
janski zahtevi zgolj za politično, ne pa kulturno vprašanje, oziroma za njihove 
pretenzije, »da Trst s svojo univerzo postane močno italijansko središče v okviru 
sestrskih provinc Istre, Tridentinske, Goriške in Dalmacije, ter da bo lahko še 
intenzivneje pletel vezi z Italijo, kot doslej«.
10
Nasprotovanje Trstu kot italijanskemu univerzitetnemu sedežu, se je v teh 
letih kazalo ne le v vladnih vrstah, pač pa tudi pri c. k. namestnikih v Trstu, zla-
sti pri Leopoldu Goëssu in princu Konradu Hohenloheju. Goëss je naglašal, da 
je Trst med vsemi avstrijskimi mesti z italijanskim prebivalstvom najbolj izpo-
stavljen napadom iredente, tudi zaradi velikega števila »regnicolov«, ki živijo in 
delajo v mestu. Ustanovitev italijanske pravne oziroma filozofske fakultete bi 
po njegovem okrepila iredentistične težnje in prizadela lojalni del prebivalstva, 
zlasti Slovence in Nemce, katerih anti-iredentizem je bil vitalnega pomena za 
avstrijsko prisotnost v tem velikem jadranskem pristaniškem mestu.
S tem vprašanjem se je pričela ob avstrijskih Italijanih ukvarjati tudi slo-
venska politika, ki pa je bila že od samega začetka strankarsko razdeljena med 
klerikalno in liberalno opcijo, vedno očitnejša pa so postajala tudi nihanja med 
Ljubljano in Trstom kot sedežem bodoče univerze. Edinost je tako sredi januarja 
1905 v vrsti člankov predstavljala zlasti prednost Trsta in med drugim poudarjala, 
»da univerze sodijo tja, kjer je težišče narodove moči in veljave. Trst ima velike 
knjižnice, kjer lahko mladina pridobiva široko izobrazbo, poleg tega pa je italijan-
ski živelj po svojem bistvu slovenskemu bližji kot nemški, v Ljubljani pa se niso 
znali otresti germanskega vpliva. Majhni univerzi v Ljubljani, ki se zgleduje po 
graški in innsbruški zato že v samem začetku preti nevarnost, da podleže nemške-
mu vplivu. V Trst bi z ustanovitvijo univerze pritegnili celoten primorski živelj in 
mu odprli pot do izobrazbe, do obvladanja italijanskega jezika in javne uprave s 
čemer bi lahko postopno izpodrinili italijansko uradništvo.
11
Tržaška Edinost je tudi po polemikah s Slovencem in Slovenskim narodom še 
nadalje objavljala razmišljanja Henrika Tume o univerzi, ki jih je objavil v glasilu 
slovenskega nacionalno-radikalnega dijaštva Omladina in kjer se je zavzemal za 
10 Edinost, 26. november 1902, str. 270.
11 Edinost, 13. januar 1905, str. 13.
141 Od renesančnih akademij do primorske univerze
»utrakvistično italijansko-slovensko trgovsko-pravno akademijo«, saj naj bi po 
njegovem Trst zagotavljal vse pogoje, da se tu ustanovi »modernejša univerza, 
združena z višjo trgovsko akademijo, torej univerza, ki bi imela nekako novo trgo-
vsko industrijsko fakulteto«. Svoja stališča je utemeljeval zlasti zaradi razmišljanj 
in postopanj Italijanov na eni in avstrijskih Nemcev na drugi strani; predvsem po-
slednji »se boje«, kot navaja, »slovenske univerze v Trstu bolj kot one v Ljubljani! 
Iznebe se z njo večjega dela slovenskega dijaštva v Grazu ter obenem preprečijo, da 
se slovenstvo ne bo moglo razvijati s hitrejšim korakom ob Adriji, to je tam, kamor 
merijo končni cilji germanstva in kjer smo jim nevarni mi, ne pa Italijani. Le-ti bi 
nas z vso silo podpirali pri naših stremljenjih za univerzo v Ljubljani, ker bi se nas 
tako odkrižali ob Adriji in je morda torej zahteva po slovensko-italijanski univerzi 
v Trstu le taktična pot, da dobimo čisto slovensko v Ljubljani«, zaključuje Tuma.
12
 
Za slovensko univerzo so se potegovala tudi slovenska akademska društva; 
na občnem zboru dne 21. avgusta 1904 je Akademsko društvo Adrija na Goriškem 
razpravljalo o slovenskih šolah, o slovenski gimnaziji v Gorici pa tudi o slovenski 
univerzi v Ljubljani.
13
Medtem je pritisk volilnega telesa pri italijanskih poslancih povzročil vidnejši 
in odločnejši nastop glede sedeža bodoče univerze tudi s pretnjo obstrukcionizma, 
če oblasti ne bi sprejele italijanske zahteve po sedežu v Trstu. Vse to je vlado pri-
sililo, da je popustila pri svojih stališčih glede Rovereta, s tem pa se je na območju 
Avstrijskega primorja odprla nova faza univerzitetnega vprašanja. Italijanska stran 
se je namreč v izogib prevelike odgovornosti zadovoljila tudi s tem, da bi za sedež 
bodoče pravne fakultete izbrali Koper, kar bi bilo zanje manjše zlo kot Rovereto. 
Dokler pa ne bi prišlo do ustanovitve popolne univerze v Trstu, naj bi italijanskim 
študentom priznavali študij oziroma diplome nekaterih italijanskih univerz.
Klerikalni list Slovenec je že ob koncu marca 1905 v članku »Ali je Koper pri-
praven za italijansko vseučilišče?« izrazil precejšen dvom o njegovi ustreznosti, 
saj bi s tem ob Trstu tudi to mesto postalo gnezdo iredente, v članku »Italijanske 
zvijače« pa je ob koncu julija 1905 povzel zahteve in stališča tržaškega Il Piccolo, 
ki je glede Kopra kot sedeža pravne fakultete kazal določene simpatije, čeprav bi 
italijanskim težnjam posebej ne koristil.
Svoje stališče do tega perečega vprašanja je izrazila tudi tedanja socialde-
mokratska stranka, ko je meseca maja 1905 v Trstu prišlo do skupnega sestanka s 
predstavniki italijanskih socialistov. Delegaciji sta se strinjali, da je univerzitetno 
vprašanje velikega pomena, saj razpihuje nacionalno mržnjo in nudi militaristič-
nim krogom v eni in drugi državi izgovor za nenehno oboroževanje. Zato so se 
zavzeli za ustanovitev italijanske univerze v Trstu, na kateri pa bi bilo potrebno 
uvesti, kakor je podčrtal slovenski delegat Etbin Kristan, tudi predavanja v slo-
venskem jeziku.
14
12 Edinost, 10. februar 1905, str. 41.
13 Kramar, J., Narodna prebuja istrskih Slovencev, Založba Lipa-Založništvo tržaškega tiska, 1991, 
str. 331.
14 Pirjevec, J., Problem slovenske univerze v Trstu v avstrijski dobi, ZČ, 29, 3–4, 1973, str. 257.
142 Šolska kronika • 3 • 2018
Ob koncu leta 1905 naj bi glede univerze v Trstu vendarle prišlo do sporazu-
ma med vlado in italijanskim poslanskim klubom. Predsednik vlade, baron Paul 
Gautsch jim je, kot navaja Slovenec, obljubil, da bo vlada umaknila predlog glede 
Rovereta in pričela neposredna pogajanja s tržaško občino glede univerze. Ob to-
kratnih vladnih odločitvah so si bila mnenja in stališča Slovenca in Edinosti dokaj 
blizu: Edinost je odločno izjavila, da se bo slovansko prebivalstvo Primorja odločno 
uprlo morebitnemu vladnemu predlogu, da bi na njegov račun ustregla italijanskim 
zahtevam, oziroma, da bi tržaška občina nosila stroške za italijansko univerzo, Slo-
venec pa izraža začudenje glede kompromisa med vlado in Italijani glede na to, da 
tržaški Slovenci brezuspešno že več kot 20 let prosijo in zahtevajo slovenske ljud-
ske šole, vlada pa Italijanom obljublja kar ustanovitev univerze. Nekoliko taktično 
potem zaključuje, da bo počakala na vladno odločitev glede univerze v Ljubljani, 
glede priznanja izpitov na zagrebški univerzi, zlasti pa glede na vladno razdelitev 
novih volilnih okrajev, povezanih s pripravo zakona o volilni reformi.
15
Volilna reforma, sprejeta ob koncu leta 1906, državnozborske volitve 14. 
maja 1907 in potrditev nagodbe z Ogrsko, so dodobra zaposlovale novo Beckovo 
vlado ter potisnile nekoliko ob stran druga vprašanja, med drugim tudi vprašanje 
visokošolskega študija oziroma ustanovitev novih univerz.
Ko so jeseni 1908 na Dunaju ponovno izbruhnili krvavi spopadi zaradi uni-
verze v Trstu in je to povzročilo tudi vrsto nemirov po drugih mestih cesarstva, se 
je nov Bienerthov vladni kabinet (tudi zaradi zunanjepolitičnih razlogov) odlo-
čil, da bo enkrat za vselej rešil vprašanje italijanske univerze in je vlada za nasvet 
med drugim zaprosila tudi nekatere vplivne tržaške kroge in osebnosti. Po mnenju 
večine bi nekaj stotin študentov iredentizmu ne moglo dati večjega zagona, celo 
obratno, popustljiva politika do italijanskih zahtev bi vladi dovoljevala, da bolj od-
ločno nastopi proti rovarjenju iredente. Večina pa je tudi poudarila, da bi bilo treba 
obenem igrati tudi na slovensko karto in opogumljati dvojezične Slovence, da se 
vpišejo na univerzo, ter jo na ta način iztrgajo prevelikemu italijanskemu vplivu.
Toda kot odločen nasprotnik tržaške rešitve univerzitetnega vprašanja, se 
je v tem obdobju pokazal c.k. namestnik princ Konrad Hohenlohe, najbrž pod 
vplivom nadvojvode Franca Ferdinanda, ki Italijanom ni bil naklonjen. V svojem 
poročilu vladi je Hohenlohe navedel, da Trst ni izključno italijansko mesto, kar so 
zgovorno pokazale parlamentarne volitve 1907, ko je bil italijanski liberalno-naci-
onalni tabor hudo poražen. »V mestu živi«, navaja Hohenlohe, »močna slovenska 
nacionalna skupnost, ki zaradi nenehnega pritoka iz zaledja stalno narašča. V 
takšnih okoliščinah bi se vpisalo na univerzo veliko Slovencev, kar bi zaostrilo že 
tako hude nacionalne napetosti v Primorju«.
16
 Hohenlohe se je torej bal stanja ne-
nehne italijansko-slovanske napetosti in naraščanja iredentističnih teženj med 
italijanskim prebivalstvom, zato je raje podprl izbiro Dunaja kot sedeže italijanske 
pravne fakultete, kar pa se je zaradi nemškega odpora pokazalo za neuresničljivo.
15 Edinost, 14. december 1905, str. 343; Slovenec, 14. december 1905, str. 285.
16 Ara, A., La questione dell' Università italiana in Austria, cit., str. 104.
143 Od renesančnih akademij do primorske univerze
Novi vladni predlogi in parlamentarne razprave so se tako zavlekli tudi v 
naslednja leta. V okviru iskanja kompromisa z južnoslovanskimi poslanci, je za-
nimiv predlog, ki je prišel iz Gorice. Tu je deželni zbor izglasoval resolucijo, v 
kateri je zahteval istočasno ustanovitev italijanske univerze v Trstu in slovenske 
v Ljubljani. Prišlo je tudi do srečanja med italijanskimi in slovenskimi parlamen-
tarci, ki so celo pristali na ustanovitev univerze v Trstu, a le pod pogojem, da 
dobijo svoje osnovne in srednje (poklicne) šole v samem mestu in v Istri. Cena je 
bila za italijansko stran previsoka, saj so menili, da je to vprašanje v pristojnosti 
deželnih oziroma lokalnih političnih oblasti.
17
 
