>*> * * * ** * * X- ** * ** * * * * *** X- +* *** X- ***** ************************ ***** ***fc-fc-fc****+**- novo les v. LETO XVII Številka 5 novoles 30. marca 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA DRAGI NAŠ TOVARIŠ TITO * ******************************************** * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * -¥■ * * * * * * * * * * * * $ ★ k k ★ ★ ★ ★ ★ ★ k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k ★ k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k ★ ★ k ★ ★ ★ ★ k ★ ★ k k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *> *-#**»**+ #*+**-**■*+* ^*#-**)«.***********.***.)«.** * Ob tvojem 87. rojstnem dnevu ti mladina in delavci tovarne „NOVOLES", lesni kombinat, TOZD Tovarna stilnega pohištva in TOZD — Tovarna drobnega pohištva Straža pri Novem mestu iskreno čestitamo in želimo, da bi bil še dolgo med nami ter nas vodil v prizadevanjih za nadaljnjo graditev naše samoupravne, socialistične in neuvrščene Jugoslavije ter v krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. Obljubljamo, da bomo negovali pridobitve socialistične revolucije in se borili za dosledno uresničevanje tvojih zamisli in idej o graditvi socialistične samoupravne skupnosti svobodnih, enakopravnih narodov in narodnosti. Straža, 29. 3. 1979 Mladina in delavci TOZD Tovarna stilnega pohištva in TOZD Tovarna drobnega pohištva Ne „ženska”, temveč družbena vprašanja Brez množične aktivne udeležbe žensk delavski razred ne more postati odločilen dejavnik celotnega družbenega razvoja. — S šopki, darili in veselicami si za 8. marec ne moremo „kupovati odpustkov", če vse leto nismo nič naredili za urejanje družbenih vprašanj, izmed katerih številna najbolj pestijo zaposlene ženske. Dnevni tisk, radio in televizija so nas pred dnevi obširno seznanili z gradivom problemske konference „Delavka v združenem delu“, ki je bila 6. marca v Ljubljani. Tudi na tej konferenci, ki so ji bila uvod številna posvetovanja v raznih delovnih organizacijah, je bilo znova predvsem poudarjeno, da v naši družbi ni mogoče umetno ustvarjati „moških" in „ženskih" vprašanj oz. jih deliti na probleme delavk in delavcev. Tudi če je del teh vprašanj tesneje povezan z družbenim položajem delavk, pri tem ne gre za „posebna ženska vprašanja", temveč so to družbena vprašanja. Zato ni prav nič odveč, če si zdaj, ko je 8. marec za nami in si marsikdo misli, da je do prihodnjega dneva žena v letu 1980 mogoče odložiti z dnevnega reda nekatera „nerešena ženska vprašanja", takrat pa jih spet ponoviti, osvežimo spomin z nekaterimi dejstvi: — jugoslovanske žene so si že v NOB in v revoluciji priborile pravico do enakopravnosti; — izhodišče položaja žensk in delavk še posebejj je pri nas družbena lastnina proizvajalnih sredstev in socialistično samoupravljanje; — samoupravni odnosi, kijih razvijamo, vključujejo enakopravnost vseh udeležencev v delu in odločanju; — zgornje resnice lahko strnemo v ugotovitev: ni pravega samoupravljanja brez enakopravne vloge žensk v teh odnosih. Delavci ne morejo biti resnični samoupra vij alci, če hkrati delavke niso samouprav-ljalke. Družbeni položaj ženske je trdno merilo človekove osvoboditve. Teoretično je enakopravnost žensk čvrsto utemeljena; mnogo je bilo narejenega zadnja leta za uresničevanje te enakopravnosti v praksi, zlasti kar zadeva enakopravno vključevanje žensk v družbeni razvoj in delo. Izredno pomemben je prispevek delavk k materialnemu razvoju Slovenije. Brez 43 odstotkov žena, ki predstavljajo torej le malo manj kot polovico vseh zaposlenih v Sloveniji, Slovenci ne bi imeli tako visoke življenjske ravni. Kljub temu pa zaostaja reševanje mnogih vprašanj, katerih neurejenost najbolj čuti delavka in njena družina: sem lahko štejemo naloge otroškega varstva, stanovanjske probleme, staro gledanje na novo vsevino in spremenjene odnose v družini, na širše zahteve sodobne vzgojne dejavnosti, organizacijo družbene prehrane, delo potrošniških svetov, razvoj servisnih dejavnosti, ki naj raz-bremene gospodinjstva itd. Ni odveč pripomba: zastareli pogledi na ta vprašanja včasih bolj kot materialni pogoji ovira- (Nadaljevanje na 3. strani) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a j NASLEDNJA j ŠTEVILKA IZIDE | 13. APRILA ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV JE 4. APRIL 1979 .................i Matere in vdove padlih partizanov obiskale Novoles V četrtek, 22. marca je obiskalo Novoles 38 mater in vdov padlih partizanov. Pobudnik srečanja je bil občinski odbor Zveze združenj borcev — komisija Zveze vojnih vojaških invalidov iz Novega mesta. Organizacijo obiska mater in vdov padlih partizanov v NOB iz območja Suhe krajine je z veseljem prevzela naša OZD, katerega vodstvo je pripravilo po mnenju udeleženk srečanja izredno zanimiv program. Že na začetku srečanja je stekel sproščen pogovor o minulih težkih časih. Po pozdravnih besedah predstavnikov ZZB in gostiteljev pa so si matere in vdove ogledale proizvodnjo v treh temeljnih organizacijah združenega dela: TVP, TDP in ŽAGA. Kljub slabemu vremenu so nato odšle na pokopališče v Vavti vasi kjer so položile vence k spomeniku padlih ter prižgale svečke. Srečanje, ki je bilo povezano z obiskom