V začetku leta 1911, se je v iskanju kompromisa znova, kot poroča Edinost, 
pojavil Koper kot sedež italijanske pravne fakultete. Edinost si pri tem posta-
vlja vprašanje, »ali bi nam italijanska fakulteta v Kopru škodovala, ali ne?«. V 
nadaljevanju ugotavlja, da so si glede Trsta na jasnem in vanj ne bomo nikoli pri-
volili, saj dobro vemo, da bi se v tem slučaju italijanski element znatno okrepil.
18
 
Leta 1912 je publicist in časnikar dr. Vladimir Knaflič napisal »Spomenico slo-
venski javnosti«, v kateri v imenu tržaških Slovencev pravi: Slovenci soglasno in 
nujno zahtevamo slovensko pravno-trgovinsko fakulteto v Trstu sočasno z laško 
fakulteto, ki se brez junktima s to našo ne sme realizirati! V nadaljevanju z zgo-
dovinskimi in statističnimi podatki dokazuje, da Slovenija teži k Trstu, kjer tudi 
raste ugledna slovenska manjšina, in ki je »največje slovensko mesto« z okrog 
70.000 rojaki. Kar je pri tem pomembno, Knaflič italijanskega elementa v Trstu 
ne le, da ne zanika, marveč vidi v njem posebno prednost. »V sožitju narodov 
raste kultura«, piše. »Nemška je, ki nas je doslej dojila. Ali nekoliko romanske bi 
nam koristilo. Bližja nam je, lažje razumljiva… Dubrovnik je zacvetel pod laškim 
činkvečentom. Mi moramo zacvesti v moderni kulturi germansko-romansko-slo-
vanski, sledeč češkemu vplivu. In: »Malemu narodu treba širokega obzorja! Le v 
mestu, kakor je Trst, si ga more mladenič pridobiti, ali pa mora v tujino«.
19
Po nekajletnem relativnem zatišju se je polemika ponovno zaostrila leta 
1914, ko so se znova pojavile govorice o skorajšnji ustanovitvi italijanske univerze 
v Trstu. Slovenski in hrvaški študentje so se v precejšnjem številu vpisali v tržaško 
trgovsko akademijo Revoltella z namenom, da dokažejo svojo številčno moč in 
podprejo svoje poslance, ki so se zavzemali za to, da mora biti univerza v Trstu 
dvojezična. Z Italijani je prišlo do hudih spopadov, ki so glasno odjeknili tudi na 
Dunaju med južnoslovansko mladino; vneli so se novi nemiri in žolčne časopisne 
polemike, ki so se zavlekle tja do izbruha prve svetovne vojne.
Boj za slovensko šolo v Trstu – od osnovne do univerze – se je tako zavlekel vse 
do prve svetovne vojne, ko so prizadevanja za ustanovitev take ali drugačne univer-
ze v Trstu usahnila, propad habsburške monarhije leta 1918 in italijanska zasedba 
Primorske, pa sta usodno zarezala v nadaljnja prizadevanja po njeni uresničitvi. 
17 Pirjevec, J., Problem slovenske univerze v Trstu v avstrijski dobi, cit., str. 260.
18 Edinost, 16. februar 1911, str. 47.
19 Pleterski, J., Trst v slovenski politični misli do prve svetovne vojne. Prispevki za zgodovino dela-
vskega gibanja, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, XVII, 1–2, Ljubljana-Trst, str. 21.
144 Šolska kronika • 3 • 2018
Od slovenskih srednjih šol do prvih visokošolskih ustanov 
Potrebe po visokošolskem izobraževanju primorskega prebivalstva sta v 
obdobju med obema vojnama in pred ustanovitvijo Univerze v Ljubljani (1919) 
zadovoljevali predvsem univerzi v Trstu in Padovi, slovenski izobraženci iz Istre 
in Primorske pa so študirali tudi v Pragi, na Dunaju in v Budimpešti. Zgodo-
vina ustanavljanja ljubljanske univerze je za razumevanje kasnejšega dogajanja 
ob ustanovitvi Univerze na Primorskem zanimiva. Slovenski katoliški politiki so 
1919 izrabili ugodne razmere in ustanovili Univerzo v Ljubljani, vendar je politika 
skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev nasprotovala njenemu delovanju in jo 
ovirala vse do leta 1927, ko se je ljubljanska univerza utrdila kot simbol slovenskih 
kulturnih pridobitev.
20
Zanimivo je tudi šolanje slovenskih pomorščakov. Ti so se do 1918 šolali v 
Bakru, Dubrovniku ali Kotorju. Prva slovenska pomorska šola je pričela delo-
vati 1. 3. 1947 v Semedeli pri Kopru pod imenom Slovenska pomorska trgovska 
akademija. Ta je nastala na tradiciji preteklosti, na različnih oblikah šolanja v 
pomorstvu v različnih obdobjih: od habsburške srednje šole za matematiko in 
navtiko, ustanovljene 1754 v Trstu (Scuola di matematica e nautica Trieste) do 
Slovenske pomorske trgovske akademije. Prosvetljena cesarica Marija Terezija je 
namreč želela ustvariti avstrijsko navtično floto na Jadranu in zanjo usposobiti 
mornarje že leta 1753. Na njeno pobudo jezuitski duhovniki ustanovijo "šolo ma-
tematike in plovbe" v Trstu, ki uspešno deluje do 1760. Ker ima slab vpis jo 1773 
cesarica preimenuje v Šolo filozofije in matematike in kasneje pridruži liceju. 
Šele pod ponovno avstrijsko oblastjo lahko zaživi v okrilju Akademije za trgovino 
in navtiko, ustanovljene tudi v Trstu 1817.
21
Postavitev šolstva v Slovenski Istri po koncu II. svetovne vojne je naletelo na 
mnoge zgodovinsko zaznamovane ostaline. Na zgodovinskih dejstvih zasnovano 
pisanje tega dogajanja predstavlja Fulvio Tomizza v svojem prologu romana Zlo 
prihaja s severa (1984: 7–63). Ob italijanskih izobraževalnih ustanovah je bila 
ob koncu oktobra 1945 ustanovljena slovenska gimnazija, novembra istega leta 
osnovna šola, leta 1946 pa je sprejel prve gojence Dijaški dom Koper. Po London-
skem memorandumu 1954. leta sta bili ustanovljeni še Srednja ekonomska in 
Industrijsko-kovinarska šola.
22
Začetek poti do visokega šolstva v slovenski Istri po drugi svetovni vojni 
sega v šestdeseta leta, ko je bila ustanovljena Višja pomorska šola Piran. Vendar 
šele sedemdeseta leta 20. stoletja predstavljajo zagon visokega šolstva v Sloveniji 
(Oddelka Pedagoške akademije v Kopru in Novi Gorici), kajti Kavčičev
23
 policen-
trizem je spodbujal lokalni razvoj. V šolskem letu 1974–75 je zaživel v Kopru tudi 
20 Dolenc v Borak et al., 2006, str. 285–287.
21 Twrdy et al., 2010.
22 Marušič, M., 1996.
23 Stane Kavčič, predsednik slovenskega Izvršnega sveta R. Slovenije (1967–1972).
145 Od renesančnih akademij do primorske univerze
višješolski študij strojništva, ki pa je kasneje zamrl.
24
 Visokošolsko izobraževa-
nje je na Primorskem ponujala Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, predvsem 
v obliki izrednega študija. Vendar to dejstvo ni zaustavilo prizadevanj primor-
skih intelektualcev, da pridobijo svoje visokošolsko središče. Med drugim Miro 
Kocjan, koprski župan (1967–1974), omenja v svojem intervjuju z avtorico več 
zanimivih pobud in podpore nastajanju intelektualnega središča v Istri tudi v 
povezovanju s Trstom. V njem tudi pove, da je Marcello Spaccini, tržaški župan 
(1967–1978), govoril sicer o tržaški univerzi, vendar je bil prepričan, da bi bilo 
potrebno utrditi tudi zono B z neko izobraževalno ustanovo. Z razvojem Luke 
in gospodarstva, je menil Spaccini, bo ostal Koper brez intelektualnega jedra. V 
razgovoru Mira Kocjana s predsednikom Izvršnega sveta Stanetom Kavčičem o 
potrebi po tretjem izobraževalnem središču je Kavčič menil, da sta v Sloveniji že 
dve univerzi in bi bilo zelo težko ustanoviti novo visokošolsko središče na hitro. 
Glede na zgodovinska dejstva je Kavčič soglašal, da bi bilo dobro za Primorsko, 
da dobi univerzo. S podporo Kopru pri tem bi predsednik izvršnega sveta imel 
težave z Goričani, ki so tudi gojili zamisel o univerzi v Novi Gorici.
25
 
V sedemdesetih letih se je Obalna skupnost, povezovalno telo obalnih ob-
čin, začela temeljiteje ukvarjati z ustanavljanjem višjih in visokih šol na Obali in 
zadolžila Alda Černigoja v svoji analitični službi, da vzpostavi delovanje posebne 
skupine strokovnjakov v ta namen. Poleg tega je v podporo dejavnosti za vzposta-
vitev visokega šolstva na Primorskem tudi ugodno vplivalo dejstvo, da je vodenje 
Sekretariata za prosveto in kulturo v Kavčičevi vladi leta 1972 prevzel Primorec 
Tomaž Bizajl, ki je podpiral ta proces.
26
 Proti sleherni državni politiki, ki s pogle-
dom iz centra ni videla v geografskem in strateško pomembnem obrobju Slovenije 
svoje lastne usode je sredi osemdesetih let pesnik in domoljub Ciril Zlobec zapi-
sal: »Naš geopolitični položaj je očitno tak, da v modernem svetu moramo, če se 
hočemo ohraniti kot narod, živeti odprto in hkrati strnjeno v sebi, kajti za nas sta 
enako smrtni tako zakrnelost kot razpršenost. Biti moramo odprto jedro!«
27
 
Vse večja gospodarska razvitost občin Koper, Izola, Piran je zahtevala od 
vseh dejavnikov na slovenski obali, da so začeli hitreje razvijati šolsko mrežo sre-
dnjih, višjih in visokih šol. Dokumentom so sledila tudi stvarna prizadevanja, 
saj je Obalni svet Komisiji za razvoj in koordinacijo višjega in visokega šolstva 
naložil, da izoblikuje akcijski program za to področje.
28
Za poznavanje prizadevanj na poti do visokega šolstva v Slovenski Istri je 
vzorčen primer razvoj izobraževanja za potrebe pomorstva. Višja pomorska šola 
je nastala na tradiciji šolanja slovenskih pomorščakov v preteklosti na različnih 
oblikah in v različnih obdobjih: od habsburške srednje šole za matematiko in 
24 Bizajl, 1972.
25 Kocjan, Miro v Čok: Hic et nunc aude, 2013. Strukturiran intervju, avtorizacija 4. 1. 2011. 
26 Bizajl, 2009.
27 Zlobec: Beseda, dve iz arhivskega spomina. 2011, str. 13.
28 Bizajl: Policentrični razvoj Slovenije, 1972, str. 191.
146 Šolska kronika • 3 • 2018
navtiko 1754 v Trstu (Scuola di matematica e nautica Trieste) in Akademije za 
trgovino in navtiko 1817 tudi v Trstu, do Slovenske pomorske trgovske akademije 
1947 v Kopru, ki se je 1949 preselila v Piran. Ljudska skupščina RS je 24. junija 
1960 sprejela Zakon o ustanovitvi Višje pomorske šole Piran. S širjenjem študijske 
ponudbe in kapacitet se višja pomorska šola leta 1986 preimenuje v Višjo po-
morsko in prometno šolo in leta 1992 v Visoko pomorsko in prometno šolo. 27. 
decembra 1995 pa je Državni zbor RS sprejel odlok o preoblikovanju visoke šole v 
Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
29
 
V začetku sedemdesetih let je usmeritev k policentrizmu tudi sicer dala prve 
rezultate. 1972 sta nastala dislocirana oddelka ljubljanske Pedagoške akademije v 
Novi Gorici in Novem mestu, 1974 pa v Kopru. V Mariboru se je Združenje viso-
košolskih zavodov intenzivno pripravljalo na ustanovitev univerze, ki je bila 1975. 
leta tudi ustanovljena. Tega leta je Ljudska republika Slovenija dobila nov viso-
košolski zakon, katerega botra je bila Aleksandra Kornhauser. S tem zakonom so 
poleg fakultet postale članice univerze tudi akademije in višje šole. Po mnenju 
nekaterih je s tem univerza izgubila notranjo homogenost.
30
 Zakon so pozdravili 
v Mariboru, saj jim je bila s tako organiziranostjo odprta pot do ustanovitve uni-
verze, pa tudi v Portorožu, saj je 1975. leta Univerza v Ljubljani pod svoje okrilje 
sprejela tedaj Višjo pomorsko šolo.
Na Skupnosti obalnih občin je bila 1992 ustanovljena delovna skupina za 
pripravo strokovnih gradiv za nadaljnji razvoj visokošolskega izobraževanja
31
. V 
okviru delovanja komisije sta nastala dva dokumenta: študija Dragana Marušiča 
Obala ni več provinca (1991)
32
 in projektna naloga skupine avtorjev Razvoj visoke-
ga šolstva na Obali (1992). Študija med drugim poudarja, da je kulturno izročilo 
obmorskega prostora osnova za oblikovanje visokošolskih programov. Ti naj bi 
poleg obstoječih (pomorstvo in promet, hotelirstvo in turizem ter visokošolski 
pedagoški študij) ponujali še programe računalništva, uporabne matematike in 
prevajalstva. Pokazala se je tudi potreba po programih humanistike etnološke in 
lingvistične vsebine, kmetijstva, turizma, prometa in zvez. V svet odprta univerza 
naj bi bila organizirana v oddelkih za naravoslovje, humanistiko in družboslovje, 
metaznanosti, umetnosti in svobodne dejavnosti.
Dodatni spodbudi k prizadevanjem za nastanek univerze sta dve nameri: 
Pismo o namerah za ustanovitev visokošolskega središča na Slovenski obali, ki 
so ga 30. 3. 1993 podpisali župani obalnih občin, predsednik obalne skupščine 
in predstavniki primorskega gospodarstva in Pismo o namerah za zagotavljanje 
pogojev razvoja visokega šolstva v občinah Izola, Koper in Piran, ki so ga 20. 11. 
1995 podpisali predstavniki obalnih občin in gospodarstva ter tedanji minister za 
29 Twrdy et al., 2010.
30 Bizajl, Čas velikih pričakovanj, 2009.
31 Gradivo SOO: Ugotovitve, stališča in sklepi. 23. 7. 1992. 
32 Marušič, Obala ni več provinca. Ekspertiza. Skupnost obalnih občin (1991). 
147 Od renesančnih akademij do primorske univerze
šolstvo, Slavko Gaber. Državna in lokalna politika sta si bili edini: najprej postavi-
ti visokošolsko središče, koordinacijsko telo obstoječih visokošolskih programov 
različnih izvajalcev, kasneje pa, po doseženih materialnih, kadrovskih in razisko-
valnih pogojih razmišljati o ustanovitvi univerze. 
Več poti do univerze 
Nekaj desetletij trajajoča dogovarjanja o tem, kako in kdaj ustanoviti univer-
zo, so se vlekla od sredine sedemdesetih do začetka devetdesetih let prejšnjega 
stoletja. Izobraženci, ki so se 1. 2. 1995 v Ankaranu združili v Akademsko dru-
štvo Univerze Zahodne Slovenije, so si prizadevali za njeno takojšnjo ustanovitev. 
Razhajanja tedaj prodirajočih vizij, kako do univerze, so bila predvsem v različ-
nem videnju časa in načina za njeno ustanovitev. Razlika v viziji, ki je nastajala s 
podporo lokalnih oblasti in je želela postaviti z Visokošolskim središčem odskoč-
no desko do skupnosti visokih šol in univerze, z drugo - društveno, ki je želela 
s premočrtno potjo do univerze, ni bila le v poimenovanju univerze, temveč v 
dilemi o njeni naravi. Za začetek si je Marušič zamislil manjšo univerzo s tisoč ali 
dva tisoč študenti, notranja struktura organiziranosti naj bi bila oddelčna, njen 
status (javna ali zasebna univerza) pa bi določali dosegljivi viri (državni prora-
čun ali denarni sklad). Mesto v mednarodnem prostoru bi si univerza pridobila z 
gostujočimi profesorji iz tujine in izmenjavo študentov med univerzami ter pou-
čevanjem v angleškem jeziku
33
. Kampus univerza anglosaksonskega modela, kot 
si jo je zamišljal Marušič, bi lahko nastala le po spremembi slovenske področne 
zakonodaje. Vendar na Ministrstvu za šolstvo niso kazali pripravljenosti za spre-
membo zakonodaje, po ukinitvi SOO leta 1993 pa so zamisel o hitrejšem razvoju 
visokega šolstva na Obali celo opustili.
34
Več odzivov slovenskih izobražencev o tem, kakšno naj bo poslanstvo uni-
verze, ki bi delovala na severozahodnem delu države, je bilo tedaj objavljenih. 
Ciril Zlobec je v svojem pisanju razmišljal: »Petdeset let po osvoboditvi, ko smo 
prvikrat v svoji zgodovini prisiljeni razmišljati kot država, bi bil skrajni čas, da 
pritegnemo samo srčiko slovenskega življenja tudi primorsko intelektualno kom-
ponento, ki sicer že dolgo obstaja, s premalo korenin v lastnem prostoru. Univerza 
je zmeraj bila žarišče, ljubljanska premalo žareča v primorski prostor. Primorstvo 
kot način življenja, kot mišljenje in natura je toliko specifično, da ima naravno 
pravico do svoje polne notranje organiziranosti, do polnega razmaha, tako zaradi 
lastnega dobrega počutja kot zaradi koristi celote. In Slovenija si ne more privo-
33 Zapisnik konstitutivne seje Akademskega društva zahodne Slovenije. Kobjeglava na Krasu,  
28. 6. 1996.
34 Černigoj, Aldo: Ustanovitve Univerze na Primorskem v času in prostoru. Strukturirani vprašal-
nik, avtorizacija 17. 6. 2010. 
148 Šolska kronika • 3 • 2018
ščiti nobenega civilizacijskega obrobja, še zlasti pa ne na tako dinamični meji, kot 
je meja z Italijo!«
35
Tako sta bili v primorskem prostoru prisotni alternativni viziji ustanavljanja 
univerze. Mnogi zastavljeni cilji in oris poslanstva bodoče univerze so bili sicer za 
obe enaki ali vsaj podobni, združiti primorski prostor pod okriljem ene univerze 
z dvema kampusoma, v Kopru in Novi Gorici, izkoristiti strateško lego obmejne-
ga prostora in oblikovati sodobno univerzo, ki bi se razlikovala od ljubljanske ali 
mariborske. Še posebej v poudarkih, da je izobraževanje temelječe na raziskova-
nju prava bodočnost tretje univerze, sta se obe viziji strinjali.
36
Dejavnosti, kako do univerze, so se razlikovale: akademsko društvo je želelo 
postaviti univerzo na osnovi akreditiranih študijskih programov, ki bi jih pripra-
vljale programske skupine v sodelovanju z učitelji ljubljanske univerze, zamejstva 
in iz tujine. Z zasebnimi visokošolskimi zavodi, ki so se ustanavljali v primorskem 
prostoru so bili pripravljeni sodelovati na osnovi proste volje in konstruktivne 
udeležbe pri ustanavljanju univerze. Izhodišče za ustanovitev univerze bi bile po 
prvem predlogu tri fakultete
37
 po drugem pa pet fakultet, ki bi pokrivale nasle-
dnja področja: 1) družboslovje, 2) naravoslovje, 3) tehnika, 4) jeziki in pravo, 5) 
interdisciplinarne vede. Zametek goriškega kampusa bi bila tedanja Fakulteta za 
znanosti o varstvu okolja (kasneje sestavni del Politehnike), ki bi s prehodom na 
univerzo kot njena članica ustrezala zamisli o univerzi.
38
 Glede na nadaljnji razvoj 
dogodkov bi lahko prva članica koprskega kampusa bila Fakulteta za humanistič-
ne študije, saj sta tudi Danilo Zavrtanik in Boštjan Žekš iz goriškega visokega 
šolstva sodelovala pri njenem ustanavljanju. V prepletenem sodelovanju posa-
meznih strokovnjakov v dogajanjih okrog ustanavljanja primorske univerze, po 
eni strani v prizadevanjih Akademskega društva ter dejanjih pobudnikov obli-
kovanja visokošolskega središča kot osnovne celice po drugi strani, je bilo precej 
nejasnosti, kdo kaj hoče. Kljub obojestranskemu soglasju, da je potrebno uni-
verzo ustanoviti, je bilo med skupinama več vzkrižnih in nasprotujočih si dejanj.
V odboru za pripravo programskih in organizacijskih osnov za ustanovitev 
Visokošolskega središča, torej uresničevanja druge vizije, so sodelovali pred-
stavniki obeh skupin.
39
 Visokošolsko središče (VSK), ustanovljeno 1995 v samem 
osrčju starega mesta Koper, je poleg Znanstveno-raziskovalnega središča Koper 
(ZRS), ustanovljenega v istem času, postalo referenčni dejavnik pridobivanja 
35 Zlobec: Primorska univerza – glasujem zanjo. 1995:4.
36 Bufon, Čok Pomen razvoja znanosti in univerzitetnega izobraževanja v zahodni Sloveniji. 1997, 
str. 89.
37 Kako bomo ustanovili Univerzo zahodne Slovenije. Delovno gradivo Akademskega društva Uni-
verze zahodne Slovenije. 29. 11. 1995. Arhiv društva.
38 Zapisnik konstitutivne seje senata Akademskega društva za univerzo zahodne Slovenije, Kobje-
glava na Krasu, 28.06.1996. Arhiv društva. 
39 Sklep Občin Izola, Koper, Piran štev. 108–5/95 o imenovanju Odbora za pripravo programskih 
in organizacijskih osnov za ustanovitev Visokošolskega središča. 14. 2. 1995. 
149 Od renesančnih akademij do primorske univerze
informacij, urejanja potreb ter ponudba uslug novim vpisnim generacijam štu-
dentov ter motor nastajajoče visokošolske in raziskovalne dejavnosti. 
Čeprav se je število študentov in učiteljev v primorskih visokošolskih zavo-
dih povečevalo iz leta v leto, je država zelo previdno pisala svoje obete o razvoju 
visokega šola na Primorskem. Šele 1997 najdemo konkretnejše opredelitve: »Ob 
uspešnem nadaljnjem kadrovskem in prostorskem razvoju obalnega visokošol-
skega središča in ob kakovostnem delu sedanjih visokošolskih zavodov je tako 
zaradi razvojnih ciljev visokega šolstva kot zaradi skupnih nacionalnih interesov 
to (obalno, op. avtorice) območje potencialni prostor za ustanovitev tretje sloven-
ske univerze.«
40
 