delovne organizacije in je bilo organizirano v okviru počastitve dneva žena, so udeleženke zaključile v Dolenjskih Toplicah, kjer smo jim pripravili krajši kulturni program. Upamo lahko, da bodo takšni obiski postali tradicionalni, saj je taka pozornost do mater in vdov padlih partizanov le skromna oddolžitev za vse, kar so žrtvovale med NOB. Tekst in fotografije: VANJA KASTELIC Na pokopališču v Vavti vasi. Skupinska fotografija udeleženk srečanja. Med obedom proizvodnje v TOZD TVP. Med pogostitvijo v Dolenjskih Toplicah. O planiranem preventivnem vzdrževanju strojev V preteklem letu smo postavili temelj plansko preventivnemu vzdrževanju. Smisel takšnega vzdrževanja je ugotavljanje in odklanjanje napak na strojih in Napravah, preden pride do okvare. Ker je stroj na razpolago vzdrževalcu takrat, ko proizvodnji ni potreben, nimamo nepredvidenih zastojev. S tem se bistveno zmanjša število zastojnih ur, ki so neposredno povezane s produktivnostjo. Za izvedbo preventivnih posegov je izdelana osnovna dokumentacija: karton stroja — naprave, operacijski list, poročilo o opravljenem preventivnem posegu in list evidence vzdrževanja. Operacijski list vsebuje navodilo, kako je potrebno preventivni poseg opraviti. Opredelili smo se za tri vrste preventivnih posegov: preventivni pregled, malo popravilo in večje popravilo. Pri izvedbi preventivnega posega sodelujejo: tehnolog, glavni vzdrževalec, elektro in strojni v zdrževalci, posluževalec stroja, po potrebi pa še izmeno-vodja in predstavnik službe za VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ NE „ŽENSKA", TEMVEČ DRUŽBENA VPRAŠANJA (Nadaljevanje s 1. strani) jo uveljavljanje delavk! Prav zato je problemska konferenca opozorila na pomen še neizvršenih nalog z naštetih področij do kraja sedanjega srednjeročnega obdobja. Spodbuditi moramo nosilce planiranja, na primer na področju otroškega varstva, da pregledajo sedanje stanje in naredijo vse, da bodo zastavljeni smotri do konca 1980 izpeljani. Pred nami je nov srednjeročni plan in plan dolgoročnega razvoja SRS. Slovensko gospodarstvo v njem spreminja svojo dosedanjo sestavo, zato moramo ob tem upoštevati tudi učinke na bodoče zaposlovanje obeh spolov v posameznih dejavnostih, vrste poklicev, prostorske razmestitve starih in novih zmogljivosti in pod. Pri tem ima sleherna naša delovna organizacija, krajevna skupnost in občina svoje obveznosti in pristojnosti. Od vseh samoupravljalcev je torej odvisno, kako jih bomo reševali, s tem pa hkrati ustvaijali potrebne pogoje za množično aktivno udeležbo žensk v celotnem dmžbenem razvoju. varstvo pri delu. Za preventivni pregled je nosilec naloge glavni vzdrževalec, za malo in večje popravilo pa tehnolog vzdrževanja. Največji poudarek smo dali preventivnim pregledom, ki so bili opravljeni po proizvodnih TOZD v Straži, TOZD TPI in TOZD TG Dvor. V tem mesecu pa smo pričeli s pripravami na izvedbo preventivnih posegov tudi v ostalih zunanjih TOZD. V februarju in marcu sta bila opravljena 102 preventivna posega. Za opravilo teh posegov je bilo porabljenih 1.156 ur. Posebna delovna skupina komisije za kulturo in informiranje pri občinskem sindikalnem svetu v Mariboru je že začela s pripravami na to srečanje. Pred dnevi se je s pripravami seznanil tudi svet za izobraževanje in kulturo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, in soglašal s predlagano delovno usmeritvijo. Glavni referat bo obravnaval usposabljanje organizatorjev kulture v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, ko-referat pa akcijo za knjigo. Tako uvodni referat kot koreferat bosta prispevala dva organizatorja kulturnega življenja v Mariboru in prav to zagotavlja pogovor o izkušnjah, ne pa ponavljanje načelne razprave. V Mariboru pričakujejo na srečanju kakih 200 gostov iz vseh republik in pokrajin. Ob delovnem srečanju pripravljajo zanje tudi poseben kulturni program, ki naj bi jih seznanil z načinom dela, z uspehi in izkušnjami Mariborčanov. V eni večjih delovnih organizacij bodo v proizvodnih prostorih Pri izvedbi preventivnih posegov v vseh TOZD je bilo ugotovljeno: — da noben stroj ni ustrezno in redno čiščen, — da je mazanje strojev zelo pomanjkljivo, — da so priključki električnih vodnikov, komprimiranega zraka, tlačnega olja in odse-sovalnih naprav razrahljani ali neustrezno pritrjeni, — da bo bila predhodna dela opravljena s premajhno natančnostjo, prikazali gostom in domačim delavcem monodramo Matjaža Kmecla „Intervju11, v kateri nastopa igralka Mariborske drame Pavla Brunčkova, ki je prav za to vlogo letos prejela nagrado Prešernovega sklada Gostom bodo omogočili tudi obisk nekaterih delovnih organizacij, kjer organizatorji kulture že lahko govore o nekaterih izkušnjah. Obiskali bodo Gradis, kjer je zaposlenih 57 odstotkov delavcev iz drugih republik in pokrajin. Poleg likovne razstave, v tej delovni organizaciji, jim bodo tu delavci sami pokazali kulturni program v slovenskem, srbohrvaškem in makedonskem jeziku, ogledali pa si bodo lahko tudi vzajemno knjižnico, ki zadovoljuje potrebe bralcev v treh jugoslovanskih jezikih. V PTT podjetju si bodo lahko ogledali dejavnost društva, ki deluje v organizaciji združenega dela, in ki ima razvite skoraj