Predsedniki Upravnih odborov območnih zbornic GZS Koper, Nova Gorica 
in Postojna ter župani mestnih občin Koper, Nova Gorica in občine Postojna so 
23. 5. 1998 podpisali v Lipici pismo o namerah za podporo izvedbenemu projektu 
Univerza na Primorskem
41
. Projekt naj bi postavil strokovne podlage za spreje-
manje organizacijskih, programskih, kadrovskih in prostorskih rešitev v procesu 
ustanavljanja Univerze. Poleg stvarnih rešitev za krajše obdobje pa naj bi nosilci 
projektnih nalog izdelali tudi strategijo razvoja visokošolskega šolstva za tretje 
tisočletje. Spodbujali in vodili pa naj bi tudi aktivnosti, ki bi pripomogle k na-
stajanju ugodne strokovne, politične in družbene klime v prid ustanovitvi nove 
slovenske univerze. V ta namen je Mestna občina Koper financirala razvojni pro-
jekt Koper 2020, v katerem je področje družbenih dejavnosti, kulture in zdravstva 
koordiniralo Znanstveno raziskovalno središče Koper in predstavilo razvojne 
vizije tako visokošolskega izobraževanja kot drugih primerjalnih prednosti obal-
nega območja v publikaciji z istim naslovom.
42
Tvorci podlag za ustanovitev univerze pa so pričakovali večjo podporo politi-
ke in države. Volilni program Liberalne demokracije Slovenije, tedaj najmočnejše 
politične stranke, ki ji je predsedoval dr. Janez Drnovšek, je v svoj volilni program 
leta 2000 zapisala: V tem desetletju se je izven Ljubljane in Maribora visoko šolstvo 
še zlasti okrepilo na Primorskem, med Portorožem in Koprom ter v Novi Gorici: 
tu se je število študentov v tem času povečalo kar za desetkrat, tako da jih je zdaj 
že preko 5.000. Študenti na šestih visokošolskih zavodih ter dveh raziskovalnih 
inštitutih z rastočim številom visokošolskih učiteljev, asistentov in raziskovalcev 
že tvorijo močno visokošolsko središče s perspektivo preraščanja v tretjo slovensko 
univerzo. Namesto velikih besed, ki na tem zahtevnem področju ne pomenijo dosti, 
se bomo usmerili v zagotovitev nujnih pogojev za to preraščanje, zato smo v ta 
namen že pripravili predlog posebnega razvojnega zakona.
43
40 Ministrstvo za šolstvo in šport, 1997. Poročevalec DZ, št. 58: 33.
41 Univerza na Primorskem, razvojni projekt. Arhiv Visokošolskega središča Koper. Maj 1998. 
42 Čok et al..:Razvojni projekt Koper 2020. 1998.
43 Slovenija gre naprej. Volilni program LDS 2000.
150 Šolska kronika • 3 • 2018
Znanstveni tisk je dobil svoj okvir in zagon že leta 1991 z rojstvom revije An-
nales. Izdajatelj, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, je postavil podlage za 
kasnejšo založbo Annales. Vendar je publiciranje že v tej zgodnji dobi, čeprav s 
poudarkom na znanstvenih vsebinah, bilo usmerjeno tudi v promocijo vsebin, člo-
veških virov in potreb uporabnikov bodoče Univerze na Primorskem. V tem smislu 
je založba Annales organsko nastajala kot univerzitetna založba bodoče univerze.
Policentrizem in nove programske usmeritve izobraževalne politike
V okviru tedanjih programskih usmeritev slovenskega visokega šolstva 
in uveljavljanje potreb primorskega prostora so na Obali in v Novi Gorici na-
stali novi dodiplomski in podiplomski programi na področjih: šolstva, kulture 
in zdravstva, humanistike in naravovarstva, turizma, hotelirstva, prometa in 
zvez, ekonomije ter poslovnega in okoljskega managementa. V času zgoščene-
ga delovanja za nastanek univerze se je, na primer, v študijskem letu 1996/97 
v obstoječih visokošolskih ustanovah izobraževalo nad 2000 študentov, dve leti 
kasneje je samo vpis v redni študij presegel to število. V študijskem letu 1996/97 
je bilo na obalnih visokošolskih ustanovah zaposlenih 65 visokošolskih učiteljev 
in sodelavcev. Površina prostorov, namenjena izvajanju visokošolskih programov, 
je v istem študijskem letu obsegala 6.390 m
2
. Študentski dom Korotan v Porto-
rožu je to površino obogatil z dodatnimi 8.000 kvadratnimi metri
44
 K nastajanju 
temeljev visokega šolstva je doprineslo delovanje več zasebnih in javnih zavodov, 
ki jih na kratko predstavljamo v nadaljevanju.
Visokošolsko središče Koper
Visokošolsko središče v Kopru so 1995 ustanovile občine Izola, Koper in 
Piran.
45
 Spodbuda za njegov nastanek je bilo Pismo o namerah za ustanovitev 
visokošolskega središča na Slovenski obali, ki so ga 30. 3. 1993 podpisali župani 
obalnih občin, predsednik obalne skupščine in predstavniki primorskega gospo-
darstva. V tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom, obema 
univerzama in drugimi visokošolskimi zavodi je povezovalo obstoječe in razvijalo 
nove visokošolske programe in temu namenu povezane dejavnosti. Zaupano mu 
je bilo, da pripravi, koordinira in stimulira razvoj visokega šolstva na Obali in 
pripravi formalno pravne podlage za nastanek Univerze na Primorskem. Znotraj 
Visokošolskega središča je bil ustanovljen Projektni svet Univerze na Primor-
skem, zadolžen za konkretno pripravo posameznih projektov ustanovitve novih 
visokošolskih zavodov (Fakulteta za Humanistične študije, Visoka šola za ma-
nagement, Visoka šola za zdravstveno nego) in pripravo elaborata o ustanovitvi 
Univerze na Primorskem. Njegova prva direktorica je bila Nada Trunk Širca.
44 Čok, Hic et nunc aude! 2013, str. 55.
45 Uradne objave PN št. 22, 17. 11. 1995.
151 Od renesančnih akademij do primorske univerze
Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Nastajanje Znanstveno-raziskovalnega središča in njegovo rojstvo ni šlo brez 
težav. Znanstveni tisk okrog revije Annales je oral ledino, na kateri naj bi gradili 
ustanovo za raziskovalno delovanje bodoče univerze. Poleg iniciativnega odbora 
za ustanovitev ''Inštituta za mediteranske študije'', ki ga je sestavljal intelektualni 
krog okoli Darka Darovca in so ga podpirali raziskovalci ZRC SAZU z direktorjem 
Otom Lutharjem in sodelavci Instituta humanitatis (ISH) z direktorjem Bracom 
Rotarjem, so si tudi druge iniciativne skupine prizadevale za podporo Ministrstva 
za znanost in tehnologijo pri ustanavljanju prve raziskovalne inštitucije na Slo-
venski obali. Razhajanja so bila predvsem v obliki organiziranosti in vsebini dela 
bodočega raziskovalnega središča. Darovčeva skupina je vztrajala pri samostoj-
nem javnem raziskovalnem zavodu širokega raziskovalnega področja s poudarkom 
na mednarodni vpetosti; skupina Duše Krnel-Umek pa je v soglasju s sodelavci 
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani želela postaviti enoto Znanstvenega in-
štituta FF UL (ZIFF). Ta naj bi raziskovala in preučevala predvsem državotvorne in 
domovinske teme ter na ta način ohranjala in krepila identiteto, jezik in kulturo 
slovenstva v obmejnem prostoru. Ciril Baškovič, tedaj državni sekretar Ministrstva 
za znanost in tehnologijo in minister Rado Bohinc sta poskušala razumeti razliko 
med omenjenimi iniciativnimi odbori in pripeljati zgodbo do srečnega konca.
Prvi projekti domačih naročnikov (Bolnišnica Izola, Oljkarji Slovenske 
Istre) so utrjevali pot bodoči znanstveni ustanovi. Po ustanovitvi, 1994. leta
46
 je 
bilo Duši Krnel-Umek in Darku Darovcu naloženo, da pripravita njene pravne in 
materialne podlage (registracijo, statut, lokacijo). Konec leta 1995 je ZRS Koper 
po javnem razpisu in izboru predlagal ministru Bohincu imenovanje Lucije Čok 
za direktorico novega raziskovalnega zavoda.
47
 
S postavitvijo Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru je v slovenskem 
Primorju nastala institucija, katere temeljni cilji so bili: raziskovati, spodbujati 
raziskovanje in širiti dosežke raziskovalnega dela v jugozahodni Sloveniji ter s tem 
prispevati k razvijanju intelektualnega potenciala na tem območju, njegovemu 
povezovanju v okviru skupnega slovenskega kulturnega prostora ter potrjevanju 
in uveljavljanju v mednarodnem znanstveno-raziskovalnem sobesedilu. S tem 
poslanstvom je ZRS Koper od samega začetka sodelovalo pri organizaciji in ure-
sničevanju podlag za nastanek in razvoj visokega šolstva na Primorskem, saj je iz 
njegovih raziskav in kasneje istega zavoda kot članice Univerze na Primorskem 
nastala cela vrsta študijskih programov (vsi študijski programi Fakultete za hu-
manistične študije, aplikativna kineziologinja, sredozemsko kmetijstvo) in vsaj 
dve fakulteti: Fakulteta za humanistične študije in Fakulteta za grajeno okolje. 
Upravičeno lahko trdimo, da je bilo Znanstveno-raziskovalno središče tudi inku-
bator raziskovalnih podlag Univerze na Primorskem.
46 Sklep o vpisu v sodni register štev. 2562/94. 24. 1. 1994. Ustanovitelji: Vlada RS, Slovenska aka-
demija znanosti in umetnosti. Izvršni svet Skupnosti obalnih občin. 
47 Sklep 5. Redne seje UO ZRS Koper, 21. 12. 1995.
152 Šolska kronika • 3 • 2018
Visoka šola za hotelirstvo in turizem - Turistica
Leta 1990 je Obalni izvršni svet naročil prvi elaborat o študiju hotelirstva in 
turizma
48
 po pričevanju Marjana Tkalčiča, kasneje prvega dekana visoke šole. Pot 
do uresničitve pa je bila trnova, saj so morali pred nastankom Zakona o visokem 
šolstvu (1994)
49
 ustanovitelji samostojnih visokih šol dokazovati upravičenost 
svojega delovanja državnim oblastem. Kljub zavlačevanju šolskih oblasti je s 
pomočjo Obalne skupnosti in konzorcija gospodarstva CIRT (Center za izobraže-
vanje in razvoj turizma, d.o.o Portorož) bila 28. 11. 1994 Visoka šola za hotelirstvo 
in turizem – Turistica ustanovljena. Bila je to prva samostojna visoka šola v Slove-
niji, primer in model za ustanavljanje drugih visokih šol na Obali. Prva generacija 
študentov se je vpisala v njen študijski program v študijskem letu 1995 /96. 
Visoka šola za management
Delovanje Visokošolskega središča je dalo prve sadove z ustanovitvijo Vi-
soke šole za management. 13. 10. 1995 je v Uradnih objavah primorskih občin 
izšel sklep o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za ma-
nagement
50
. Prvi dekan visoke šole je bil Cene Bajc, direktorica pa Nada Trunk 
Širca. Visoka šola za management se je 2003 pridružila univerzi. Vsebina Odloka 
o ustanovitvi UP je v prehodnih določbah vključevala tudi sklep o preoblikovanju 
visoke šole v Fakulteto za management. 
Primorski inštitut za naravoslovje in tehnologijo (PINT)
PINT je ustanovila Primorska znanstvena fundacija, 17. junija 1999 je sklep 
o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda sprejela tudi Vlada
51
. Ta je s ciljem 
prispevati k ustanovitvi in razvoju Univerze na Primorskem želela pospeševati 
sodelovanje z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi pri vzpostavitvi pogojev 
predvsem za naravoslovno in tehnično raziskovanje in visokošolsko izobraževa-
nje. Njegova prva direktorica je bila Norma Mankoč-Borštnik. Inštitut je osem let 
po pristopu k UP (2011) spremenil ime v Inštitut Andrej Marušič.
Visoka šola za zdravstvo
Visoka šola za zdravstvo v Izoli je bila ustanovljena 2001. V letu 2002 /2003 
je objavila v publikaciji Visokošolskega središča Koper
52
 60 vpisnih mest za re-
dni študij v visokošolski strokovni program 1. stopnje Zdravstvena nega. Visoka 
zdravstvena šola je že ob ustanovitvi načrtovala priključitev k univerzi. Po spre-
48 M. Tkalčič, Ustanovitev Univerze na Primorskem v času in prostoru. Strukturiran vprašalnik, 
avtorizacija 23. 9. 2010. 
49 ZViS, Uradni list RS, št. 67/93 z dne 17. 12. 1993.
50 Uradne objave PN, štev 25:162.
51 Iz prepisa 114, seje Vlade, 17. 6. 1999 v Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede (1999).
52 Všeč mi je modro. Študijsko leto 2002/2003. Glasilo VSK, zanj Robert Brsa.
153 Od renesančnih akademij do primorske univerze
jemu statuta na novo ustanovljene univerze leta 2003 je visoka zdravstvena šola 
sprejela na svojem senatu Pravila o organizaciji in delovanju članice ter izvolila 
dekanjo. Ker rektor univerze še ni bil izvoljen je prva dekanja visoke šole Nadja 
Plazar prejela soglasje rektorice šele 13. novembra 2003. 
Prve, na novo ustanovljene fakultete 
Ustanovitelji Univerze na Primorskem so vse do 2001 načrtovali, da bo Fa-
kulteta za pomorstvo in promet ljubljanske univerze (UL FPP) bodoča članica UP 
in centralna os izobraževalne vertikale bodoče univerze. Vendar je 20. 2. 2002 se-
nat UL FPP sprejel sklep, da fakulteta ostaja pod okriljem Univerze v Ljubljani
53
. 
Kasneje se je razprava o tej odločitvi še nadaljevala in 26. 6. 2002 je senat še enkrat 
sklepal o priključitvi k Univerzi na Primorskem.
54
 Drugo glasovanje ni spreme-
nilo predhodne odločitve in fakulteta je ostala članica Univerze v Ljubljani. V 
nastajanju pa sta bili dve fakulteti: Fakulteta za interkulturne študije, kasneje 
preimenovana v Fakulteto za humanistične študije in Pedagoška fakulteta, ki se 
je preoblikovala iz koprske enote Pedagoške fakultete ljubljanske univerze. 
Fakulteta za humanistične študije Koper
Prvo na novo nastalo fakulteto na Primorskem, Fakulteto za humanistične 
študije, je leta 2000 ustanovilo Visokošolsko središče Koper.
55
 S tem dejanjem 
je Znanstveno-raziskovalno središče v Kopru v sodelovanju z Znanstvenoraz-
iskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 
dokončalo razvojno nalogo Ustanovitev Fakultete za humanistične študije Koper, 
ki je bila tema dvema javnima raziskovalnima zavodoma zaupana. Fakulteta je 
bila še vedno vpeta v postopke ustanavljanja univerze, ki naj bi združevala pri-
morske visokošolske ustanove. V okviru sodelovanja med na novoustanovljeno 
fakulteto in Politehniko v Novi Gorici naj bi nastajala zasnova krovne univerze, 
kar je bilo tudi dogovorjeno na osnovi posebnega sporazuma. Tega je v podpis v.d. 
dekanji fakultete Luciji Čok in predsedniku Politehnike Danilu Zavrtaniku 19. 9. 
2000 predlagal akademski zbor FHŠ. V okviru tega sodelovanja naj bi nastala tudi 
združitev obeh fakultet. Zaradi kasnejše odločitve Politehnike, da se ne pridruži 
Univerzi na Primorskem, je sodelovanje med obema institucijama zastalo.
Pedagoška fakulteta Koper 
Koprski oddelek Pedagoške fakultete v Ljubljani je nastal leta 1974, ko je 
usmerjeno izobraževanje ukinilo učiteljišča. Da je oddelek v Kopru pridobil 
53 Zapisnik 10. Redne seje senata FPP, 20. 2. 2002. 3. točka dnevnega reda: Sklepanje o priključitvi 
v UP.
54 Zapisnik 15. redne seje Senata FPP, 26. 6. 2002. 7. Točka dnevnega reda Sklepanje o Univerzi na 
Primorskem. 
55 Sklep o vpisu v sodni register, 14. 9. 2000. 
154 Šolska kronika • 3 • 2018
poseben položaj tudi kot enota v Kopru in utrdil svoj obstoj znotraj svoje ma-
tične fakultete v Ljubljani, so predvsem doprinesli: ohranjanje kvalitete študija 
v primerjavi z ljubljanskimi oddelki Pedagoške fakultete ter prilagojene vsebine 
programa razredni učitelj za potrebe zamejskega šolstva in šolstva italijanske na-
rodnosti. Na oddelku se je razvijalo tudi znanstveno-raziskovalno delo in se je v 
okviru matične fakultete začel uveljavljati tudi kot nosilec nacionalnih projektov. 
Posledično dogovoru med rektorjem Univerze v Ljubljani Jožetom Mencingerjem 
in ministrico Lucijo Čok ter sklepu senata ljubljanske univerze o podpori ustano-
vitvi Univerze na Primorskem v februarju 2002 so se začela mnoga in zapletena 
opravila za preoblikovanje oddelka v fakulteto in s tem njegovo razdružitev od 
matične fakultete ljubljanske univerze. Senat Pedagoške fakultete Univerze v 
Ljubljani je potrdil njegovo samostojnost v okviru Univerze na Primorskem. Ko-
ordinacijo postopnega prehajanja oddelka v članico primorske univerze je senat 
zaupal Radu Pišotu.
56
 Ta je v okviru projekta Univerza na Primorskem izdelal 
elaborat Pedagoška fakulteta Koper. 22. aprila 2003 se je konstituiral akadem-
ski zbor in s tem je bil storjen temeljni korak k ustanovitvi nove fakultete UP 
PEF. Rektor univerze v Ljubljani Jože Mencinger, ministrica za šolstvo Lucija Čok, 
dekan Pedagoške fakultete Pavel Zgaga in predstojnik koprskega oddelka Rado 
Pišot so 30. aprila 2003 podpisali pogodbo med Univerzo na Primorskem in Uni-
verzo v Ljubljani o prevzemu programov, delavcev in študentov. 2003 je na prvi 
seji senata po izvolitvi rektorice bil imenovan Rado Pišot za dekana Pedagoške 
fakultete v Kopru.
Obalni model univerze med zamislijo in uresničitvijo 
Društvo 2000 je leta 1997 zbralo v 105. številki revije 2000 več člankov, iz 
katerih razberemo poglede slovenskih intelektualcev na ustanavljanje primorske 
univerze. V njej so ključna vprašanja, ki zadevajo organizacijo in vsebine o tem, 
kakšna naj bi bila univerza bodočnosti. 
V uvodniku Peter Kovačič – Peršin zaključuje: Primorska univerza ne bi bila 
nikakršna Potjomkinova vas, ampak samo logičen nasledek sedanjega stanja, hkra-
ti pa, zaradi narave stvari same, začetek nove kvalitete življenja na tem prostoru in 
posledično tudi mlade slovenske države, ki doslej, žal, še ni zadovoljivo definirala 
položaja in pomena geografskega obrobja svojega nacionalnega prostora.
57
V svojem prispevku pa Matjaž Kmecl pripominja: Skorajšnja ustanovitev za-
hodnoslovenske univerze se zdi eno najpomembnejših dejanj naše državice, celo 
samohranitvenih. Organizacijske podrobnosti, značaj, notranje prioritete, kje kaj 
in podobno so ob takšnem temeljnem imperativu nepomembna bižuterija. Skoraj 
nujno je, da se bodo ob njih udarili različni drobni lokalni interesi in da bo država 
56 Izvleček iz zapisnika 8. seje senata Pedagoške fakultete v Ljubljani, 10. 5. 2001. 20. 
57 Kovačič-Peršin, Uvodnik, 1997:13. Društvo 2000. Ljubljana.
155 Od renesančnih akademij do primorske univerze
(se pravi uradništvo) stokalo, kdaj pa je šlo brez tega; toda to so le ošpice, ki jih 
mora preboleti sleherni otrok; veliko pomembnejše je, če že govorimo o otroku, da 
ga ob pravem času pošljemo na pravo pot.
58
 