vse kulturne sekcije. Obisk v Tovarni dušika Ruše naj bi goste seznanil, kako se povezuje kulturna akcija te delovne organizacije s tamkajšnjo krajevno skupnostjo. V — da ponekod manjkajo zaščitne naprave, — da se stroji nahajajo v precej kritičnem stanju in so vsi potrebni vsaj majhnega popravila. Po opravljenem preventivnem posegu je potrebno napisati poročilo, ki vsebuje podatke o obstoječem stanju stroja, izvršenih delih in planu potrebnih popravil ter rezervnih delov za naslednji preventivni poseg. Dosedanji opravljeni preventivni posegi zelo nazorno prikazujejo kritično stanje, v katerem se nahajajo stroji in naprave. Zato bo potrebno največjo pozornost, ob sodelovanju proizvodnih TOZD, posvetiti čim-večji frekvenci preventivnih posegov. Vodja centralne priprave dela ANTON STEFAN, dipl.ing. Tovarni svile si bodo lahko gosti ogledali poleg razstave domačih fotoamaterjev, ki prikazuje razvoj tovarne vse od konca minule vojne, tudi način dela organizatorjev kulture v tovarni, kjer je delo organizirano v treh izmenah. V Tovarni železniških vozil Boris Kidrič pa se bodo srečali s pevci zbora Angel Besednjak in si tudi ogledali, kako je v tovarni organizirana prodaja knjig Mladinske knjige. V pripravah na to majsko srečanje pa bo svet za izobraževanje in kulturo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije še v aprilu temeljito razpravljal o sistemu izobraževanja organizatorjev kulture v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. S.G. REKLI SO . . . Napredek je delo nezadovoljnih. JEAN-PAULSARTRE Zgodovina se ponavlja, in vsakokrat stane več. HALLDOR LAXNESS Spoštuj besede! Vsaka izmed njih lahko postane tvoja poslednja. JERZY S. LEC Priznanje je rastlina, ki raste ponajveč na grobovih. ROBERT LEMBKE TOZD preventivni malo veliko skupno pregled popravilo popravilo število ur TPI 7 2 — 48 TG 11 2 — 159 ŽAGA 10 4 — 204 TDP 23 238 TVP 19 6 1 359 TSP 12 1 — 148 SKUPAJ 79 19 4 1156 Jugoslovansko srečanje organizatorjev kulture V Maribora bo 17. in 18. maja jugoslovansko srečanje organizatoijev kulture v organizacijah združenega dela. Takoj je treba povedati, da tokrat ne gre več za načelne razprave o organizatorjih kulture in o njihovih nalogah, marveč za srečanje ljudi, ki že delajo kot organizatorji kulture in tudi že imajo izkušnje, ki jih vsekakor velja izmenjati. To srečanje je v svojem letnem programu načrtoval svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Po dogovoru med republikami in pokrajinami je bila organizacija srečanja zaupana Mariboru, saj v tem mestu že deluje nekaj sto organizatoijev kulture v organizacijah združenega dela. Ali bomo obvladali vse nalezljive bolezni? Kljub velikemu napredku medicinske znanosti v zadnjih letih so nalezljive bolezni med tistimi boleznimi, ki pri vsakem narodu pomenijo znaten del zbolenj in se z njimi srečujejo tako zdravstveni delavci osnovne zdravstvene službe kakor tisti v specialističnih ambulantah in bolnišnicah. Če primerjamo pojavljanje nalezljivih bolezni pri nas in v svetu s pojavljanjem v preteklosti, lahko ugotovimo, da so na področju njihovega zatiranja doseženi ogromni uspehi. Z energičnimi protiepidemičnimi ukrepi, pri katerih ima gotovo veliko zaslugo SZO, je uspelo te bolezni že zelo zatreti. To je v večji meri uspelo v razvitejših deželah in lahko trdimo, da je prav številčno naraščanje in padanje nalezljivih bolezni pri-nekem narodu brez njegovega socialnoekonomskega in kulturnega stanja, odsvit zdravstvene prosvetljenosti ljudi in končno tudi merilo za uspešnost zdravstvene službe. Med protiepidemičnimi ukrepi je pri nalezljivih boleznih vsekakor najmočnejše orožje varstveno cepljenje. Vendar bi se motil vsak, kdor bi mislil, da je s tem problemom nalezljivih bolezni povsem rešen. Poleg tistih, za katere je pri nas uvedeno obvezno cepljenje in nam jih je uspelo nekatere že do kraja, nekatere pa skoraj že docela zatreti, se srečujemo še z drugimi, za katere še nimamo ustreznega varstva. In ravno te so vedno večji zdravstveni problem. Zaradi množičnega pojavljanja so povezane z veliko izgubo delovnih dni, z veliko porabo drugih zdravil in končno tudi dragih oskrbnih dni v bolnišnicah, kar vse vpliva na znižanje narodnega dohodka ali pa onemogoča, da bi se tako porabljena denarna sredstva naložila koristneje. Pri šolskih in predšolskih otrocih je pogosto zbolevanje za nalazljivimi boleznimi povezano z velikim številom izostankov iz šole ali vzgojojnovarstvene ustanove, kar lahko vpliva na učni uspeh in otrokov normalen psihološki razvoj. Poudariti moramo, da pri nalezljivih boleznih v primerjavi z drugimi ne zabeležimo velikega števila smrtnih primerov, ne gre pa prezreti, da lahko tako pri otrocih kakor pri odraslih povzročajo trajne zdravstvene okvare. Varstvo pred nalezljivimi boleznimi je urejeno z zakonom (Uradni list SFRJ, 2/74), ki določa, da je to varstvo dolžnost družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov, zdravstvenih skupnosti, zdravstvenih in drugih organizacij združenega dela ter končno tudi dolžnost državljanov samih. To varstvo obsega organiziranje službe, ukrepanje in zagotavljanje materialnih sredstev za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni. Izvajanje