V letih, ki so sledila se je zamisel o integrirani obliki univerze - kampusa 
na Obali sicer razvijala, vendar stihijsko in brez pravega strokovnega pristopa. 
Veliko zazidalno območje, ki ga je Izola podarila univerzi je bilo primerno za ob-
močje univerzitetnega kampusa, za njegovo uresničitev je kmalu po ustanovitvi 
univerze nastala investicijska dokumentacija do gradbenega dovoljenja. Najmanj 
dve fakulteti, bivalne in športne površine za študente in profesorje, knjižnica in 
laboratoriji, ki jih je začrtal idejni projekt naj bi bili namenjeni naravoslovju, ma-
tematiki in računalništvu, športnim vedam in tehnologijam. Načrtovani so bili 
tudi programi naravovarstva in kmetijstva. Tudi zdravstvo naj bi ostalo v Izoli, 
usmerjeno v povezovanje z ostalimi študijskimi programi, kot na primer dietetika 
in nutricionizem. Visokošolski kompleks v Portorožu naj bi bil namenjen progra-
mom turizma, poletnim šolam in delavnicam. Raziskovalni in študijski prostor 
pa so ponujala tudi druga okolja, na primer Piran, Sežana in Komen. Večina na-
črtov se je v prvem petletju delovanja univerze uresničila, zaradi pomanjkanja 
sredstev za investicije pa sta odpadli načrtovani lokaciji v Sežani in Komnu, na-
menjeni visokošolskim programom. Iz enakega razloga so dela v kampusu Izola 
zastala, oziroma se razpotegnila na daljše obdobje.
Zaradi vse večje podpore širjenju visokošolske mreže je Bajukova vlada (7. 6. 
2000–30. 11. 2000) imenovala strokovno skupino, ki naj bi se lotila pravnih pod-
lag za ustanovitev nove univerze. Prva strokovna delovna skupina za ustanovitev 
Univerze na Primorskem (13. 7. 2000–1. 3. 2001), ki jo je vodila Duša Krnel-Umek, 
je bila zadolžena, da pripravi predlog Odloka za njeno ustanovitev in elaborate za 
postavitev Fakultete za naravoslovje in tehnične vede Koper, Fakultete za mate-
matiko in računalništvo Koper in Podiplomsko ekonomsko šolo za Jugovzhodno 
Evropo. Odlok je nastal v veliki naglici, bil je pomanjkljiv in ni bil skladen z viso-
košolko zakonodajo. 
Po padcu Bajukove vlade je bila 2001 imenovana druga vladna strokovna 
skupina, ki jo je vodil Livij Jakomin. V tesnem sodelovanju z MŠZŠ se je vla-
dna skupina lotila temeljnih vprašanj od ustanoviteljstva, do organizacijskega 
in pravnega vidika delovanja univerze ter financiranja njenih izobraževalnih in 
raziskovalnih dejavnosti, do pregleda študijskih programov in raziskovalnih pro-
jektov in določitve časovnih terminov in faz ustanovitve. Pripravila je osnutek 
Odloka o ustanovitvi UP in ga dala v širšo razpravo bodočim članicam, mini-
strstvu pa izročila osnutek Pogodbe o ureditvi ustanoviteljskih razmerij. Med 
usklajevanji, ki so bila večkrat težavna, so nastala tudi izhodišča za statut UP. 
Septembra 2002 so člani komisije predali vso pripravljeno dokumentacijo mi-
nistrstvu v pravno presojo. Predsednik vladne strokovne skupine Livij Jakomin 
58 Prav tam.
156 Šolska kronika • 3 • 2018
je županom in občinskim svetnikom predstavil temeljni okvir odloka, s katerim 
naj bi bila univerza ustanovljena v Državnem zboru. UP naj bi bila pravna oseba 
javnega prava, ustanovitelj Republika Slovenija, soustanoviteljice mestni občini 
Koper in Nova Gorica ter občini Izola in Piran. Članice UP naj bi bile združene 
v dveh univerzitetnih središčih, eno v Kopru in eno v Novi Gorici. Predstavil je 
tudi dolžnosti soustanoviteljev organe univerze in njihove pristojnosti ter dileme 
okrog sedeža univerze. Kljub različnim željam, razmišljanjem in predlogom je 
osnutek odloka prinesel model univerze, ki jo je bilo mogoče ustanoviti, saj je 
moral slediti določilom obstoječe zakonodaje na področju visokega šolstva.
59
 Ob-
činski sveti so vsak posebej soglasno sprejeli sklep o pristopu k soustanoviteljstvu 
Univerze na Primorskem in potrdili osnutek odloka o njeni ustanovitvi. 
Občina Nova Gorica ni pristopila k soustanoviteljstvu, saj je njen Občinski 
svet nekaj dni pred tem to zavrnil. Po odločitvi svetnikov je novogoriški župan 
potrdil podporo ustanovitvi univerze na Goriškem, saj je - po njegovih besedah 
- tedaj Politehnika Nova Gorica že imela vse elemente univerze.
60
 Obudil se je 
stari antagonizem med Severno in Južno Primorsko. Septembra 2002 je Forum 
za Goriško organiziral posvet z naslovom Univerza za danes in jutri. Civilnodruž-
bena skupina je predstavila svoja nasprotovanja vključitvi goriških visokošolskih 
zavodov v univerzo, ki bi nastala na Obali. Zaradi mnogih razhajanj je ustanovi-
teljstvo univerze prevzela država Slovenija, kar so župani obalnih občin sprejeli z 
razumevanjem, vendar so se trdno zavezali, da nadaljujejo z vzpostavljanjem po-
gojev delovanja bodoče univerze
61
, kar so jeseni istega leta tudi dokazali s predajo 
premoženja, namenjenega univerzi, državi v last. Obalne občine Koper, Izola, Pi-
ran in primorsko gospodarstvo so podpisovali namere o pomoči pri ustanavljanju 
in jih dejansko tudi uresničevale na več načinov, predvsem pa z dodeljevanjem 
nepremičnin v last ter sredstev za izvedbo študijskih programov in raziskovalnih 
projektov. Na osnovi poročila direktorja VSK Danijela Božiča so do 1996 obalne 
občine in občina Nova Gorica vložile v visoko šolstvo 166.277.000 SIT.
62
 Mini-
strica Lucija Čok je v letu 2002 uspela vključiti v državni proračun postavko z 
večjim deležem sredstev, namenjenih za investicije Univerze na Primorskem. 
Dokumentacija, ki je v Državnem zboru nastajala kot »tretji šolski tolar«, je bila 
strukturirana odrto glede na bodoče lokacije v obeh regijah. 
Politehnika Nova Gorica, ki je dejavno sodelovala v procesu ustanavljanja 
UP, se je prva odločila drugače kot je bilo pričakovano. Po prejemu prvega osnutka 
Odloka o ustanovitvi UP je Politehnika seznanila predsednika vladne strokovne 
skupine s ključnim pogojem za pristop k univerzi, ki ga je njen senat sprejel na 
svoji 10. seji, 31. 8. 2001, in sicer polna avtonomija Politehnike znotraj UP.
63
 5. 9. 
59 Jakomin, Livij: Nagovor na skupni seji občinskih svetov, 24. 10. 2001. 
60 Vroča primorska univerza. Dnevnik, 19. 10. 2001.
61 Občinski prostori za univerzo. Primorske novice, 18. 1. 2002.
62 Poročilo. VSK 26. 1. 2001. 
63 Zavrtanik in Žekš, Pismo ministrici Luciji Čok, 16. 10. 2001. Arhiv MŠZŠ.
157 Od renesančnih akademij do primorske univerze
2001 je v svojem pismu enako zahtevo postavil župan Nove Gorice Črtomir Špa-
capan.
64
 7. 12. 2001 je senat Politehnike nadgradil svojo odločitev: Osnutek odloka 
o ustanovitvi Univerze na Primorskem, ki nam ga je poslalo Ministrstvo za šolstvo 
znanost in šport skupaj z vabilom, da se vključimo v univerzo, pa na žalost ni v 
skladu z našim konceptom razvoja, saj ne daje nobenih zagotovil, da se bo Politeh-
nika Nova Gorica še naprej razvijala v skladu s svojimi razvojnimi usmeritvami.
65
Tako v vladni skupni kot na ministrstvu so poskušali preseči zakonodajo na 
področju visokega šolstva, ki je bila narejena po meri ljubljanske univerze in se 
sklicevali na zakon o zavodih. Vendar je Zakon o visokem šolstvu omejeval nove 
oblike organiziranja. Glede na možnosti doseganje konsenza za pripravo nove 
zakonodaje je MŠZŠ sklenilo pripraviti odlok čim prej in nadaljevati s postopki 
ustanovitve Univerze na Primorskem z visokošolskimi zavodi, ki so predlagano 
rešitev sprejeli.
Vlada je v 15. 11. 2001 poslala v Državni zbor Nacionalni program visokega 
šolstva. V poglavju Cilji visokega šolstva pod točko 2.3.5.1. je bila utemeljena usta-
novitev Univerze na Primorskem. V odstavku te točke je med drugim zapisano: 
Ob nadaljnjih vlaganjih države, pa tudi ob uspešnem nadaljnjem kadrovskem in 
prostorskem razvoju visokošolskih zavodov, pa tudi inštitutov, ob njihovem te-
snejšem sodelovanju in krepitvi skupnih prizadevanj za kakovostni razvoj je tako 
zaradi razvojnih ciljev visokega šolstva kot zaradi skupnih nacionalnih interesov 
to območje (op. Obala in Nova Gorica) potencialni prostor za ustanovitev tretje 
slovenske univerze. Njen ustanovitelj bo Republika Slovenija. Preučiti je treba tudi 
vse možnosti za sodelovanje lokalnih skupnosti. Pogoj za ta korak, ki jih v okvi-
ru zakonskih pooblastil spremlja Svet za visoko šolstvo, so postopno doseganje 
mednarodno primerljivih akademskih standardov na več znanstvenih področjih 
na sedanjih in na novo oblikovanih visokošolskih zavodih, njihovo tesnejše organi-
zacijsko povezovanje, oblikovanje skupne razvojne strategije in poslanstva bodoče 
univerze ter postopno vzpostavljanje skupnih infrastrukturnih služb (na primer 
za informacijski sistem, mednarodno sodelovanje, študentski standard ipd.), ki so 
smiselne ob zadostni ''kritični masi''.
66
 
 Obe slovenski javni univerzi, še posebej Univerza v Ljubljani, sta opazovali 
dogajanje na Primorskem od daleč, odkrito podporo k ustanovitvi nove univerze 
je najprej dala Univerza v Mariboru, posamezni učitelji obeh univerz pa so sode-
lovali na študijskih programih samostojnih visokošolskih zavodov. Ob nastajanju 
Fakultete za humanistiko pa sta poleg ZRC SAZU sodelovali tudi obe univerzi in 
druge ustanove iz Slovenije in tujine. 30. 1. 2002 sta rektor Univerze v Ljubljani 
Jože Mencinger in ministrica Lucija Čok sklenila dogovor, s katerim je Univerza 
v Ljubljani potrdila, da je pripravljena v prehodnem obdobju s svojimi visoko-
64 Špacapan, pismo Liviju Jakominu in MŠZŠ, dopis štev 64–2/00–6. 
65 Stališča senata Politehnike Nova Gorica, 12. seja senata, dne 14. 12. 2001. 
66 Predlog Nacionalnega programa visokega šolstva v Republiki Sloveniji – EPA 319-II. Tretja 
obravnava 15. 11. 2011. 
158 Šolska kronika • 3 • 2018
šolskimi učitelji, znanstvenimi delavci in visokošolskimi sodelavci sodelovati pri 
izvajanju sprejetih študijskih programov. Dogovor je nadalje omogočal Fakulteti 
za pomorstvo in promet ter koprski enoti Pedagoške fakultete izstop iz Univerze 
v Ljubljani in potrjeval prenos pravic in obveznosti obeh v obsegu in vsebini, ki 
ju ti dve članici imata na Univerzi v Ljubljani.
67
 Fakulteta za pomorstvo in promet 
je torej imela blagoslov svoje matične univerze za pridružitev k UP, kar se pa na 
osnovi odločitve njenega senata ni zgodilo. 
Uresničevanje dogovora pa ni šlo brez težav, saj so opozorila ljubljanskih 
visokošolskih učiteljev v odprtem pismu ministrici zaradi nižanja proračunskih 
sredstev, ki niso sledila Nacionalnemu programu visokega šolstva, izzvenela kot 
nasprotovanje. Skrbelo jih je, da ob ustanavljanju novih visokošolskih zavodov
68
 