teh ukrepov ima prednost pred drugimi ukrepi za zdravstveno varstvo. (Zakon o zdravstvenem varstvu Uradni list SRS, št. 38-446/76). Mnoge od nalezljivih bolezni ne moremo zaradi njihovih posebnih lastnosti ali nezadostnih varstvenih ukrepov, ki jih imamo na voljo, zatreti. V vsakem primem pa lahko s pravilnim protiepidemičnim ukrepanjem ob pojavu prvega oziroma prvih zbolenj preprečimo, da bi se bolezni razmahnile v večjem obsegu. Torej lahko računamo na uspeh le, če ukrepamo pravilno, predvsem pa dovolj hitro. Še večji problem pa so nalezljive bolezni v posebnih okoliščinah, tj. ob elementarnih nesrečah in vojnem času, ko so spremenjene življenjske razmere in porušena mnoga higienska načela. Zato je nujno, da mislimo tudi na takšen čas in okrepimo higien-sko-epidemiološko službo, da bo zmožna učinkovito ukrepati tudi v teh okoliščinah. Za nastanek in širjenje nalezljivih bolezni morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki so kot členi v krog sklenjene verige in kadar ne manjka nobeden od njih, pride do novega primera nalezljive bolezni. Ti pogoji so: vir okužbe, pot širjenja, vstopno mesto, napadalnost in strupenost klic in sprejemljivost organizma. S protiepidemičnim ukrepanjem pa skušamo to verigo na kateremkoli mestu pretrgati. Od naravne bolezni je odvisno, kateri člen si bomo izbrali, da dosežemo najboljši uspeh. Že ob hitri presoji teh petih pogojev nam je jasno, da lahko ukrepamo le pri treh, tj. pri viru okužbe, na poteh širjenja in sprejemljivosti organizma. Skoraj nemogoče pa je preprečiti vstop kužnih Idic v organizem, kakor je nemogoče vplivati na napadalnost in strupenost klic, ki se spreminja v prirodi po naravnih zakonih. Zmanjšana sprejemljivost organizma za določeno kužno klico, ki jo dosežemo s cepljenjem, je naj zanesljivejši proti-epidemični ukrep. Občuten uspeh smo dosegli le pri zatiranju tistih nalezljivih bolezni, proti katerim imamo na razpolago učinkovitega cepiva. Za vse druge nalezljive bolezni pa imamo na razpolago le ukrepa- nje pri viru okužbe in na poteh širjenja. Kako izvajamo to ukrepanje, nam nazorno kažejo primerjave o gibanju nalezljivih bolezni v SR Sloveniji skozi več let. Epidemiološko izsledovanje nalezljivih bolezni, s katerim odkrijemo vir okužbe in preprečimo nadaljnje širjenje bolezni, je ukrep, ki je zaradi prezaposlenosti ali zaradi nepoučenosti zdravstvenih delavcev zelo potisnjen ob stran. Vir okužbe je najvažnejši člen v verigi pogojev, ker brez njega do okužbe sploh ne more priti. Povzročitelj nalezljivih bolezni so kužne klice, ki žive v živem organizmu, človeku ali živali. Menimo, da je vir okužbe vedno žrvo bitje, tudi v tistih primerih, ko se človek okuži s klicami, M so prisotne na različnih predmetih, v zraku, vodi, živilih, kamor so prišle iz izločevalca klic. Najlažje razumemo, da je človek vir okužbe takrat, ko so pri njem izraženi očitni znaki neke nalezljive bolezni. Kužen je seveda tudi v inkubaciji, rekonvalescenci ali pa ostane po preboleli bolezni začasen ali trajen izločevalec klic. Še nevarnejši so za svojo okolico bolniki, ki so zboleli z neznačilnimi oblikami bolezni in tisti, ki sploh niso zboleli, to so zdravi klicenosci. Ravno zdravi klicenosci imajo važno vlogo pri širjenju nalezljivih bolezni. Vir okužbe je lahko tudi bolna žival. Nalezljive bolezni skupne človeku in živali — antropozoonoze — nastopajo Sporadično največkrat pri osebah, ki imajo z živalmi pogosten stik. Prvi protiepidemični ukrep pri viru okužbe je izolacija in zdravljenje bolne osebe ali živali, ki mora trajati toliko časa, dokler ta še izloča bolezenske klice. Izolacija pri bolnikih z akutnimi nalezljivimi boleznimi ni težko izvedljiva, ker ni dolgotrajna. Bolnika s kronično nalezljivo boleznijo ali trajnega klicenosca pa ne moremo izolirati, ampak ga podučimo o higienskem režimu, po katerem se mora ravnati, da ne bo okuževal okolice. Še težje pa je protiepidemično ukrepanje pri skritih virih okužbe (zdravi klicenosci, atipične oblike bolezni). Te osebe odkrijemo pri sistematičnih pregledih ali če v njihovi okolici zboli večje število ljudi. Poti širjenja — Ko kužne klice zapustijo okuženo živo bitje, morajo priti do zdravega človeka. Kakšen bo način prenosa, je v veliki meri odvisno tudi od odpornosti klic v QA KJi ' 1 I I I ,JO y v - ■’ n Očitno je, da želi vsak igralec, ki sede za šahovnico premagati svojega nasprotnika na šahovskem bojišču. Želja po zmagi izvira iz raznih motivov: publiciteta, naklonjenost športnim podvigom, čast. Velika privlačnost do šaha pa ni samo v športnem, tekmovalnem karakterju. Večjo vrednost pri vsakem pravem šahistu v neki šahovski partiji ali na tekmovanju pa ima željo po izpopolnjevanju splošnega šahovskega znanja. Za dosego tega cilja pa mora v sebi razvijati neke konkretne sposobnosti. Te sposobnosti so specifično šahovske in splošne. Pod šahovske sposobnosti razumemo nadarjenost za šah, ki vsebuje moč hitrega in lahkega pojmovanja, iznajdljivost v šahovski teoriji, energičnost kombinatorne in ustvarjalne fantazije. . . V vzgojnem pogledu pa imajo večji značaj sposobnosti splošnega karakterja. Veliko variant, ki izvirajo iz šahovskih pozicij, praktično ni mogoče vedno predvideti. Zato postane v mnogih slučajih odločnost in iznajdljivost osnovni zagon smeri šahovske igre. Torej za dobro vodenje šahovskih figur ni dovolj samo naučeno znanje. Potrebno je tudi nekaj domiselnosti in ustvarjalnosti. Samo z ocenjevanjem pozicije, brez ustvarjalne fantazije, ni dobrnih rezultatov. Posebno vrednost v šahu pa daje argument zakonitosti v šahovski borbi, kar v veliki meri pripomore k discipliniranosti človekove osebnosti. SAM zunanjem svetu. Razlikujemo več načinov prenosa in siljenja nalezljivih bolezni: s kontaktom, z živili, z vodo, z zemljo, z zrakom in s posredovanjem insektov. Protiepidemični ukrepi temeljijo na uničevanju klic, še preden pridejo do zdravega organizma. Brž ko klice zapustijo organizem, jih najlaže uničimo z razkuževanjem — Z dezinfekcijo bolnikovih izločkov in predmetov iz njegove okolice. Tudi zdravstveno osebje in tisti, ki negujejo bolnika, morajo paziti na higieno ker s tem okužbe varujejo sebe in okolico. Pomembna ukrepa na poteh širjenja sta tudi dezinsekcija in deratizacija. Na poteh širjenja najučinkoviteje ukrepamo pri črevesnih nalezljivih boleznih. Povzročitelji teh bolezni vstopajo v organizem skozi usta, torej pridejo vanj z okuženo hrano, vodo ali z umazanimi rokami. S tem ko preprečujemo okuženje živil in vode, preprečujemo tudi okužbe človeka. Zagotavljanje zdravstvene neoporečnosti živil in sanitarno higienskih pogojev za njihovo proizvodnjo, promet in shranjevanje, visoko osebna higiena zaposlenih ter njihovo zdravstveno nadzorstvo so ukrepi, ki močno zmanjšujejo možnost okužbe živil. Okužbe s pitno vodo preprečujemo s skrbjo za higiensko neoporečno pitno vodo in sanitarnim varstvom izvirov in objektov za preskrbo s pitno vodo, z zdravstvenim nadzorstvom oseb, zaposlenih pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo, z odstranjevanjem odplak in drugih odpadnih snovi na način, ki zagotavlja varstvo voda in zemljišč pred onesnaženjem. Končno poudarimo, da je visoka osebna higiena najboljše varstvo posameznika pred okužbo s klicami, ki povzročajo črevesne nalezljive bolezni. Težje je preprečiti pot širjenja pri kapljičnih nalezljivih boleznih, saj se klice razpršijo v zraku. Skrbeti moramo, da zmanjšamo koncentracijo klic v zraku zaprtih prostorov, kar dosežemo v vzdrževanjem higienskih pogojev v javnih prostorih, šolah, vrtcih, bolnišnicah in javnih prometnih sredstvih. Po epidemioloških karakteristikah delimo nalezljive bolezni v štiri velike skupine: črevesne, kapljične, bolezni kože in sluznic in transmisivne. Črevesne nalezljive bolezni so med nalezljivimi boleznimi trenutno največji problem. S splošno higienizacijo okolja nam je v povojnem času uspelo, da se je močno znižalo število zbolenj za tifusom in paratifu-som. Človeku prilagojene salmonele, ki povzročajo te bolezni, lahko ostanejo v njegovem organizmu vse življenje in ti trajni klicenosci so vedno prisotni vir okužbe. Pri vseh drugih črevesnih nalezljivih boleznih pa nismo zabeležili številčno občutnega padca zbolenj, nasprotno iz leta v leto beležimo njihov porast. Vedno več je zbolenj, ki jih povzročajo človeku neprilagojene salmonele, to so tiste, ki povzročajo obolenja pri živalih in ljudeh. Te salmonele so med živalmi zelo razširjene in človek se najpogosteje okuži z uživanjem okužnega mesa. Človek ima kot bolnik in klicenosec kot vir okužbe stransko vlogo. Prirodni rezervoarji salmonel med živalmi so napogosteje svinje, govedo, perutnina, ribe ter miši in podgane. V okuženem mesu zaklane živali ni veliko klic. Le-te se ob ugodni temperaturi hitro razmnože. Meso lahko okužimo pri zakolu, predelavi in shranjevanju, v mesnicah in končno tudi ob pripravi hrane v kuhinjah. Uskladiščeno hrano lahko okužijo miši in podgane. Vso pozornost moramo zato posvetiti preprečevanju okužbe hrane, kar dosežemo z njeno V TOZD TPP pravijo, da se bodo nekateri vozili z avtom prav do strojev. Glede na gornjo fotografijo jim lahko verjamemo. —-------------------------------------------------J Z biokemijo nad odpadke V zadnjih letih postaja gospodarstvo, zlasti še za prehrambeno in farmacevtsko industrijo, vedno bolj zanimivo raziskovanje proteinov, encimov in drugih biološko aktivnih snovi. Raziskovalci IJS se tega že vrsto let zavedajo ter se že 20 let ukvarjajo s problemi izolacije encimov živalskega in rastlinskega izvora (n.pr. goveda, prašiča, mikroorganizmov) in pripravljajo iz njih snovi, ki bi lahko služile kot surovine ali že končni produkti. Moramo priznati, da so se začeli za naše dosežke v zadnjih dveh, treh letih zanimati tudi strokovnjaki iz gospodarstva ter je prišlo tudi že do konkretnih dogovorov in rešitev. V sodelovanju z raziskovalci iz tovarne Krka v Novem mestu smo uspeli v plasmanu domačih proteoliznih encimov za potrebe usnjarstva. Nadaljnja možnost: precejšen del naših klavnic še vedno spušča v kanale živalsko kri. Tako, ne samo da kvari vode, ampak meče dobesedno vanje denar. V krvi je namreč več kot 100 različnih sestavin, ki so uporabne zlasti v farmacevtski industriji in drugod. Razvite države so že zdavnaj dojele vrednost krvi, pri nas pa si ta miselnost le počasi utira pot med gospodarstveniki. Poglejmo samo primer hemoglobina. Za 10 kg hemoglobina potrebujemo približno 100 1 krvi. Cena krvi se giblja med 1 in 2 dinarji, cena 1 kg hemoglobina, ki ga je mogoče proizvesti z dokaj enostavnimi postopki, pa 38 000 dinarjev (ZR Nemčija 5000.—DM). Če se hemoglobin očisti še naprej, se cene podeseterijo. Ob tem naj samo povemo, da čiščenje ne zahteva posebno dragih aparatur, saj hemoglobin za lastne potrebe proizvajamo kar v naših laboratorijih. S podobnimi številkami in razmerji računamo tudi drugje, n.pr. pri plazmi, ki se lahko neposredno uporabi kot izredno bogat dodatek proteinov živalski ali človeški prehrani, ali pa kot izhodna surovina za izolacijo cele vrste plazemskih proteinov, ki so neobhodno potrebni v zdravilstvu. In kje so še albumini, globulini, plazmin, hormoni, serumi itd. in snovi iz pankreasa, kot npr. insulin, tripsin itd. Dalje, iz različnih mikroorganizmov je možno izolirati celo vrsto biološko aktivnih snovi, uporabnih v farmacevtiki, mlekarstvu, usnjarstvu, pivovami-štvu, industriji sokov in vinarstvu, mesni industriji itd. Skratka, institutska biokemija ponuja roko gospodarstvu, le stisniti jo je treba. vXXXXXXXX>XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXN pravilno predelavo, pripravo, shranjevanje in serviranjem. V kuhinjah je možna okužba hrane največkrat po deskah za meso, po posodi in okuženih rokah. Tudi število prijavljenih zbolenj za grižo je iz leta v leto precej konstantno. V večini primerov je povzročitelj te bolezni Shigella sonnei. Človek se okuži z okuženo vodo, hrano in sadjem, ki jo je okužil bolnik ali klicenosec. Muhe so kot raznašalke klic te bolezni zelo pomembne, zlasti na deželi, kjer je še vedno veliko odprtih stranišč. Z asanacijo stranišč, vodnih objektov in z uničevanjem muh ter visoko osebno higieno bomo dosegli, da se bo tudi število zbolenj za grižo zmanjšalo. Tudi nalezljivo vnetje jeter ali nalezljiva zlatenica je bolezen, ki je kljub mnogim izvedenim protiepidemičnim ukrepom ne moremo zajeziti. V letu 1966 in 1967 smo zabeležili v Sloveniji večjo epidemijo, nakar se je število zbolenj v naslednjih letih občutno znižalo, ker je bila prekuženost med prebivalstvom visoka. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ POMLADANSKA UTRUJENOST Narava se prebuja, ljudi pa se loteva utrujenost, kar nekam medli so. Ponoči ni pravega spanja, čez dan so razdraženi. Včasih se za več ur naseli v glavi topa bolečina, srce ne bije več v ritmu, zdi se nam, da kar preskakuje in hiti. Kje je nenadoma tek do jedi? Nič nam ne gre v slast in potem nam nagaja še prebava. Vse to so znaki „pomladanske utrujenosti11, ki prizadene ob koncu zime precej ljudi. Zdravnik ne najde nobenih bolezenskih sprememb na telesu in vendar se marsikdo počuti bolnegg. Vzrok moramo iskati v dolgih zimskih mesecih, v mrazu, v pomanjkanju gibanja in sonca, v neprimerni prehrani. Telesu primanjkuje vitaminov, kri je bolj revna z rdečimi krvničkami. In pomoč? Čim več gibanja na zraku, v hrani naj prevladuje sočivje, sprehod po kosilu, lahke večerje, zvečer nič kave in tobaka, pač pa topla kopel in prha. Spalnica naj ne bo prevroča, tudi odej ne potrebujemo več toliko kot pozimi. 6 NO VOL ES Številka 5 — 30. marca 1979 Nekadilci odvisni od kadilcev „J *— ™: j„i : j k.j.1 _i j ____„ Med tremi delavci, dva kadilca. - Kako zavarovati nekadilca pred Poleg teh neprijetnosti pa prisilnim kajenjem? v ' nekadilcem, ki morajo dan za Odvračati kadilce od njihove razvade je brezplodno delo. dnem vdihavati tobačni dim, Vsakdo danes ve za škodljive učinke cigarete. In vsakdo, ki kadi, čez leta pretijo iste nevarnosti zavestno spremlja tveganje, da si bo z nenehnim zastrupljanjem kot kadilcem — poškodbe ožilja uničil zdravje. Toda, če že zastruplja sebe* nikakor nima pravice, in srca, rak v grlu ali na pljučih, da zastruplja tudi druge. To pa nemoteno počenja, ko v zaprtem Zdravniki so trmasti dvom prostom vleče cigareto za cigareto in zastruplja s škodljivimi mnogih kadilcev o tem ovrgli snovmi tudi tiste, ki so se cigareti odrekli po zdral%ikovem nasvetu tudi s poskusi na živalih. Pri ali se odločili, da svojega zdravja ne bodo ogrožali. Njihova trdna miškah, pasivnih kadilkah, seje odločitev pa se kot v posmeh razblinja prav v cigaretnem dimu in v pljučni tumor pojavil dvakrat žalostni resnici, da so danes nekadilci v nelogični, celo absurdni pogosteje, kot pri tistih, ki so zdravstveni odvisnosti od kadilcev doma, v družbi in na delovnem dihale čisti zrak. Tudi med mestu. hrčki jih je dobilo deset odstot- kov več raka na grlu med tistimi, ki so vdihovali cigaretni Kadilci sami pravijo, da največ cigaret pokadijo med delom. Dr. Mario Kocijančič, ki že dlje časa zbira in spremlja Izdatke o kadilcih in o kajenju v večjih organizacijah združene-p dela, navaja, da sta med tremi delavci pri nas dva kadil- tev strokovnjakov za varstvo pri delo. četudi se tega morda sami 1 ca. med tremi delavkam^i ena Zatone^esencca ugotovu delu, da jim uspehom pri opra nih nevarnosti «Iikim Jeni uspelo odstraniti najnevarnejšega in tudi najbolj zahrbtnega poklicnega strupa — ogljikovega* monoksida. Glavni proizvajalci tega strupa v zaprtih delovnih prostorih pa so prav kadilci. Strokovnjaki so ugotovili, da je delavec v pisarni, ki mora stalno vdihovati cigaretni dim, v večji nevarnosti, da bo čez leta zbolel za rakom na pljučih, kot delavec, ki je izpostavljen delovanju najvišjih doz zdravju nevarnega kancerogenega vinil-klorida. To spoznanje je pri nas očitno še premalo znano, predvsem pa premalo upoštevano. Kajenje med delom je namreč prepovedano le na tistih delovnih thestjh, kjer lahko tleča cigareta povzroči eksplozijo, torej 1e iz, varnostnih razlogov, rodtf! mar varnost pri delu ne pomeni tudi varnost za zdravje delavca? Pri nas bi le stežka naleteli na delovno organizacijo, v kateri so v pisarnah prepovedali kajenje, čeprav je republiška skupščina že pred dobrimi štirimi leti sprejela stališče, naj bi delovne organizacije in družbenopolitične organizacije na sestankih, zborovanjih in športnih prireditvah v zaprtih prostorih prepovedale kajenje. Morda bodo tam, kjer želijo povečati delovno storilnost, le začeli preganjati cigareto. Dr. Mario Kocijančič je prepričan, da nekadilci ravno zaradi prisilnega vdihavanja cigaretnega dima postanejo manj sposobni za ne zavedajo. Vzrok je ogljikov t im' monoksid, ki ga je v dimu ene cigarete kar tri do šest odstotkov. Ogljikov monoksid namreč v krvi veže nase hemoglobin, ki ne more več oskrbovati pomembnih in občutljivih organov, predvsem možganov, z zadostno količino kisika. Posledica je zmanjšana koncentracija. Kranjski zdravniki so ugotovili, da se je koncentracija ogljikovega monoksida v krvi nekadilcev, ki so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju v pisarni, torej sožitju s kadilci, močno približala koncentraciji ogljikovega monoksida v krvi , nekadilcev, ki so bili poklicno škoduje raznim kroničnim bol-izpostavljeni delovanju tega pli- nikom. Dr. Mario Kocijančič na pri delu, na primer varilci ali opozarja posebej na alergičarje, kurjači. Prav tako so ugotovili,, za katere pravi, da jih je med da so nekadilci, ki so delali ali nami verjetno precej več, kot sestankovali v prostorih skupaj uradno domnevamo. Približno s kadilci, imeli v krvi dvakrat 16 odstotkov jih je preobčutljive čj o koncentracijo ogljikovega vih na tobačni dim. Ko morajo Niso redki primeri, ko \ slabo zračenih in zakajenih! pisarnah izmerimo 100 ali cc! o tijj. Zdravju nekadilcev pa ne škodujejo ie kemične snovi tobačnega dima, pač pa tudi trdi delci v dimu. V enem kubičnem centimetru jih je več kot tiseč, torej veliko več kot v močno zapiašeriih industrijskih obratih. Ker so precej manjši od delcev prahu in umazanije industrijskega izvora, prodrejo prav v pljuča. Zato že samo vdihavanje trdih delcev tobačnega dima brez ogljikovega monoksida, nikotina in kancerogene vsebine pomeni nevarnost za zdravje pasivnega kadilca. Pasivno kajenje pa še zlasti monoksida kot njihovi kolegi, na primer v pisarni cel dopol-ki jim ni bilo treba „kaditi11. ; dan ,.kaditi“. se njihove alergične težave precej povečajo. Mnogi med njimi, zaradi brezobzirnosti kolegov kadilcev, presihajo pravo mučenje na delovnem mestu. 200 ppm ogljikovega monoksida v zraku. Ameriški komunalni; higieniki pa so v gostem veles-j Po neovrgljivih dokazih o mestnem prometu v Clevelandu ; škodljivosti pasivnega kajenja, izmerili le do 20 ppm. V Losf se nam zastavlja organizcijsko Angelesu, ki ima najbolj razvit j in pravno vprašanje, kako neka-avtobusni promet v ZDA, so dilca zavarovati pred prisilnim izmerili največ do 35 ppm kajenjem na delovnem mestu. S ogljikovega monoksida v zraka j samim prezračevanjem zakaje-Le v garažnih hišah in tunelih je* nih pisarn prav gotovo ne. Dr. koncentracija znašala 50 ppm. Mario Kocijančič namreč nava-M ...... . . , Ja podatek, da je potrebno Nekadilci imajo vso prayico j zamenjati kar 12 kubičnih zahtevati, da na delovnem mestu ne bi bili zravstveno ogroženi. Kajti o tem, da kadilci ogrožajo njihovo zdravje, ni več dvoma. Akutne simptome pasivnega kajenja ni težko opaziti. Najprej takega „kadilca11 pečejo oči, ščemi ga v nosu, boli ga glava. Sledijo bolečine v žrelu, kašljanje, zamolkel glas ih težave pri dihanju, nekateri postanejo omotočni slabo .jimjč in na bruhanje jim gre. , ? 5 metrov zraka, za eno samo pokajeno cigareto, da bi preprečili pekoče bolečine v očeh nekadilcev. Da bi preprečili draženje nosne sluznice, je potrebno zamenjati 32 kubičnih metrov zraka na uro na pokajeno cigareto. Da bi odpravili smrad po cigaretah, moramo zamenjati tudi do 50 kubičnih metrov zraka v eni uri na eno samo pokajeno cigareto. Če v nekem povprečno velikem POMANJKLJIVI NADZOR V Jugoslaviji uporabljamo že 600 različnih vrst pesticidov. Kot poroča Tanjug, je prav uporaba pesticidov v našem kmetijstvu prispevala k večkratnemu povečanju hektarskih donosov posameznih poljščin in industrijskih žitaric. Vendar je to le ena, in dobra stran uporabe pesticidov. Strokovnjaki za zaščito in varstvo človekovega okolja opozarjajo, da uporaba pesticidov čedalje „uspešneje11 uhaja kontroli. K vsemu temu v marsičem prispevajo tudi nejasni in nepopolni predpisi, ki urejajo uporabo pesticidov ter Medrepubiški dogovor o uporabi pesticidov pri pridelovanju hrane. Danes na primer v Jugoslaviji, uporabljamo že čez 600 različnih pesticidov, ki v resnici niso nič drugega kot strupi — če se seveda znajdejo v hrani. proštom pokadimo šest cigaret v pol ure, pa moramo zrak v tem prostoru zamenjati kar 760 krat, če hočemo, da bo kolikor toliko čist. Za izganjanje cigaretnega dima bi bfl torej potreben kar precejšen prepih, tolikšen, da si ga ne moremo privoščiti. Kako torej zaščititi nekadilca, če ta še satu ne zna ali si ne upa narediti reda in je raje tiho zaradi „dobrih delovnih odno-sov“? Na videz je odgovor preprost: prepovedati kajenje v zaprtih prostorih in kršitelje prepovedi tudi kaznovati, kot je to primer v SZ. Radikalen ukrep, ki pa bržkone ne bi imel zaželenega učinka, pač pa bi zbujal odpor. Nekadilci lahko realno pričakujejo 1%, da bodo njihovi delovni kolegi kadilci postali nekoliko bolj solidarni in obzirni. Vsi se v zadnjem času zavzemamo za zdravo okolje. Toda, ali ni absurdno, da pogosto prav s cigareto v roki? Kajenje v zaprtih prostorih vpričo ljudi je namreč v bistvu tudi onesnaževanje zraka. Prav z nekaj več solidarnosti in obzirnosti do nekadilcev, s katerimi skupaj prebijejo delovni dan, bi kadilci veliko prispevali k varstvu človekovega okolja. Pa s tem ne bi bila ogrožena svoboda njihove osebnosti. Pravica do svobode nekoga se namreč konča tam, kjer začne omejevati svobodo drugega. In konec koncev bi to koristilo tudi zdravju samih kadilcev. S.R. 'X Kako bomo proslavljali? j Za svečanejše obeležje mejnika naše revolucije — ustanovitev OF in delavskega praznika 1. maja bo poskrbela tudi Novolesova kulturna komisija s proslavo na zadnji dan dela, t.j. v četrtek 26. aprila ob 13. uri, na prostoru pred upravno zgradbo. V ta namen bo organizirana povorka delavcev Gozdnega gospodarstva, Gorjancev, krajanov in predstavnikov vseh družbeno-političnih organizacij z našega področja, od gasilcev, civilne zaščite, zveze borcev do mladinske organizacije. Da bo povorka res pestra bosta sodelovali tudi Novolesova godba na pihala in naši najmlajši iz osnovne šole Vavta vas. Ta sprevod bo začel svojo pot na „Gorjancih" in bo do trinajste ure v „Novolesu", na prostoru za proslavo. Da bi se našega proslavljanja udeležilo čimvečje število delavcev, bodo organizirani tudi avtobusni prevozi tako, da bo druga izmena ob trinajstih že v Novolesu. Za kulturni program bodo poskrbeli recitatorji iz „Zarje" Soteska, iz Osnovne šole Vavta vas, godba na pihala NOVOLES, pevski zbor „GORJANCI", pevski zbor „MAKS HENIGMAN" Iz Dol. Toplic in „DOLENJSKI OKTET" Iz Novega mesta. Pri organizaciji tako široko zasnovane proslave, ki naj bi postala tradicionalna, saj jo organiziramo že tretjič, bodo sodelovali poleg Novolesa tudi KS Straža, Gorjanci in GG. Prepričani smo, da bodo taka srečanja dosegla svoj namen in doprinesla svoj delež k tesnejšemu sodelovanju delovnih organizacij in kulturne skupnosti na vseh področjih od kulture, tehnike do civilne zaščita PRIDITE NA PROSLAVO, NE BO VAM ŽAL! M. D. C REKLI SO . . . Svoboda pomeni odgovornost. Zato se je večina ljudi boji. G. B. SHAW Če za srečo hodiš, bo tekla. Če tečeš za njo, bo I gt gI 3 MATTI KURJENSAARI Dobrega življenja ne more dati ne ljubezen brez znanja ne znanje brez ljubezni. BERTRAND RUSSELL Kdor hoče uresničiti svoje sanje, mora biti buden. MICHEL PELEGHAR V________________________ Primitivna živa bitja se razmnožujejo z delitvijo celic, birokrat z delitvijo dela. JERRY LEVVIS Ženin značaj se ne kaže tam, kjer se ljubezen začenja, temveč tam, kjer se konča. ROZA LUXEMBURG Da je človek srečen v ljubezni, ni treba, da bi bil ravno slep. Zadostuje, če kdaj pa kdaj zapre oči. FRANCIS MALCOLM Človek se lahko povzpne na najvišje vrhove, vendar tam ne more dolgo ostati. G. B. SHAW _________________________J Program izgradnje osnovnih šol Že v prejšnji številki smo bežno omenili, da se pripravlja nov program izgradnje šolskega prostora za obdobje 1979 — 1985. Pred nami je nov obsežen program in prav je, da si gal pobliže ogledamo in da pregledamo, kako je bil realiziran dosedanji. Sedemletni program izgradnje šol, je bil sprejet v skupščini občine v Novem mestu 1972 in podprt s samoprispevkom občanov v trinajstih krajevnih skupnostih. Z 31. majem se izteče na referendumu izglasovana obveznost plačanega samoprispevka. Dose- danji program je obsegal naslednje šole: 1. OŠ Dolenjske Toplice — novogradnja 2. OŠ Brusnice — dozidava 3. OŠ Šentjernej - dozidava 4. OŠ Katja Rupena Novo mesto - adaptacija 5. OŠ Milka Šobar — Nataša N. m. — dozidava 6. Posebna OŠ Šmihel — novogradnja 7. OŠ Stopiče — dozidava 8. OŠ BrŠljin — dozidava (nadaljevanje na 8. strani) sesmiL SAM A/flŠ tozd ANTON Češko- SLovnZu Reko v &OfW/ AtBfNIZ ISO0C rVicoiftE- ceoti-sescu 9 LOS T 8 OTS- K9Pt~ L B n Pek i C- c CESK/ SflhNST IT- Dehm NirSTO V EGIPTU USTOLI- ČENJE GB R T57vj7T MftCJttO KB ZV Eli EDVfiZV Rbkfi v SIBIRIJI VRStfl CIC0RČ7 OSEBNI SRlMER; 6R.ČRI0? RBO/J NKju V2H0D. NEMČIJA Tete-- VlZUfi /S.čeKR RTfNSkt 3*2 A V. IN VOJ S k IONU /hesro V£L- RiM.eNfl DRJZlNf) 2V£R| ZEKR Nfi tOTf?JW ULICR rfttOJZ KNRFELi <0C C9S-N1K NASAD tozd Pom Črv, ? KISIK tresTo sn JRPOUSKff Podrte k CVETO BILIČ Honrhos l £/vOKf) SRHO -CtftSU/MJl TR OP PRITRDI* NICE) ‘iŠR KR KRAPINE OKZfll/fl V Orei Ki \IE2H\K 50vjETSW Z\l£?n ST ne src v OOU f)-z U 1 SRHO- 6tf}SN/K enote, zr El. N R PETO}) E DuSlk