brez dodatnih sredstev v proračunu, bi bila sredstva za Univerzo v Ljubljani 
okrnjena. Ministrica Čokova se je odzvala s podatki, da je krčenje proračunskih 
sredstev v letu 2002 še najmanj ogrozilo visoko šolstvo
69
. Nasprotovanja so se 
zgladila in v zadnjih letih ustanavljanja primorske univerze je bilo sodelovanje 
med MŠZŠ in UL zelo dobro. Skupaj so pri dogovarjanjih z Ministrstvom za finan-
ce dosegli marsikateri premik v prid visokemu šolstvu, ki je kasneje na področju 
investicij dal dobre rezultate (tretji šolski tolar, investiranje v visoko šolstvo z 
jamstvom države, posebni sklad za gradnjo študentskih domov, idr.). 
Čeprav je gospodarstvo Primorske skupaj z območnimi zbornicami šele 
1998 v Lipici podpisalo pismo podpore k ustanovitvi Univerze na Primorskem, so 
nekatere gospodarske družbe že prej finančno podpirale posamezne dejavnosti 
visokega šolstva in znanosti pa tudi študentske športne prireditve (Banka Koper, 
Luka Koper, Istrabenz Koper, Adriatic). Tedaj je tesno sodelovanje Lucije Čok z 
ministri v Vladi, predvsem pa ministrice za gospodarstvo Tee Petrin in ministra 
za kmetijstvo Francija Buta, dalo prve rezultate. Ustanovitev Sveta zaupnikov UP 
je bil stvarni korak k tesnejšemu sodelovanju med univerzo in gospodarstvom. 
Svoje mesto kot svetovalni organ je svet dobil tudi v prvem statutu Univerze na 
Primorskem. Sestavljeno poslanstvo univerze pri oblikovanju in prenosu novih 
znanj naj bi bilo s Svetom zaupnikov bolj neposredno in uspešneje uresničlji-
vo v sodelovanju z uporabniki. Ob tej priliki je direktor Banke Koper Vojko Čok 
povedal: Svet zaupnikov, kot posvetovalno telo univerze, prevzema častno nalogo 
usmerjevalca, mecena in mentorja v tistih postopkih, ko univerza nova znanja pre-
naša v življenje, v procesu dela in vzajemne družbene odgovornosti pa nastajajo 
nove dodane vrednosti.
70
 
Svet zaupnikov je uspešno sodeloval z univerzo in sofinanciral njene projekte 
in študijske programe naslednjih deset let. Za Vojkom Čokom so Svet zaupnikov 
67 Sklepi senata ljubljanske univerze. Delo, 22. 2. 2002.
68 Poleg ustanavljanja Univerze na Primorskem je bila v ustanavljanju tudi Medicinska fakulteta 
Univerze v Mariboru. 
69 Delo, 22. 4. 2002.
70 Vojko Čok, nagovor članom Sveta Zaupnikov. 
159 Od renesančnih akademij do primorske univerze
vodili: Bruno Korelič, Igor Bavčar in Tomaž Može. Iz njegovega uspešnega delo-
vanja so zrasli mnogi projekti, posveti in izobraževanja. Leta 2006 je bil v Spodnji 
Idriji ustanovljen tudi Konzorcij za naravoslovno in tehniško izobraževanje Pri-
morske, ki pa nikoli ni polno zaživel. Visokošolska središča so nastajala tudi na 
Krasu, na Dolenjskem, v Posavju in Pomurju. Pobude za nastanek novega visoko-
šolskega zakona, ki bi omogočal širitev visokošolske mreže, so se množile.
Posebej zanimivo je bilo opazovati, kako motivirani za vzpostavljanje štu-
dentskega utripa bodoče univerze so tedaj bili študentje visokošolskih zavodov 
na Obali in na Goriškem. Športne ekipe in organizatorji športnih dejavnosti so 
letno organizirali športni dogodek Čista desetka, lotevali pa so se tudi velikih 
skupnih projektov. Na evropskem univerzitetnem prvenstvu v košarki European 
University Basketball Championship, 27. 6.–1. 7. 2002 v Kopru, je ekipa študentov 
»Univerze na Primorskem v ustanavljanju« v finalu dvanajstih ekip z grško ekipo 
University of Athens zasedla drugo mesto. 
Temeljno dejanje - ustanovitev Univerze na Primorskem 
Javna podpora primorskih poslancev v Državnem zboru ustanovitvi UP je 
bila posebno izrazita po državnih volitvah 1996. Udeleževali so srečanj z župani, 
sodelovali na okroglih mizah in se vključevali v polemiko o vsebini Odloka za 
ustanovitev UP. Skupina poslancev: Aurelio Juri, Mario Gasparini, Borut Pahor, 
Aleksander Merlo, Samo Bevk in prvopodpisani Davorin Terčon je 31. julija 2000 
vložila v parlamentarno proceduro Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za 
razvoj visokega šolstva in vzpostavitev pogojev za nastanek univerze na Primor-
skem
71
. V zakonu, ki je bil razvojne narave, so popisali dolgoletna prizadevanja za 
razvoj in kakovostno okrepitev visokega šolstva na Primorskem, predlagali doda-
tna namenska sredstva v višini 3,96 milijarde SIT ob ustanovitvi univerze, in sicer 
za investicije v dodatne prostore, informacijsko tehnologijo in drugo opremo ter 
za zagotavljanje kadrov (zaposlitve in študijske dopuste za doseganje akadem-
skih nazivov). Opisali so način črpanja sredstev iz proračuna in določili nadzor 
Vlade nad kakovostjo in namenom njihove uporabe. Ob padcu Drnovškove Vla-
de je Bajukova vlada predlog tega zakona umaknila.
Bistvene pospeške temu procesu sta dala februarja 2002 sprejeta Nacio-
nalni program visokega šolstva, ki posebej omenja ustanovitev UP ter predlog 
zakona, ki naj zagotavlja zagonska sredstva novi univerzi. Na Ministrstvu za šol-
stvo, znanost in šport, Sektor za investicije, so skupaj s poslanci v DZ pripravljali 
tudi predlog temeljnih razvojnih programov 2003–2006 Tolar za znanje, ki je v 
postavki Novi strukturni in investicijski programi v visokem šolstvu nameraval 
podpreti investiranje iz državnega proračuna v Univerzo na Primorskem 2 mi-
71 Državni zbor RS, štev. 411-01/00-63/1, Ljubljana 31. 7. 2000. 
160 Šolska kronika • 3 • 2018
lijardi 900 mio SIT. Temu zakonu se je nadelo ime ''Tolar za znanje '' ali ''Tretji 
šolski tolar''
72
. 
Med tem je Svet za visoko šolstvo obravnaval Elaborat o ustanovitvi univerze 
na dveh sejah, 15. marca in 25. oktobra 2002. Posebej je bil obravnavan Elaborat 
o preoblikovanju koprskega oddelka Pedagoške fakultete v Ljubljani v Pedagoško 
fakulteto Univerze na Primorskem. Svet se je tudi seznanil z osnutkom odloka o 
ustanovitvi univerze, ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 
ter izhodišča za statut, ki so ga podpisale vse bodoče članice univerze.
73
 25. okto-
bra je Svet za visoko šolstvo sklepal o soglasju k ustanovitvi univerze. Po razpravi 
je bilo izglasovano z 9 glasovi za, 1 vzdržanim in 1 proti pozitivno mnenje Sveta 
za visoko šolstvo o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za ustanovitev 
Univerze na Primorskem
74
 .
Novembra 2002 je bil Janez Drnovšek izvoljen na predsedniških volitvah in 
je posledično moral zapustiti Vlado. Pred zadnjo redno sejo Drnovškove vlade, 
28. 11. 2002
75
 so predlog odloka obravnavala vladna delovna telesa, predsednik 
Vlade pa vključil njegovo obravnavo na sam začetek seje. Ministri so soglasno 
podprli Odlok in odločili, da gre v Državni zbor v obravnavo. S tem dejanjem je 
Janez Drnovšek jasno pokazal podporo ustanovitvi Univerze na Primorskem. 
Skrb odhajajoče ministrice Lucije Čok za projekt ustanavljanja UP je bila 
upravičena: zožilo se je ustanovno članstvo, stranke so začele iskati možnosti 
ustanavljanja visokošolskih središč v drugih okoljih, na zaslišanju pred izvolitvijo 
v Državnem zboru je kandidat za ministra za šolstvo Slavko Gaber izrazil pomi-
sleke k odloku o ustanovitvi univerze. Verjamem, da bi Odlok lahko bil boljši, je 
povedal Gaber in, vsi skupaj si želimo, da bi prišlo do integracije moči celotne 
Primorske.
76
 
Na 22. seji Državnega zbora republike Slovenije, 29. januarja 2003, je bilo 
sprejemanje Odloka za ustanovitev Univerze v 11. točki dnevnega reda. Sejo je 
vodil predsednik Borut Pahor, vsebino odloka in pomen ustanavljanja javne uni-
verze za Slovenijo je predstavil minister Slavko Gaber. Spet je zagotovil, da se 
bo zakonodaja na področju visokega šolstva v kratkem spremenila in omogočila 
oblikovanje univerzitetnih središč: ''Kar zadeva naše ministrstvo lahko tukaj iz-
razim pripravljenost na to, da tudi dopolnimo zakon, ki bi omogočil ustanovitev 
središč, ki bi omogočil spodobno avtonomijo teh univerzitetnih središč tako orga-
nizacijsko, kot finančno''.
77
 
72 Tretji šolski tolar, zakon podoben prvima dvema, je nastal z velikim prizadevanjem Rudija Mo-
geta, predsednika Komisije Državnega zbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport. 
Prvega med njimi se je prijelo tudi ime Mogetov zakon. 
73 Svet za visoko šolstvo R Slovenije: Mnenje za Vlado RS Štev. 601-1-003/2000, z dnem 4. 11. 2002.
74 Zapisnik 29. seje Sveta za visoko šolstvo, 25. 10. 2002, sklep 4. 
75 99. redna seja Vlade RS, 28. 11. 2002. 
76 Odbor Državnega zbora RS za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport, 7. nujna seja 16. 12. 
2002. Prepis magnetograma. 
77 Iz magnetograma 22. Seje Državnega zbora, 29. 1. 2003.
161 Od renesančnih akademij do primorske univerze
Predsednik Odbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport Rudolf 
Moge je poslancem predstavil amandmaje poslanskih skupin in sklep odbora, da 
se odlok sprejme. Pomenljivo je zaključil: Odbor je rodil primorsko univerzo s 17 
glasovi za in nobenim proti. Sedaj ste vi na vrsti, da jo kot botrice in botri krstite. 
Želim, da bi krst potekal svečano! 
78
Ob 12.12 uri so poslanci glasovali za sprejem odloka. Od navzočih 64 poslan-
cev jih je 59 glasovalo za in eden je bil proti. Ustanovitev Univerze na Primorskem 
so podprle vse poslanske skupine. Odlok je stopil v veljavo 15 dni po objavi v Ura-
dnem listu RS, 7. 2. 2003.
Za Primorske novice je po ustanovitvi univerze Lucija Čok zapisala:
79
 
Prostor, ki ima univerzo, ima višjo raven kulturnega, izobraževalnega in 
znanstvenega potenciala v svoji sredi in s tem omogoča večje uveljavljanje družbe 
znanja doma in v svetu. Primorska stopa v nacionalno univerzitetno mrežo, ki se v 
obsegu in vsebini povezanem delovanju in kakovostni ponudbi ustrezno pripravlja 
za vstop v skupni evropski visokošolski prostor.
V komentarju Primorskih novic pa je novinar Sašo Dravinec pomenljivo za-
pisal
80
: Čeprav univerzi v ''slovenski Kaliforniji'' vsaj v prvih letih ne bo lahko, pa 
jo vendarle osvetljuje niz zadev, ki podobo delajo svetlo. Zrasla je iz potrebe, ne 
iz prestiža. V desetletjih razvoja visokega šolstva v Zahodni Sloveniji so se so se 
izoblikovali pogoji za povezavo akademskih ustanov, čeprav vseh, ki bi po logiki 
stvari morale biti zraven, v univerzi ni. Svoj komentar zaključuje: Razumeti jo je 
potrebno kot točko, skozi katero se bo tudi iz Primorske vstopalo v svet. Suvereno 
in z lastnim znanjem. Torej ne z lastnimi rokami, tudi z lastno glavo! 
Viri in literatura
Literatura
Ara, Angelo. La questione dell'Università italiana in Austria. V: Ricerche sugli au-
stro-italiani e l'ultima Austria, Editrice Elia, Roma, 1974, str. 9–140.
Bizajl, Tomaž. Policentrični razvoj Slovenije – višje in visoko šolstvo na Slovenski 
obali. Obala, št. 15 – 16. Založba Lipa Koper, 1972, str. 191–193.
Bizajl, Tomaž. Čas velikih pričakovanj, Moja pot. Samozaložba, 2009.
Bufon, Milan - Čok, Lucija. Pomen razvoja znanosti in univerzitetnega izobra-
ževanja v zahodni Sloveniji. Primorska univerza. Društvo 2000, Ljubljana, 
1997, št. 105, str. 89–96.
Čok, Lucija (ur.), Plazar Mlakar, M. (ur.), Mikolič, Vesna.. (ur.). Razvojni projekt 
Koper 2020. 11. Zvezek, Razvoj družbenih dejavnosti. Koper: Mestna občina 
Koper, 1998.
78 Prav tam.
79 Primorske novice, 4. 2. 2003: Uveljavitev znanja.
80 Primorske novice, 31. 1. 2003: Naša univerza. Komentar Saša Dravinec.
162 Šolska kronika • 3 • 2018
Čok, Lucija. Hic et nunc aude! Ustanovitev Univerze na Primorskem v času in pro-
storu. Knjižnica Annales Majora, Univerzitetna založba Annales, Koper 2013. 
Čvrljak, Krešimir, Padovanski humanist Palladio Fosco v Dalmaciji in Istri (1493-
1520), Annales / Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, 1'/91, Koper 
1991, str. 81–90.
Darovec, Darko. Koprska škofija in Slovani od srednjega do novega veka. Acta 
Histriae, 9. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko – Koper, Znanstveno 
raziskovalno središče Koper, Koper, 2001, str. 73–110.
Dolenc, Ervin. Vprašanje ljubljanske univerze. Slovenska novejša zgodovina 
1848–1992. V Borak et al. (ur.). Mladinska knjiga Ljubljana, Inštitut za novej-
šo zgodovino, 2006, str. 285–287.
Eremita doctus – Episcopus Iustinopolitanus Paulus Naldini (1686-1713). Zapu-
ščina koprskega škofa Paola Naldinija (ur. Vesna Kamin-Kajfež), Ognjišče 
d.o.o., Koper, 2014.
Granda, Stane. Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolu-
cionarnem letu 1848/49, v: Kronika »iz zgodovine Primorske«, 1989, 1–2, 37, 
str. 66–75.
Kmecl, Matjaž. Alma mater pri zahodnem slovenskem oknu. Primorska univerza. 
Društvo 2000 , Ljubljana.1997, št. 105, str. 18.
Konestabile, Rovis Mirjana. – Čebron, Jasna. Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče 
v Kopru 1875–1090. Slovenski oddelek. Pokrajinski arhiv Koper, 2011. 
Kovačič-Peršin, Peter. K podobi primorske univerze. Primorska univerza. Dru-
štvo 2000, Ljubljana, 1997, št. 105, str. 3–6.
Krmac, Dean. L'imperial regio Ginnasio Giustinopolitano (1814-1918). Breve pro-
filo storico. V: L'insegnamento della fisica nell'Ottocento a Capodistria. La 
storia, la scuola, il contesto, Capodistria, 2008. 
Krnel Umek, Duša. (ur.), Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre. 
Zbornik. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filo-
zofske fakultete, Koper, 1993.
Krnel Umek, Duša. (ur.). Univerza na Primorskem. Pot do prvega vladnega odlo-
ka leta 2000. Samozaložba, 2004. 
Marušič, Milan: Korenine slovenske šole v Istri. Samozaložba. 1996.
Pirjevec, Jože. Problem slovenske univerze v Trstu v avstrijski dobi, Zgodovinski 
časopis, Ljubljana, 1973, 29, 3–4, str. 260.
Pleterski, Janko. Trst v slovenski politični misli do prve svetovne vojne. Prispevki 
za zgodovino delavskega gibanja, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 
XVII, 1 – 2, Ljubljana-Trst, Ljubljana, 1979, str. 9–23.
Robey, David. Aspetti dell'Umanesimo vergeriano, V: L'Umanesimo in Istria, Fi-
renze, 1983, str. 7–18.
Schiffrer, Carlo. Le origini dell' irredentismo Tiestino (1813-1860), Civiltà del Ri-
sorgimento, 9, Verona, 1978, str. 136–157.
Semi, Francesco. Istria e Dalmazia, uomini e tempi, I: Istria e Fiume. Le figure più 
rappresentative della civiltà istriana e fiumana nei diversi momenti della 
storia, Udine, 1991.
163 Od renesančnih akademij do primorske univerze
Tomizza, Fulvio. Il male viene dal Nord. Quttrocento anni dopo. Arnaldo Monda-
dori Editore, Milano, 1984.
Tuma, Henrik. Iz mojega življenja – spomini, misli, izpovedi. Naša založba, Lju-
bljana. 1997.
Twrdy, E. (ur.), Fabjan, D. (ur.), Hočevar, M. (ur.), Cibic, B. (ur.), Hvalič Erzetič, B. 
(ur.). Po morju in kopnem v višave: zbornik ob 50. obletnici. Portorož, Fakul-
teta za pomorstvo in promet, 2010.
Vidossich, Giorgio. Nuovi materiali per la storia del Collegio di Capodistria, AMSI, 
vol. XV., Parenzo, 1899, str. 265–275.
Vilhar, Srečko. Slovensko učiteljišče v Kopru 1875–1909, Koper, 1976.
Ziliotto, Bacio. Accademie e accademici di Capodistria (1478–1807), Artcheografo 
Triestino, R. LVII NS, Trieste. 1944.
Zlobec, Ciril. Primorska univerza – glasujem zanjo. Odmevnik Študentske organi-
zacije Univerze v Ljubljani. Sreda 26. 4. 1995:4.
Zlobec, Ciril. Beseda, dve iz arhivskega spomina. Pismo avtorici monografije. Lju-
bljana, 13. 3. 2011.
Žitko, Salvator. Vloga in pomen Collegia dei Nobili v Kopru, Acta Histriae, III, 
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko Koper, Koper, 1994, str. 123–132.
Žitko, Salvator. Carlijevo delovanje v koprskih akademijah 18. stoletja, Acta 
histriae V , Zgodovinsko društvo za južno Primorsko-Koper, Znanstveno raz-
iskovalno središče R Slovenije, Koper-Capodistria, 1997, str. 59–78.
Žitko, Salvator. Koprska škofija in njeno ozemlje ob koncu srednjega veka, Di-
oecesis Iustinopolitana. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske 
škofije. Pokrajinski muzej Koper, Koper, 2000, str. 13–26. 
Časopisni članki
Edinost, 10. februar 1905, 41.
Edinost, 10. marec 1905, 69.
Edinost, 13. januar 1905, 13.
Edinost, 14. december 1905, 343. Slovenec, 29. julij 195, 172.
Edinost, 26. november 1902, 270.
Edinost, 26. november 1902, 270.
Lucija Čok odpisala Jožetu Mencingerju. Delo, 22. 4. 2002.
Naša univerza. Komentar Saša Dravinec. Primorske novice, 31. 1. 2003.
Občinski prostori za univerzo. Primorske novice, 18. 1. 2002.
Slovenec, 14. december 1905, 285.
Slovenec, 29. julij 1905, 172.
Slovenija gre naprej. Volilni program LDS 2000. Terciarno izobraževanje (višje in 
visoko šolstvo).
Uradne objave. Primorske novice. 25:162.
Uveljavitev znanja. Primorske novice, 4. 2. 2003. 
Vroča primorska univerza. Dnevnik, 19. 10. 2001.
Všeč mi je modro. Robert Brsa. Glasilo VSK. Študijsko leto 2002/2003.
164 Šolska kronika • 3 • 2018
Zakonodaja
Mnenje za Vlado R S o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev Univerze na Primor-
skem. Svet za visoko šolstvo R Slovenije Štev. 601-1-003/2000, z dnem 4. 11. 
2002.
Odlok ustanovitvi javnega zavoda Visokošolsko središče v Kopru - Uradne objave PN 
št. 22, 17. 11. 1995.
Poročilo o vlaganjih občin v razvoj Primorske univerze v obdobju 1991–2000. VSK 
26. 1. 2001. 
Predlog Nacionalnega programa visokega šolstva v Republiki Sloveniji – EPA 319-
II. Tretja obravnava. 
Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za razvoj visokega šolstva in vzpostavitev 
pogojev za nastanek univerze na Primorskem. Državni zbor RS, štev. 411-
01/00-63/1, Ljubljana 31. 7. 2000.
Sklep Občin Izola, Koper, Piran štev. 108-5/95 o imenovanju Odbora za pripravo 
programskih in organizacijskih osnov za ustanovitev Visokošolskega sredi-
šča. 14. 2. 1995. 
Strokovna izhodišča za Nacionalni program visokega šolstva v Republiki Sloveni-
ji, Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana, 1997. Poročevalec DZ, št. 58: 33.
Zakon o visokem šolstvu – ZViS (Uradni list RS, št. 67/93 z dne 17. 12. 1993),  
15. 11. 2011.
Povzetek
Avtorja v prispevku podajata prerez razvoja šolstva oziroma šolskih ustanov 
v Kopru od akademij 16. stoletja do danes. Uvajanje slovenščine kot učnega jezika 
v šole v času Ilirskih provinc, delovanje beneškega Collegia dei Nobili, kasnej-
šega liceja oziroma c. k. gimnazije in trojezičnega učiteljišča v Kopru (1875/76 
– 1909), so osnove, na katerih se je kasneje razvijalo visokošolsko izobraževanje 
na tem območju. Ustanavljanje prve slovenske univerze leta 1919 in predhodna 
prizadevanja, da se prva slovenska univerza ustanovi v Trstu, so predstavljali prve 
stvarne dosežke na tej poti. Pospešeno dinamiko dogajanja v drugi polovici 20. 
stoletja devetdesetih let so ustvarjale interesne skupine, podpisovale so se po-
bude in oblikovali prvi študijski programi. Znanstveno-raziskovalno središče, 
ustanovljeno 1995 je postalo inkubator prvih študijskih programov, Visokošolsko 
središče Koper pa je bilo interesno jedro najrazličnejših pobud in koordinator pri 
ustanavljanju prvih visokošolskih zavodov. Leta 2000 je bila ustanovljena prva 
fakulteta, Fakulteta za humanistične študije, 29. januarja 2003 pa je Državni zbor 
R Slovenije sprejel Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem.