•лз
HardtPdnkenSotc
(Bid Beimttleltiing: fQagenfurt, Bismuokrlac 12, Poatteeta lie / BesugsprM (1ш чопаш авШђаг) moaatUcb RM 1,— frd Baua (etiiachUeSltch RM ОЛв 9##t*UgeW№r AMMatdhmgeo dar Ztštaokg tOs den nmehfolgaiMko IConat werdao nur eelirtftiich and mtr bis 35. da# ianfandem Monaita anganommeD
Nr. вТ.
Kratnborg, dM 2в.	1944.
Trdi obrambni boji na Vzhodu in Zapadn
Amerikanci mestoma vrženi nazaj - Zagrizeii odpor posadk Marsellla in Toolona
C^erkommando der Wehrmacht j« dne 24. avgusta objavilo:
У Normandiji so naie č*t# v odseku Tour-nes, v prostoru pri Lisieuxu i« dalje južno zavrnile vse nasprotnikov« napade. Sovražno skupino, ki je prodirala zapadno od Ev-reuxa proti severu, so odredi naših oklop-njakov napadli in ustavili. Letalske eskadre so podpirale te boje in° z dobrim uspehom napadale sovražnikov prehodni promet ter kolone oklopnjakov in vozil. Pogodile'so i bombami in porušile dva mosta čez Seino. V zračnih bojih so sestrelile dvanajst bombnikov. Severozapadno od Mantesa so naše čete ob visokih zgubah sovražnika vrgle Se-vernoamerikance pri La Roche - Goyen nazaj čez Seino in očistile od sovražnika ovinek reke južno od tega kraja. Severovzhodno od Fontainebleaua smo čez Seino prešla sovražne sile z nasprotnim napadom vrgli nazaj na breg reke. V noči to odredi bojnih letalcev izvršili uspešen napad na Evreux. Opazili so močne požare in eksplozije. Ob južnofrancoski obali se posadke v Marselllu in Toulonu zagrizeno upirajo veliko močnejšim sovražnim silam. Severno od reke Du-rence se vrše trdi boji s sovražnimi trilami, ki poskušajo ovirati naša odmikanja v dolini reke Rhone. V ozemlju irancosko-italijan-skih Alp prodirajo naše bojne skupine proti žilavo se upirajočim teroristom čez ceste prelazov proti zapadu. Magdalenski prelaz M po trdem boju zopet v naši posesti.
London in njegovi okoliški okra)! #e M dalje obstreljujejo s težkim ognjem orožja »V 1«.
V Itallfl se razen živahnega obojestran-skega izvidniškega delovanja niso vrStla no-
bena večja bojna dejanja. Ob Jadranu so brzi čolni v pristanu Ancone torpedirali nek sovražni torpedni čoln. Na Egejskem morju je eden izmed naših lovcev na podmornice potopil dve sovražni podmornici.
Na jugu vzhodne fronte je sovražnik prodrl z motoriziranimi skupinami pehote in skupinami oklopnjakov do prostora na obeh straneh spodnjega Pruta. Tudi ob srednjem Seretu se vrše silni boji pri Romanu. Severovzhodno od Varšave so odredi Wafien f j v trdem boju razbili številne napade boljše-vikov. Med Bugom in Narvo smo v srditih gozdnih bojih ustavili močne napade Sovje-tov. V vdornem prostoru Modohnu smo vrgli sovražnika še dalje nazaj. Zapadno od Pskov-
skega jezera lo *e izjalovili ponovni #ilml napadi boljšcvikov. Prodorne prostore več sovjetskih strelskih divizij v smeri proti Dorpatu smo prestregli. Odredi bojnih letalcev so samo v severnem odseku vzhodne fronte . uničili 60 sovražnih oklopnjakov, 15 topov in nad 100 letal. V silnih zračnih bojih smo na vzhodni fronti odstrelili 54 sovražnih letal. Pri obrambi napada sovjetskih letal na ozemlje Petsamo in fjorda Varahgar so naši lovski letalci in protiletalsko topništvo zračnega orožja zbili nadaljnjih 79 sovražnih letal. Lovci na podmornice »o v Črnem morju potopili en sovjetski brzi Cola vzhodno od Konstance.
Severnoameriški bombniki so napadli več krajev v prostoru Velikega Wiena. Sile zračne obrambe so uničile 28 sovražnih letal, med temi 21 itirimotornih bombnikov. Ponoči so sovjetski bombniki napadli obmestje Tilsita. Posamezna britanska letala *o odvrgla bombe na Кб1п.
нМа1Г nimajo nobene bodočnosti
25. avgusta. »Sovjetska Ukraine«, orgaa oeatralnega odbora komunistične ■ti^k* v Ukraiini, objavlja broiuro, ki se baVl z bodočnostjo malih narodov. 1л nje citira teštl list »Narodni Praze« n*ka| mest, ki Ж* zolo značilna za sovjetski imperial!-hzom k* njegovo odločnost, da odpravi enkrat %a vselej samostojnoat malih držav im lih spoil s Sovjetsko zvezo.
Male države v Evropi so, tako pravi kmfi-zgodovinski an^ronizem, ki jo zgubH vso pravico do obsto|a. Zamkiot »treh aH kvečjemu štirih velikih držav« )• naravaa posWlca in neizprosen zgodovinski rasvoij malt države »o pri tem samo nadležna ovira. Zato jih je treba včloniti v ustrezne vo-lik« državne tvorbe ne mamo politično In go-ipedartko, ampak moralo v njih polti v pro-vem pomenu besede. Kar so tiče »malih go-spodarskopolltlčnlh ivezd preralčnic, ki morajo krožiti okrog sovjetskega sonca«, hteva brošura, da se morajo i* zemljopimnih In zgodovinskih razlogov podrediti tovjev ski oblasti Pinska, Baltske državo, Poljak*. Cehoslovaika, Romunska, Ogrska In Balkanske države.
»Narodni Preže« pripomni k temu: Ta I#-vajanja, ki #o tako nedvoumna, da nikoH toga, so na najiiril podlagi koncipirana err«-pejska varianta boljieviikega imperlaliztna.
„Nacijl slioz fn skoz*
ionov«, 25. avg Neupogljiva In pokončna drže nemških vojnih ujetnikov т Angliji, Kanadi in Zedlnjenih državah povzroča, kakor javlja severnoameriški časopis »New# Week« težke skrbi washlngtonskim oblastim. TI mladeniči, tako pravi članek tega časopisa, 10 »naciji skoz In skoz«. Ce bi se po vojni povrnili v Nemčijo, bi tvorili trdno jedro, okrog katerega b| se strnila močna Nemčija.
»News Week« baje ve, da nameravajo v Washlngtonu film	»izdati realistično
ukrepe«, čeprav ženevska konvencija, kakor časopis točno ve In t^dl priznava, prepoveduj* svetovnonazomo vzgojo vojnih njot-nlkgy
Ce bi severnoameriške oblasti poskušale, kakor jo podoba po Izvajanjih »News Weo-ka«, ilomitl vero In trdno zaupanje »naol-je v v vojnem ujetništvu, bodo morale kmalu ugotoviti, da so to poskuit na neprlprav-nlh predmetih. Nobeden Izmad teh mladm Nemcev se ne bo dal priollltl. da bi #e od-rektl svoji veri. Najmanj pa po predstavnikih narodov, ki to vojno zvili Iz trte, da W nom-Škl narod zasužnjili In Izbrisali
Prve vojne ladje hrvatske mornarice
Zagr^, 25. avgusta. Ob zgornjem Jadranu se jo ob prisotnosti hrvatskega vojnega "sinistra generala ustašev Vokiča izvršil pre **em prvih bojnih ladij hrvatske vojne mor-"•rlee. Na torpednem čolnu, ki jo Pe ^etbl posadke uvrščen v novo nastalo voj-mornarice, se je Izvršilo slovesno rai-^'Че sestav«.
Peter se je prodal morllcn naroda
Nadbandit je na čelu „začasne vlade" - šubašič se odpove poveijerdiijy
Belgrad, 25. avgusta. Bivši jugoslovanski krat) Peter )o soda] končnoveljavno podel v prepad in ai |e svoje roke umazal n* način, da ml jih ne bo mogel nikoli voč ogreti tega ponižanja moža, ki je hotel biti kralj. Imenoval jo večkrat kaznovanega xlo&ae« Jomip« Broza — Tit« za načelnika »začasne vlad#« In m tem legitimiral umore in drug« zločinmtva zopor narode Jugovzhod«. Medtem ko trpe mtotimoči pod bičem tolov«j«ko vojno, podaja bivši kralj morilcu svojega narod« roko, mamo da bi mi ohr«nl! svojo življenje še za nekaj čas«. Peter, ki je bil nekoč ljubljenec Anglije In Amerike, jo sedaj popolnoma izročen Momkvi kot trlbnt za pomoč Sovjotov. Pri ton* bo vzel konec. In njegov narod bi bil uničen, če bi nbogel svojeg« blvšog« kr«lj«.
takoj podvržejo. Subašič se je hkrati obvezal, da bo podpiral Tita z vsemi sredstvi, tudi finančno. Ta obljuba je bržkone pogoj za zopetno otvoritev tistih inozemskih Imetij kralja in države, ki so jih naklonjene vlade zaveznikov zasede za spora med Petrom in Titom.
Čudna nezgoda kralja Faisaia II.
, ,	. . .	, ,	lolun, 23. a/gu«U. Avto, čegar lastnik Ц
Po|wlnoje so odreka kraH«vske jugoelo- f	^ Aloksandrlji v loto^liču nahajaro«
Ministrski predsednik kral)*Tsk* jugoslovanska vlade v Londonu Subašić s* jc vrnil od svojega obiska v Titovem glavnem »tanu. Pred njegovim odhodom sta bila objavljena ločeno dva poziva. Titov proglas ima znak neupogljivosti, Subaiićev pa st skuAa z iz-vijanji »prijainitl z n-*piepreči;iTlin. rečmi, namreč s sedaj tudi iistinsko ugotovljenim dejstvom, da tvori Tito najviijo vladno instanco vseh Jugoslovanov.
vanske vlad* poveljevanju ia političnemu vodstv« ne ki mogla izraiati. Kralj Peter se je I tem v drugič dal preslepiti po Su-baiiču. Prvikrat v urah usodnega belgraj-skega častniškega puča, pri katerem je bil Subaiić vodeče udeležen kot takratni ban Hrvatske, In sedaj je isti mol ie<ržll pravice krone poglavarju banditov Titu, мтоо da bi ie lahko Imel kakšno politično sovlogo.
Subašić bo Iz Londona, kakor poroča »United Press«, še enkrat pred vso svetovno javnostjo priznal Tita in se izjavil pripravljenega, naj se »šele po osvoboditvi države odlott problem organizacije države«. Tite 1* t tem dosegel vse, kar mu je bilo pri srcu. Kot poglavar boljSeviikih tolp ima sedaj tudi še po bivšem kralju nalog, da osvobodi državo, kar ga je takoj napotilo, da je pozval vse »osvobodilne armade«, da se m«
se iraški kralj Faisal П. j« trčil v Comicke v neki tovorni avto. Kralj ni bil poškodovan. ▼ zvezi I tem omenimo, da je oče kralja Fai-s«U zgubil svoj« življen;--no r " Ч! nezgodi, ki so jo inseeniraH Angleži. Mer nima tudi sedaj vme« svojih »sposobnih« prstov že prislovična »angleška tajna smrt«!
Ma Vzh»d« uporabljeni močni nem&ki oddelki zračnega orožja lo 22. avgusta ponovno imeli dan hudih bojev. Pri tem je izvoje-val najuspešnejši nemški letalec Oberleut-nant Hartmann pet zračnih zmag v teku nekaj ur. 321etni imetnik Eicheniauba mit Schwertern zum Ritterkreui des ElaernMi Kreuzet je ■ tem doaegel skupno 288 se strelov.
4. Jahritar ■
O najvišjem naporu stl
o položaju na vs^ frontah objavlja p Brauchitsch v listu »Včlkiscfaer Beobaokter članek, iz katerega posnamemo sledeča iz
vajanja:
>20. julij 1944. leta je bil najtemnejši dar v zgodovini nemške vojske. Možje, ki so no sili častno vojaško suknjo, so posta* zlo činci in zavratnl morilci. Poskušali so sunit z bodalom; če bi se jim ta sunek posrečil bi pomenil pogin Nemčije. Glede tega s« В( naore nič modrovati in olepšavati. Vojska sa-je v kali zadušila nameravani napad. Iz ločila je nevredneže in s tem na zunaj ia П' znotraj prerezala vse tovariSke vezi do mjih Miihova imena so izbrisana.
Raxen globoke hvaležnosti zaradi čude vite Fflhrerjeve rešitve navdaja bes in srair vsakega poštenega vojaka. Hkrati pa |ih j; vse zagrabil« neugnana volja, da sedaj šc prav posebno napnejo vse sile, da zlomijo mnoitveni naval sovražnikov. Cast vojske jr po 20. juliju postala neomadeževana. Uspe he petih vojnih let in junaško smrt stotiso čev ne more zatemniti blazni čin maleg-števila brezčastnežev, strahopetnežev in ve rolomnežev. Po Fiihrerjevem zgledu, ki j neposredno po ponesrečenem morileken^ naklepu zopet povzel svoje delo, navdaj'' vo<aka njegova dolžnost s š* tršo voljo dcy zmage.
Z Imenovanjem Reiohsministr« Mlmsnlerjr же poveljnika nadomestne vojske Im šefa vojaške oborožitve sta še ožje povezani voj ska in Ц, ki sta se že leta ha leta skupno bojevala in krvavela na vseh bojiščih. Marsikateri vojak je mogoče najprej pomiloval, da ta naloga ni bila poverjena preskušenem'-častniku vojske. Spoznal bo pa kmalu mod rost FOhrerjeve odločbe. Cas, ko sta vojsk' in Waf(en-{{ tekmovale med seboj, je bil po trebno razdobje razvoja. Sedaj sta obe zdru ženi v skupni odgovornosti in boete, obe prežeti vere v FOhrerja in v bodočnost Neir čije, zastavile vse sile ta zmago. Kot naeio nalsocialist ia kot bivši vrhovni poveljniV vojske pritrjujem POhrerjevi odločbi s trcerr-in razumom.
Reineit položaj* oh kojiCTt petega vofneo' leta nas sili, da zastavimo višek sil a« Tteh poljih, Ce v resnici uporabimo vse v to svrho, da dobimo vojno, in opustimo vse, kar ne služi brezpogojno temu cilju, so nam dat;e neslutene možnosti. Spoznati jih in jih izčrpati |e najvišji zakon. To nam more uepet: samo, če razen državnega vodstva od zgo raj sodelujeta volja in zavest dolžnosti vsr kega posameznika. Vsak naj začne pri sebi in svojem osebnem življenjul Vsak maj s svojim zgledom vpliva na svojem delovnem meetu! Mnogo nepotrebne napote Se lahko odvrže mo, veliko papirja še lahko prihranimo, počasno uradovanje mirne dobe se mora iz trebiti na vseh področjihi Ves narod se n« haja v boju. Fronta se vojskuje z orožjem, domovina z delom. Tako bosta obe obvladale težkoče. Vse drugo j« nebistveno.
Mobilizacija vseh rezerv sil nam 4«i# m*-
Zopet Je izdal kralj stoj narod
Maršal Aalonesci odsIraRjen - Nova RacioMlna vlada je Izdala oklic ma romanski aarod
В*гМв, M. avgusta. RomimakI кгаЦ Mihael |e ж oklicem poxval romunsko armado, m«| Mtavl bof proM boliševiškem« vsllilvc«. Romunskega driavnega načelnika maršala An-lonesea ao odstranili s strahopetno zasedo kralja In Icdafalsk« klike engloiilskih politikov In reakcionarnih liznnov. Po kr«l|u poslavl|ena tako жтава demokratska vl«d«, M ima izvesek Maniu Bratianu, ki jo pa v resnici tvorijo komunisti, je ponudila Moskvi li-ročitev države. Po vsej Romuniji so na to nastali nemiri. Nacionalna skupina rodoljubov se je postavila na čelo pokreta proti kralju in njegovemu izdajstvu In je pozvala romunski narod ter romunsko armado s pozivom, naj nadaljnje boj proti boljševizmu za svobodo In ilvljenje proti smrti in poginu
Oklic nacionalne romunske vlad* Ima »I* d*f* besedlloi
»Naše življenje, življenje naših otrok i« ro-munika država to v največji nevarnosti.
Potem ko so hrabri romunski vojaki skoti leta tako junaško branili romunska tla, I* kralj Mihael kot voljno orodje male kama-rile dvorjanov In male klike Izdajalcev od stranll državnega vodjo Antonesca In namerava Izvršiti podlo Izdajstvo glede nas vseh ter Izročiti državo našemu smrtnemu sovražniku, boljševikom.
Kralj Mihael obljublja mir, v resnici p* (a mir ne pomeni ničesar drugega, kakor zasedbo Romunije po sovjetski armadi In s tem boljševlzacljo Romunije ter zasužnjenje- 1« Iztrebljenje romunskega naroda. Nesramna laž je, da so Angleži In Amerikanci zajem-čPl rornunsko neodvisnost, kajti v resnici so državo že davno obljubili Stalinu.
Ravno tako, kakor ie kralj Kari II. s svojo židovsko prlležnlco leta In leta okradel Romunijo In potem državo pustil n< cedilu, da sedaj lahko na Vaše stroške udobno živi v Ameriki, je kralj Mihael sklenil svoj dogovor z Angleži In Amerikanci, da se bo za nagrado %a Izdajstvo svoje države In svojega naroda lahko zatekel tja. Ze danes j* P''I pravljeno letalo za kralja Mihaela, da o pra-
vem trenutku njega in njegove privržence lahko spravi v inozemstvo na varno. Romunskemu narodu In v romunski državi ugrabljeno zlato je že pred več mesec! dal spraviti v inozemstvo. V tej url, v kateri j* romunski narod zašel v največjo stisko po izdajstvu kralja In male romunske badogllan-ske klike, se je sestavila nacionalna romunska vlada Iz mož, ki so odločni, da pod nobenimi pogoji ne dopuste, da bi prišla v roke boljševlkov podedovana država, ki so jo naši predniki že stoletja branili proti Vzhodu.
Romunll Nova nacionalna vlada vas poziva, da pod nobenimi okoliščinami ne slušate Izdajalskega kralja Mihaela In njegove dvorne kamarlle ter Izprijene klike barantačev v Bukarešti — In da se ne pokoravate nobenemu njihovemu povelju. Romunski vojaki! Nacionalna vojska vas poziva, da ne ubogate nobenega povelja Izdajalskega kralja In njegovih pomagačev v armadi, ampak, da se do skrajnosti upirate boljševikom zvesto ob strani našega nemškega zaveznika, ki tako kakor ml preliva svolo kri za obrambo ro-m' neke zemlje. '
Romunll Ml vsi vemo, da je ta boj proti boljševizmu težak Toda kje je kak Romun, ki bi hotel, da se je zaman prelivala kri nje-
govih očetov In sinov v preteklih Vetih te da s« sedaj vendar izročita romunska država in narod iMljševlzmu. Ne! Vsak Romun, ki bi Imel take misli, je izdajalec najsvetejših dobrin naclje. Za vsakega dostojnega Romuna, ki ljubi svojo državo In svoj narod, velja samo eno geslo:
»Upirati ле do skrajnoeti in a# (^upatll Boljševlki so po večletnem bolu sami že do skrajnosti oslabljeni. Romuni! Ce zdaj vzdr-žlmo In zastavimo skrajne sile, je Romunija rešena!
Naj živi Romunijal
Nacionalna romunska vlad«.«
Zopot enkrat sta kralj in strahopetna klika podala sovražniku izdajalsko roko. Romunski kralj Mihael, to danes vemo, ne zaostaja glede pokvarjenosti značaja In malovrednega prepričanja prav nič za svojim očetom. Kralj, ki Je zapustil v najtežjem trenutku svoj v največji stiski se nahajajoči narod, je Izgubil pravico, da bi govoril i i delal v imenu svojega naroda. Na nasprotni strani so mislili, da bodo s tem uničili Nemčijo. Ml p t vemo, da vsako Izdajstvo enkrat najde svojo osveto. Kakor je Nemčija po neuspel poskusu umora FOhrerja postala še bolj močna, tako nas tudi to Izdajstvo podle dvorne kamarlle samo še bolj podvige, da bomo to vojno vodili do končne zmage proti vs... nasprotnikom. Odpori, ki Jih mo amo premagati, da bi dosegli novo Evrope, so zelo veliki, «M oni s tem ustrezajo tudi veličini našega stoletnega cilja. Vse reakcionarne sile, v lo verujemo sedaj bolj kakor kdarkoli poprej, bodo uničene.
etren 2. — »tfv. 67.
KARA \V A N R E N B O 1 E
Robota, 26. avjrusta 1M4.
K položaju na frontah
Dotok % vežbališč čet na fronto se vrši nepretrgoma % dovozom novih pošiljk orožij
та prarloo, da tmo ti т lyesil zmagt. Noben človek na tv*tu a* mor* ttvarno prerekati, da nemški narod tvoje tovražnike daleč prekata glede itrokovnega znai\ja, uspehov ▼ bojih in bojne morale. Dokaz za to to do * prlneeli vojaki, delavci, inanetvenikl, kmetje, obrtniki in val drugI poklici in ne nazadnje tudi nemška žena in nemška mladina. Nemški narod |e po tvojem FOhrerju *e-dinjen pod močno vlado z vodilno !ј:|о, kakor še nikoli preje ▼ zgodovini. O pomenu la cilju te vojne nI nobenega dvoma.
Sovražniki to številčno nadmočni glede lludl In materiala. Edini to ei pa tamo glede zanikanja Pri končnem uspehu pa ata vedno še triumiirala vera, duh in skupna sila nad denarjem, sovraštvom In maso. Nemški narod je bil premagan vedno tamo po lastni krivdi. In te je vedno zopet povzpel tamo iz lastne moči. Vojskovanje, do kakršnega tmo pritlljeni mi. te ne da zamisliti brez težkih reakcij in Upadov. Iz tile pa vzrašča vedno največja moč. To moramo sedaj uporabiti. Potem bo Iz sramote 30. julija nastal preokret do končnoveljavne image.«
if O svetu
MPd obMtrelJfvanjem Orknioc Je kradla. Ko to lepo In tončno nedeljo 1». teptembra lani letele granate Iz Rakeka v Cerknico, kjer «e Je bila vgnezdila komunistična tolovajska tolpa, to te nekatere družine razbežale, mnogi prebivalci pa so te umaknili v razna zavetja. V vasi Je vladala Aeganost. To zmedo Je Izrabila neka deklina, da ti Je naplenlla razno tuje blago. Neki družini Je pobrala lep kov-čeg, razno žensko in moško perilo In čevlje v vrednosti nad 7000 lir. Ko se Je pozneje ga. Rozallja MIkecInova vrnila na tvoj dom. Je presenečena opazila In ugotovila, da JI Je neznana oeeba odneela razne itvarl. Kdo, nI mogla dognati. Napravila je čez stvari že križ In se ni nadejala, da bo prav njej padla tatica po dolgem čaeu v roke. Rozallja MIkecInova Je letoa 21. julija potovala z Rakeka v Trst. Med daljšim postankom v Postojni Je opazila mlado dekle v njeni lepi obleki. Na prošnjo Je kolodvorska itraža povabila dekle v urad, kjer to kmalu ugotovili njene osebne podatke In da Je obleka last MIkecInove. Dekle Je kmalu priznalo, da Je med bombardiranjem Cerknice pobrala razne stvari pri Mlke-cinovl. Po zaslišanju je bila deklica odprem-Ijena v ljubljanske sodne zapore, da Jo Je nato' sodilo posebno sodišče za Javno varnost.
»Pošten« najditelj v Novem mestu na Dolenjskem. France, ki Je sicer vesel človek. Je bil v nedeljo žalosten, saj Je Izgubil listnico t 700 lirami, raznimi odrezkl poštnih nakaznic, slikami, legitimacijo In drugo drobnarijo na poti od Murna do Rokodelskega doma. Pa Je Imel »srečo«. »Pošten« najditelj je namreč listnico pobral, vzel 700 lir, vse ostalo pa je z listnico vred vrgel skozi odprto okno stražnice na posteljo, kjer tpijo policisti, kadar niso v službi. Res, svojevrsten »poštenjak«!
V prisotnosti diplomatskega zbora, genera-lltete In visokih dostojanstvenikov javnega življenja so posvetili v Zagrebu Poglavnlkovo moSejo. MoSeJa Je bilk okrašeno z zeleiio pre-rokovo zastavo. Častni oddelki pokreta In vojaštva so tvorili špalir. Prostor Je obkrožala nepregledna množica. Poseben pomen Je dobila ta svečanost t prisotnostjo Poglavnika, ki je z besedami prisrčne povezanosti za hrvatske muslimane osebno Izročil ključ mošeje zastopniku rels-ul-uleme. V prisotnosti Poglavnika so molili prvo molitev. Ko Je Poglavnik zapustil mošejo, so muezinl t treh mlnaretov prvič v Zagrebu klicali tvoj ozan.
N(n-e cMie v goetinekih obratih. Na prošnjo Združenja trgovcev, sindikata gostinskih pod. jetnikov v LJubljani, Je pokrajinska uprava odobrila nove najvišje pribltke pri prodaji vina v gostinskih obratih v Ljubljani: v obratih -posebne In I. kategorije znaša prlbitek (ne
Soli Lemmmn
NEZAŽELENI GOST
lliimmrltMffm roman	in
Ministrski svetnik e sleče in Jt. obUče novo pižamo. Pri tem premišljuje, k^ko se to neki sliši, če Christa smrči. Moški iagajo, krulijo, piskajo, hropejo. Amoak da b. Christa žagala, to vendar nI mogoč«! Piskalaf Tudi hropenje je popolnoma izključeno. Kruljenje pa sploh n« prid* т poštev. Najbri piska. Toda temu s* lahko odvadi. Kdor ponoči zapira usta, n* smrči. N* mor* smrčati. Tako se zlo Izdr* pri korenini.
Ravnokar hoč* Mspati, ko lasMii ium.
~ " *
Po brezštevilnih nočeh je moral Antoa zopet prvikrat sam ležati.
Ne počuti M pri t*m nič kaj ugodno. N1 več navajen na to. Neprostovoljni povratek v življenje samca mu n* prija. Povrh j* soba l*<l*nomrzla. Sus&nna |* bila pozabila pravočasno zapreti okno. Zdaj je prostor napolnjen s hladnim, dušik vsebujočim nočnim zrakom. Drevesa In rastline v vrtu iz-dihavajo ponoči dušik. Dušik pa Ima človek rad lamo v ##ll#rskl vodi, n* p« v sobi Podnevi oddaja v«g*taei|a zaželeni in zdravju koristni kisik, tal Anton M zato odredil, da morajo biti okna podnevi na stežaj odprta. Kadar se pa ob lončnem zahodu začne Izdi havanje dušika — naj se okna zaprol Strogo pazi na to, da же Izvrši ta predpis. Ravno danes je Susanne to zamudllal Zaradi tega leži v iedenohladni post*l|l.
Razen tega m« ]• soba preozka. Stene м pošev obrezane kakor pri kakšnent umetniku. Anton pa nI umetnik Anton |* znanstvenik. Znanstvenik} Imajo pravokotne sobe.
Najprej so hoteli minlatrskega svetnika po maditi v t« sob* — določena je bila prav za prav kot Ml>t M NI«#. T#^ 4*11 M м
v zadnji številki tednika »Das Relch« objavlja Hans Schwarz van Berk omembe vredna Izvajanja o vojnem položaju, v katerem med drugim pravi:
»Mnogi izmed nas so kakor marsikateri državljan zapadnih demokracij, šli v te vojno, ne da bi Imeli pojma, ampak sedaj pač ni več niti enega ,ki ne bi vedel, da gre za obrambo lastnega golega življenja. Ravno v teh tednih je videti pri našem narodu zbra nost duha, ki je lahko presenetila vsakega tujega opazovalca. Kaj bi pač storil franco ski ali katerikoli -drugi narod, če bi sovražnik napadal hkrati z Vzhoda, z Zapada, Juga in iz zraka, če bi se povrh izvršil atentat na državnega poglavarja in bi se pojavilo izdajstvo visokih častnikov? Dvomimo, da bi bil v Evropi le en sam narod, ki se ne bi pod tem zrušil. V našem narodu pa živita globoko, zdravo Zaupanje v samega sebe In neomajna volja do samoohrane. NaS narod si je v svesti situacije.
Tako bo vojna potekala drugače, kakor si to mislijo sovražniki v svoji nestrpnosti. Se vedno lim je v glavi Ideja vojaške tekme počez Evrope In srečanje Unter den Linden. Morda mislijo, da imajo pred seboj preračunljivo Nemčijo, katerih divizije stoje na bojišču kot edini element njene vojaške moči in njen najvišji vojaški oddelek v vojni. Niti za hip ne uvažujejo, kar smatrajo sicer v vsaki evropejskl deželi kot nekaj samo ob sebi razumljivega :da lahko postane narod nevaren razen orožij svoje redne armade tudi še s popolnoma drugimi rečmi, nevaren ravno zaradi tega, ker se bojuje za svoj zadnji imetek. Tako, daleč bi pa šele moralo priti. Naša vojska se je po krizi zadnjih tednov veliko bolj ojačila, kakor so to mogli slutiti pri sovražniku. Dotok z vežbališč čet do fronte se vrši nepretrgoma in ravno tako prihajajo tja orožja, kolikokrat so že javili, da so naše čete na bojišču ugonobljenel Ce seštevamo naše zgube po poročilih sovražnika, bi lahko le še streljali I7 »Moov zrn
v*tevii državne in mestne trošarine) 7 lir, ,v obratih II kategorije 6.50 lire. v obratih П1. in rv. kategorije pa 6 lir. Pribitek za pomtrež-bo znaša v obratih posebne kategorije 12'f. v obratih I. in II; kategorije 10'r. in v obratih III in IV. kate^rorije 5% zapitka.
S četrtega nadstropja je padel na sadno drevo. Srečo v nesreči je imel nek mladostnik iz Gladbecka (Westfalen) ki je po alarmu Se ve« zaspan planil iz okna četrtega nadstropja in pri tem - - padel na sadno drevo, pri čemer je zadobll le lahke poškodbe.
Na polju prt vasi Norder8ta|>eI na Schleswig-Holsteinskem sta se nek preužitkar in njegov sosed peljala h koacem ovsa in pri tem vzela ■ seboj triletnega prcužltkarjevega vnuka. Otrok me Je potem \ispdel v travo. In kmetje SO domnevali, da se Igra v bližini. Med koSn^fr-pa je šel kosilnl stroj preko otroka in mu * svojimi noži popolnoma odrezal obe nogi.
Zaplemba imovine kiHnunistov. Službepi li«t Aefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi vse premičnine in nepremičnine Imovine upornikov: Sma.ska Emila, profesorja In njegove žene Smasek Lee; Kern-cft Ivana ml., dijaka ter Kavke Franca, kovača in njegove žene Kavka Marije, vseh Iz Ljubljane.
Primer b0le7.nl, ki je na srečo redek, so ugotovili v Moresnetu pri Eupenu. Neka mlada deklica je bila na pafniku. kjer raste več sadnega drevja, natrgala nekaj hrušk z drevesa in jih takoj pojedla. Takoj nato se je pojavilo pri njej silno vnetje bezgavk z mu-
spodaj boljšo in Anton je, četudi nevoljen. vgrlznll v kislo jabolko.
Postelj (* noče ogreti, in Anton topet vstane.
Teče k toplomeru.
Samo itlrl stopinje nad ničlo! Tu lahko človek dobi celo vrsto bolezni,
Preudarja.
Ce je vse mirno in če ministrski svetnik spi, bi s« prav za prav lahko splazil ■ pb-steije navidol In le ulegel h Christi. Gotovo je stari gospod zaspane, in zarana bi se potem, če bi te izkazalo kot potr^no, Anton zopet lahko ulegel v gornji sobi.
Prisluškuje napeto na vie strani.
Via hiša je v mirnem pokoju.
Anton il previdno obuje avoje lepe čevlje Iz klobučevine, rahlo pograbi ielestečo posteljnino, steče previdno k vratom, jih J?rez šuma odpre in zopet zapre, vključi na stopnicah nočno razsvetljavo In se splazi po stopnicah navzdol. Dvakrat tlesne. Obstane In počaka. Nič. Nihče tega ni slišal.
In vendar.
Ministrski svetnik, ki ne more zaspati. Ta se mora na vsako novo postelj navaditi šele po več nočeh. Natakne monokel in oprezuje k vratom. Zunaj !• nekdo napravil luč. Dvakrat je tlesnllo. Zunaj nekdo plazi okoli.
Hoče dognati to skrivnost in stopi Is postelje.
Skozi ključavnično luknjo opazuje, kako je nekdo pošastno obložen s posteljnino toi kako smukne skozi nasproti ležeča vrata v sobo.
Tam spi Christa.
Ministrski svetnik je naenkrat popolnoma zdramljen kakor da je velik dan. Mane il oči, če te nI morda zmotil. Nato illšno odpre vrata In na glas zakllče:
»Ali I« kdo tukaj?«
Nihče ne odgovori.
• Ali je kdo tukaj??«
*
Anton se ye hotel ravnokar pritisniti k tepU Chrleti.
guljai« (vojaških kuhinj). V resnici ]e pa stvar čisto drug«^na. Kajti zakaj bi drugače SovjetI neomajno vpili po tovornih avtomobilih, »trojih in živilih? Zakaj bi sicer ame-rikanski vojskovodji zahtevali nove pošiljke, pri čemer se general Sommerwell pritožuje, da mu manjkata 302 dobavni postojanki in označuje, da je potrošnja topništva dvakrat tako visoka, kakor so pričakovali? Zmaga za naše sovražnike ne bo cenejša, problemi vojne kakor politike so iz dneva v dan bolj zamotani. Čete si morajo utirati svojo pot skozi pokrajine, v katerih prebivajo narodi, ki so politično razpadli in stoje ob robu nihilizma. Na Balkanu, na Poljskem, v Italiji in Franciji pričakuje dozdevne osvobojevalce kaotično partizanstvo. Nacionalisti, komunisti, klerikalci, zaradi bombnih napadov izseljeni, ljudje brez strehe, begunci, vse to predstavlja politično prastanje ki se ne da razčistiti. Niti z novim papirnatim denarjem, niti z naglim sodom, kaj šele z narodnimi zborovanji. Ideje demokracije nt vzdrie napadov in njihove velike obljube so že davno prelomljene, kakor kaže usodm vseh politikov, ki so verovali v »itirl svobode« atlantskega proglasa, pa so bili poslani nekega dne v Moskvo.
Ne stopa torej mir preko preprog za bombe materialnih vojsk. Ce so morda sovražniki pijani svojih uspehov, to pa narodi v Evropi trezni kmkor na najtreznejSI dan. Kaj naj pričakuje sovražnik, če bi prestopil našo državo, potem ko je že ob robu Evrope ustvaril tako zmedo? Odpor, na katerega zadene že danes, mu daje samo predokus tega, kar bi mogel pričakovati na naši mučeni zemlji. Ce se bojujemo na Vzhodu in na Zapadu danes za kilomptre, bi se jutri ob robu nemškega sveta tolkli za vsak meter. 85 milijonski narod se ne da brez volje odvesti v suženjstvo! Nemec, ki ne bi imel zgubiti nič drugega, kakor samega sebe, bi bil zadnje in najnevarnejše tajno orožje, ki bi se porajalo v tel vojni.«
Umi mehurčki In bolečimi tvori, ki so tipične prikazni alinavke In parkljevke. Bržkone je kakšna krava, ki j* obolela za iivineko kugo, iizala po globlje visečih hruškah drevesa. Tako eo bili povzročitelji bolezni рокпе.1е prenešeni na deklico. Zopet dokaz za to, da je opravičena zahteva: ne jejte nobenega neumitcga sadja!
Tragična usoda )e zadela neko mlado mater v nizozemskem meatecu Groningen. Na nekem sprehodu se Je bila t svojim otrokom uaedla na neko klop v mestnem šetallšču in bila hitro zaspala. Med tem pa si Je njen mali sinček dal opravka pri njeni ročni torbici in zasledil tam majhno stekleno cevko • sedmimi uspavalnimi tabletami, ki jih je. nič hudega sluteč, požil. Ko se je mati zopet zbudila, se je тл-tndll«, rta je njen otrok «рл1. Spanje je "htlft tako trdno, da dečka niti zbuditi nI več mogla. Vsa prestrašena je poiskala najbližjega zdravnika, ki je mogel ugotoviti samo otrokovo smrt.	Ч
V Gauu Kdln-Aai'hen, ki je ogroien po napadih bombnikov to napravili v zadnjih letih 16 vojnih porodnišnic ustanov »Mutter und Kindc in NSV v lepo ležečih graščinah in kmečkih dvorih. Tem se j« te dni pridružila 17. vojna porodnišnica, ki te nahaja na nekem starem gradu v Elfeivorlandu. Ima proatora r.a eo mater, ki jih sprejmejo tukaj že tri tedne »poprej« In ki ostanejo tam še šest tednov po porodu. Zavod vodi zdravnica doma, strežejo pa materam babice In bolničarke za dojenčke In porodnice.
Christa prestrašeno gleda In zadrži mo žička za rokav pisanega jopiča, kajti mo iek hoče oditi. Boji se, da ne bi ruiilec mi ru prišel T sobo. Ena, dva, tri, in ie je Iz postelje in skoči skozi okno. Majhen skok, in že stoji r vrtu za zelenjad.
2e nekdo trka pri Christ! na vrata.
Neslišno zaklepi Anton od zunaj oknice.
Christa spi.
Ministrski svetnik previdne vstopi.
Christa spi.
Nad njo se bočita dve debeli odeji, da je ne zebe.
»— Christa?«
Christa spi.
Ministrski svetnik gleda okeh in iš6#. loba je prazna.
»Chrlital«
Christa se počasi zbudi.
Ministrski svetnik reče:
»Mislil sem, da je kdo pri tebi v •ebll«
Christa na mah sede v postelji poken« i« je hipoma popolnoma predramijena.
»Vlomilec**«
»Morebiti.*
»Morda v omariH«
Ministrski svetnik pregleda omaro. Tam visijo samo obleke.
»Ali pod posteljen«
Tam stojijo Christine copata.
»Phl« napravi Christa in si oddahne. »Ampak pošteno si me prestrašil«, stoka in se zopet uleže po dolgem.
Ministrski svetnik se oprosti. Lahko noč. ♦
Ministrski svetnik nI noben m .r«n*, ;.',koi je domneval Anton, ampak zgodaj vstaja Poleti navadno vstaja, ko petelin prvič zakikirika in pozimi točno ob sedmih. Izračunal 1*. d* odpade na jesti sedem let človeškega ilvljenja, štiri 1-n dvajset let svojeq* življenja pa človek prespi.
Cas naglo mine — pravijo srečni Jjudje.
Ministrskemu svetniku mineva čas pre hitro. Zato !• aoče eno tretjino svojega tlv-WW auditi v pMtollL
CZIRCALO ĆAS^
Mhrer I* ob priliki ogrskega narodnega praznika poslal kraljevskemu ogrskemu državnemu upravitelju pl. Horthyju т prisrčnih besedah sestavljeno brzojavno čestitko.
Ubeinega Oberbttrgermetstra a. B. Karla Gordarlerfa so prijeli po pazljivo«t( neke Luftwaifen Stabshelferln ob sodelovanju dveh pripadnikov zračnega orožja т Westpreuflnu.
K Tofnl slttibi pri Anglo-Amerikanc№ prisiljeni fašisti so zažgali municijski de^t in blagovno skladišče Anglo-Amerikm&cev v Fašističnim rodoljubom, ki so bili prisiljeni k vojni službi pri 10. kanadskem Ло-ru, se je posrečilo zbežati iz po sovražnike zasedene Italije. Poprej so pa pognali še v zrak v Bariju nahajajoče se skladišča mu-nicije in oskrbe.
Japonske čete so H. avgusta vdrle v Leyang, ki je oddaljen 65 kilometrov južno od Hengyanga; tako je v petek objavil čung-kinški vojaški glasnik glasom poročila UP iz Cungkinga. Dve tretjini mesta sta ie ▼ japonskih rokah, vtem ko se v oetalenk dol* vrše še poulični boji.
V Rostovu ob Donu so po povratku Sorjo-tov postavili velik Stalinov spomenik. Pred kratkim je, kakor zve španski časopis »ArrV ba«, skupina nepoznanih ljudi ponoči porušila ta spomenik. Vsi poskusi sovjetskih oblasti, da bi izsledili storilce, so ostali brM uspehi.
Na Ogrskem so na Ik krajih z velikim
uspehom predvajali mobilno protikomuni-stično razstavo. Število obiskovalcev znaša okrog 130.000 in se sestavlja iz vseh krogov prebivalstva.
Moskovski časopis >Xomsomolska|a Pravda« poroča, da je bilo v mestu Kostroma ob Volgi javljenlh v mesecih juniju in juliju t. 1. nad 30 požarov, ki so bili povzročeni zaradi tega, ker si prebivalstvo, ki mu nedostaja slehernih netiv, pomaga z vsemi mogočimi primitivnimi orodji In nadomestki, da razsvetli stanovanje.
У Hamariju na Norveškem se je zbrala organizacija Hird Nasjonal Samlinga. Sef organizacije Hird, Marthinsen, je orisal sve-tovnonazornl boj Nasjonal Samlinga in označil organizacijo Hird za poroka, da se bo nacionalsocialistlčna ideja izvršila na Norveškem brez kompromisa.
Organlzaciio amerlkanskega radijskega duhovnika Coughllna so, kakor poroča »News Chronicle« iz Washingtona, razpustili. Ustanovljena je bila kot narodna zveza za socialno pravičnost in je šla za socialnimi cilji ter poudarila protisemitgki in vojni nasprotni kurz.
Turški minister za trgovino je o priliki otvoritve razstave v Izmiru imel govor, v katerem je poudaril številne gospodarske težkoče, ki čakajo sedaj Turčijo.
Eskadra lovskih letal, ki se pod vodstvom imetnika _ Ritter1cr«uxa Obcratlautnanta Ma-
lerja bojuje na severu vzhodne fronte, je dne 1,. avgusta izvojevala svojo 8.000. zračno zmago. Oddelek te eskadre, ki ga vodi imetnik Eichenlauba Leutnant Kittel, je isti dan izvojeval 1.000. sestrel.
Poglavnik ie podpisal zakon, po katerem se na Hrvatskem s takojšnjo veljavo prična brambna dolžnost s 17. letom življenja.
Kakor zve »Aitenposten«, se je prijavil prvi norveški prostovoljec za torpedo z enim možem nemške vojne mornarice. To je 18-letni Johann Aalen iz Stavangerja.
Varim« ttnrt Druck" NS.-Oeuverlt* iinii Druckerel Xlmtan timbH. Kiseenfort. -- Verlssteleiter; Dr. Binil H»iti«n - Hniiptscnrifllpifr' Frieilnch ' V" "Tn** 'ч*	V» t
v postelji nima nič od življenja. Tu ne ve * nič o njem
Tudi ni noben sanjač.
Drugi ljudje Imajo vsaj kaj od spanja, ker sanjajo ponoči o tem, česar podnevi nikoli ne dosežejo. Ti najraje spijo, ker so takrat ljudje z velikimi uspehi.
Ministrski svetnik je	'"ecunal:
Z umivanjem, kopanjem, čiščenjem, britjem potrati človek dve leti: z duhovito, večinoma pa ne bistroumno zabavo s sodobniki tri leta; z branjem časopisov In knjig šest let. Večinoma knjige tega niti vredne niso.
Za svojo izobrazbo mora človek odpisati štiri leta na koncu svojega življenja. Pet lat se hodi sprehajat Rekordni tekači in pismo-noše še dlje.
Enajst let človek dela.
Osem let mu je treba, da se zabava.
Eno leto mu ostane za različne reči.
Takale je bilanca življenja.
Ob odprtem oknu opravlja ministrski svetnik vsak dan svoje proste vaje. Kdor počiva, rjavi Zadosti je počival v postelji, zdaj skrbi za to, da ne rjavi. Hoče se še ohraniti mladega in ve, kako važno je zdravo dihanje. Ciovek živi od zraka. Ne samo to. vsak dan uporabi od njega štirinajst kilogramov. Klobas, kruha, piva, gnjati, kave in pečenega krompirja použije samo tri. To, da ministrskemu svetniku misliti.
V kopalnici gre pod mrzlo in tople prho In so nato obleče. Čuti se kakor prerojenega In se vesel usede k zajtrku, soze po jutranjem listu in bere med domačimi novicami:
Zopet je nekdo splezal na Matterhorft. V Brandenburgu so postavili Rolandov spomenik Iz brona. V Bltterfeldu lo zopet otrod obmetavali državno železnico. V Hagenba-ckovem zverinjaku je zagledala luč sveta mala želva z velikanskim gobcem. Na otokih Flči je bil neznaten usad. V Solunu so tatovi ukradli svinčeno streho neke cerkve. Na Portugalskem so mislili, da bodo lahko napra* viil benoin 11 aoirolaga grozdja, pa ao #$ aotUL	#1аД# ргЛмЛфк)
Sametag, 2в. August 1944.
K A В A W A IT K E IT BOTB
SeJte a. — Iff. в7.
Das Eldienlaub verlieben
Ans dem Fuhrerhaup(quar(irr| 25. Auguif-Der FUhrer verlieh am It. AuKiist das Ridienlaul) ziini Rilterkrcuz de§ Eisernen Krcuzcs an OberMleiitnant Hermann Sig-p e 1, Komniandenr pines pommerisch-mcck-IpnbureiNchen Grenadier-Resimcnf*, aU 532. Soldalcn der deutacfacu WehrmadtL
Neue bolschewislische Heize gegen Finnland -Siromevon.v-I'-Geschossen
Schimpfkanonade gegen Mannerheim — Untersuchungskommission aus IVfoskau
Londoner Borse flau!
ii. 'Gcnf, 25. August. Man hat sAon immrr die Bf;obadhtun(f madien kiiniien, daH die I.ondoner nnd New-Yorker Biirspnjndpn fiir die realen Verhaltnisse wahrcnd dcs gegi n-■wartigen Kriegcs einen giiten „Rierfier" gehalit haben. Dies sdirint sich aiich jetzt wieder, vie aus der Meldunp eiiier Narhridilenafren-tur hervorccht, zii Ix-stKtigen. E» wird nam liA berichtet, dafl die Kurse der fiihrenden Industrieaktien an der Londoner Biir.se erlirb-lirh nachgelaBsen batten, obwohl perade im ppjrenwHrtigen Angenblidt die Berirhte ton alien KriepsschanpliStzen anflergew'ihnlidi put scien nnd auch eine ganze Reibe sehr befrit'di-pender Berichte liber die Absdiltls.^e briti<i*rr Cesellsdiaften vorlagen. Audi am Sdili)*4*e der Borsensaison bfitten iidj die Кчг* Mmt v'ieder erholt, so wird weiter bericitet. Ma* solite meinen, daR bei den von der Lonnoiier, AVashingtoner und Moskaner Agitation fre?en-vartig geflissentlidi Tcrbreiteten, angrblifn piinstigen Nadiriditen tiber den Verlauf der Kampfe an alien Fronten die Londoner Riirv sidi in einer ITausse geradezn niliRte. Wenn dies jedodi niAt der Fall i*t nnd die Londoner Burse ein auRerst fanes Bild zeigt, so sdieint dies dodi ein Rcweii daftir zu sein, wic wenig Vertranen die Bor-senjuden der Zukunft entgegenbringen.
Bemerkenswertes brIflsAes 6est33dnls
♦e. Stockholm, 25. Angust. Der britisdie Srfaiffahrtssadiverstfindige, Sir Archibald Surd, edireibt in einer Londoner Monatt-zeitsdirift wSrilidi: .,Es ist Deutidiland gc-lungen, England т.оп eeiner ttolwn Stelhing auf den Meeren tn entthronen. Der engli-sdien Sdiiffahrt vurden scbwerate SAIdea zugefilgt. Sie wnrde in diesem Kriege »em Kriippel gesdilagen Ende 1944 werden di* Vereinigten Staatea tiber *wei Drittel der Welttonnage besitzen. Auf den Meeree wird in Zukunft die amerikanische F'iagg« wehee, vo in der Yergangenbeit die •Bgli»Ae vehte."
FalsAgeldlBvasloo In Rom
Madrid, 25. Anpnst. Eim Mitglied der angl;^
pnierikanisđien Verwaltungskonomission fiir die besetzten Lander, der Amgot, beriditete in Gibraltar auf der Durdireise nadh London, Bom sei in den letzten Tagen mit Falschgeld iibersdiwemmt. Es handle lidi um eine eehr pesdiidcte FalsAung, die zweifello* топ Fadi-Icnten bewerkstelligt worden aei. Der Falsdi-geldnmlauf nebme топ Tag cu Tag derartig zn, dafi sidi die Bonomi-Regierung gezwungen seben werde, Tollig neues Geld herauszugebrn und da; in Umlauf befindlidie ftlr ungUltig . zu erklSren. Der Amgot-Angestellte aieht jedoeh die Chancen einer Verhinderung kata-strophaler Folgen der gegenwartigen Zustiinde nidit fiir besonders glinstig an. da eine Neu-clnidcaktion betraditlidie Zeit in Ansprudi rehmen werde. Deshalb bfitten die Alliierten der Regierung Bonomi den Vorsdilag gemacht, bif zum AnsTanfen der neuen Banknoten nur anglo-amerikanisdirs , Soldatengeld als Zah-Inngsmittel anzunehmen. Der Trick iet жп durdisiditig, er wird audi von den Italienern aofort ?erstanden werden.
tz, Helsinki, 25. August. (EigenberiAt.) Nadi einer nielirwodugen Pause ist tier so-wjelisdie Ruiidfuiik wicder dazu iibergc-gangeu, die wiklostcn Verleunidungen und Besdiiniprungen pegen Finnland auszustoHen. S(aatspriisident Mnnncrhcim und die i*uen Regieruiigsmilglieder werden da bei e ben so wcnig vcrsAont wie das fiunisdie Volk im allspuieinen.	. . , .
Die ncueste Waize der sowjetisdien Agita-tionsoffensive gegen Finnland bildet eine Reihe angeblidier Protokolle tiber die Resul-ta»e bolsdiewislisdier Untersudiunpskonimis-sionen in den von Finnland geraumten ost-kareli.sdien Gebieten. Miitwillipe Zerstorun-pen, unbesdireiblidie Graiisamkeiten gegen bolsdiewistisAe Kriegsgefangene und ein sArecklidies Terrorregiment tiber die ost-kareiisdie /itilbevolkerung werden den Finn en vorgeworfen. Sie batten in dem jetzt von der Roten Armee betreiten Teil der ka-relo-finnisdien Sowjetrepublik fast wic Wilde gehanst.
In Finnland tnt man den npiiesten, bint, rtinstigen Agilationsrummel Moskaus mit
einem AdiselziiAen ah. Die Greuel der Boj-sdiewisteii in Ruliland sclbst, in clen Balti-sdieii Staalcn und nicht ziiletzt in den Wild-marlc-Dorfern Nordfinnlands sprechen eine zn dentli<'hff SpraAe, wenn ps darum 'pehen solhe, festzustellen, auf welc)\Rr Seile der KripR sfhonnnpslospr und mit verniditpnden Grausainkeitpn ргреп Gofeneone und ZiviU personon ppfiihrt wird. Ztidrm haf berei<i vor Jahresfrist, als die Bolsrhewi^ten S(iion einmal eine Greuelpropapanda "cen Finn-land starteten, eine neutrale Kommission auf Veranlassung der finnischon HrhBrdfn Oslkarelien hesurht und eiodeiitig fe«t?e-stellt, daR die sowjptisdie Ilefze јрНрг Be-priindnns enibohrfe. Selbst in Srhvcden hit darum die neue Llipenkampagne Moskaas eine Zuriickwpisiin^ erfahren.
Der bol.schewistiprhe Wolf im Schafpel* .sittlidier Entriislunp liber einen llrueh deg Volkerredits und der Griindsafze rJirisflidier Moral ist eine zii profeske Fr*rheiniinc, um heute norh irpendwo in der Welt ern»t ge-nommen zu werdfn.
Ermunleningssprilze Гаи Tschiangkoischek
HintergrUnde der Beise Nelsons — Bestattgiing der Krise Tsrhun^king#
hw. Stockholm, 2?. August. (EigenheriAt.) Roospvelt bestalipt in einer neuen Erklaruiig iiir KntsenHunp (les bisheriffcn KriegsproHiik-tionschefs Donald Nelson zu Tsdiiangkaischek, d«H diese MaRnahme wegen der katastropha-len I.afe im Tschungkinf-Gebiet und der offenkundigen Gefahr sAwerwiegender Riick-wirkungen auf den ganzen weiteren Kampf gegen Japan erforderllA wnrde. Er will naiiir-liA anA jetzt noA niAt zugeben, dan ee siA um ein auBerstes und letztes Aufmunterungs-mittel im Verhaltnis %u TsAiangi^isAek handelt. Nelson und sein Begleiter General Hurley sollen offenbar dem JsAungkiiig. Mnrsciiall dartun, daR seine Verbiindeten trotz ihrer bisherigen unsinnigen VersAwendiing Yon Waffen und Munition fiir eigene ZweAe und trotz der Unfahigkeit zu ausreiAender Ililfe an TsAiangkaisAck versuAen wo Hen, binncn kurzem eine Besserung herbeizufiihren. Er spriAt ledigliA топ einem „sebr wiAtigcn und iuRerst dringliAen Auftrag". Es handle siA natilrliA um eine Angeleeenheit, die uii-bedingt gebeimgehalten wercien miisse. Re. daaerliAerweise konue er fiber die Aufgabe
Nelsons nidits Naheres sniren.
gelieimiiisvollon \\ eiMluiuTcn K	lis stpcjvt
iiat\irli(ii (Ins indireklc hiiipr.4ii»Hni\ diH «i<Ji d if Be/.ielmiiscn zu Terliiaiipkaisrhelš in rinfr aufiersten Krise bcfindcn,
Der USA-Marineminisler Forestal erklUrt« soeben in T.ondon, e* sei nicht damit zn refh-леп, dafi die Japener ši(ii selbst im Fall einer Wendung des europSisdien Kriejes Terloren-pehen wiirden. Sie wUrden »ielmehr inimer fanatisdicr kampfen, je naher man ihncn kame, eine Voraii^^ape, zii der Forestal auf Grund yon europiiis(iien HeobnAtunicen вп-geregt sdidnt. D«H er diese Erklarniiir perade in England abgah, hat sein betiind; res inier-esse in den eiigli-idi amiTikanisdien Spanniin-gen beziiglirh der Fortsetznnjr des Pazifik-kriegos. Die meisten Fnglancler spekulieren beknnntlich auf ein rasflies Kriegsende diircfa inneren Zusammcnbnith ailcr ihrcr Wider-sadier nnd hoffeii, auf die.«e Weise um einen langen weiteren Krieg gegen Japan mit Her von den USA geforderten weiteren Kraft-anstrenguDg heruiukommra zn konuen.
Todesschwadronen in Japans Luftwaffe
Zum letzten entschlossen — Heftige V'erteidigtingskHmpfe auf Guam nnd Rota
fi. Tokio, 25. Aug. (Eigener FunkberiAt.) tjbcr die Verteidigungsmoglidikeitcn Japans pfgcn frfifiere feindliche Luftaneriffe sprach Kapitiin Kurihara, der Leiter der Mariiie-Presseabteilun; beim Kaiserlidicn Ilaiipt-quartier, auf der Pressekonfrreuz. Kr erklarte, daft man grofieren feindlichen Liifteinheiten vie)Ieidit zahlen- und materialmuP.if unter-Irgen sein konne. In der japanisdien Marine-akademie Etajima bereiteten sich aber Tau-sende топ Studeuten auf besondere Aufgaben vor.
Diese Tor dem Einsati stehenden Verteidi-ger ihrer Heiraat sind zum letzten entschlos-sen. Sie haben von vornherein auf jeden aufleren Rang und auf jede Beforderunj? ver-ziditet, ihre Einheiten sind Todesschwadronen im wahrsten Sinne des Wortes, dejnn ihre frei-
Хд*м
▲mariineUlcB! Anfliebca'
DEUTSCH METHODISCH UND PBRKTISCH
Naaiko ■•lodline In prakllino
Kleiderkarte (w) — nakasnic* u obleko Klciduiig (w) — oblačilo KUidungsstUck (a) — ko« oblek« Kombiiiatlon (w) — kombinacij* Konlektionegesch&ft (») :— konftkcljslUL trgovina KoetUm (a) — koatum Kragen (m) — ovraitnik KunaUtopperei (w) — umatnoatna кграШе« kUraen — krajiatl Lalb (Brot!) (m) — hlebec laaeen (liBt) — pu.titl (pustim)
Lederhoae (w) •— Irhaate hlač«
ledern — usnjen legren (ffler) — neetl (jajca)
Leitartikcl (m) — uvodni članek Loch (s) — luknja МаВ (S) — mera na£h MaS — po meri Modistin (w) — modletka Mottenpulver (•) — prašek proti molom Muster (e) — vzorec uitchster — nwlcdnjl
pMsen (etwai paSt mir) — prilegati м (n»-
kaj M ml prilega)
^•1* (m) — kožuh ^•Umantel (m) — krzneni pl«i6 jj'^ieiage (w) — viiina cene
lw) — poakuAnja P;°hleren _ pomeriti
Puli («) — problem, nalog*, vprašanj, РуЈмпа - ^о^Ља, pika
(m)
Schal (m) —.
Bchirm (m) _
PohlnD«UBd«r
Schlafanzug: (m) — apalDa obleka
seiden — svilen
Smoking (m) — smoking
Socke (w) — кгаЛка (тпоДка) nogavic
Sockenhalter (m) — podveza
Sportsmann (m) — športnik
st&rken — ikroblti
Stock (m) — palica
Strumpfhalter (m) — podveza
tauchen — pomočiti, potapljati
Theater (s) — gledaliSče
Tinte (w) — Črnilo
Umgebung (w) — okolica
Uniform (w) — uniforma
Unterhemd (s) — spodnja srajca
Unterhose (w) — spodnje hlače
Unterrock (m), — spodnje krilo
Uberaehmen — prevzeti
Vbereleher (m) — površnik
wilhlen — labirati
WJtsche (w) — perilo
wenn — če
wledersehen — zopet videti Wlt« (m) — dovtip zeigen — (po)kazatl serdrUckt — zmečkan
19. STUNDE
I. Blaga za obleko so: Volna, bomba*, platno, svila, tamet. Ali ml morete napraviti v treh dneh obleko po meri? Da, lahko pa dobite tudi i^gotovljeno obleko. Te rokavice so ml premajhne, potrebujem številko 7. Pomerite prosim te. Da, te se ml dobro prilegajo. Pokažite mi prosim svoje vzorce. Kdaj lahko pridem pomerit? Jutri od 15. ure dalje. Suknjič mi ne prl-■loja. preozek ml je. Prosim zlikajte ml to obleko do Jutri. Naš električni llkalnlk Je pokvurjaa. y kavami ai miti gtojala
willif libernommene Aufjabe beslrht dana, silil mit leidttcn, aber tcbnellen Eiii-Mann-Msschinen auf den Fcind zu stiirzen und ihn, falls keine anderen Mnglichkeiten zu scinfr Verniditunj bestehen, im RammstoR torn sifhcren Absturz zu bringen. Ein Mann, der sich wlbst freiwillig iind freiidiu aufgegebfn \at. bevor er seine Maschine .bcsteigt, hat die Kampfkraft von zehn Gegnern und bleibt in jedem Fall Sieger. Mit dem Eintritt in die Abfeilung der Marineakademie sdilieRen die Studenten und Flieger endgiiltip mit ihrein I eben ab. Sie fleichen durch ihr hfidislee Opfer die materielle Unterlejcenheit рекеп-liber einem Feind aus, der zur gepebenen Zeit wird feststellen miissen, welch ungeheure Kraft dnrch den todesmutigen Kinsatz dieser jungen Manner gegen ihn ausgel6st wird.
za dtinlke, nltl obeSala za obleke; plašči, dežniki in palice se morajo oddati v garderobi.
H. 1. Im Sommer, 2. Einen Schlafanzug. 3. Py-јаша) oder ein Nacbthemd- 3. Wenn ea regnet. 4. Der Schneider, 6. Die Schnei-derin. 6. HerrenhUte. T. Damenhiite. 8. Einen dunklen Stoff. 9. Sporthoeen elnd kur«. 10. Im Konfektionageachftft. 11. Im Winter. 12. Mit Nadel und Zwirn. 13. Mit dem Btigeleiaen. 14. Ein Pelzmantel lat aehr warm.
m 1. Delne nenien Sockenhalter. 5. Sein #M-deneir Schlafanzug. 3. Ihr elegant«« Ko-atUm. 4. Unaere meldfmen Krawatten. 5. Kure led^men SchUrzen. в. Ihr* kurcea Unterhoeen.
rv. 1. wir h&ngen den Hut »n den Klelder-rechen. 2. Wlr tauchen die Feder In die Tinte. 8. Wlr geben den Schlrm In den Schirmst*nder. 4. Wlr lesen einen Artikel In der Zeltung. 6. Wlr aehen Wol-ken ann Hlmmel. 8. Wlr achnelden daa Flelšch mit dem Messer. T. Die Flache •chwlmmen Im Wasaer. 8. Die VOgel fliegen in der Luft.
RteigeruDg de# ElgenMđiaftewort«a Stopnjevanje pridevnikor
P r a v 11 o : Pridevnik ee atopnjuje tako, da ee normalni obliki pristavi -er, ali -r. (Pri a, o in u naatopl večinoma preglae!)
Primeri: reich — reicher, achSn — schOner, groB — groBer.
Pomni; ' Pri primerjavah pomeni »wle« enak Out, »alM pa neenakont!
t)bungKeatxe: Die Rose lat achSner sla die Nelke. Kari arbeitet went^er als aeln Bruder. Diesea Haus lat hoher (hoch!) ah Jenea. Am Lande l.st d as Obst bllllger als in der Stadt. Dleee Kurve 1st gefuhrliclier ala jene. Um dieee Zelt lat der Autobua iibertltUt^r als Nach-mlttag. Die Zlmmer In aiesem Hotel mlnd griifier, eleganW abar auoh tourer als ## Ziflunar la jaaem Gaathaua.
Stockholm, 25. August. Wie Router meldrt, war die Tiitiskcfl der deutschcn „V-l"-\\nffe am MittwoA vor, nnd n«(4 Anbrurh der Dammerung kon^enlrierter als gewohnlich. Die DeulsHicn sHiussen „Striime von Geschossen" iiber den Kanal.
„Im Uiiiblidk auf ,V 1' eriaubte es Roose-vells Uiutfcbuni? dem USA-PrSsidenten nicht, sein Lcbeii durch einen Hesneh in EnpUnd aufs Spiel m setzen!" So heiHt es wbrtliA in einer Now-Yorkt'r Meliluns der „Daily Nfail", die friihere Angalw'n besiMiigt, wonaii Roosevelt und Familie, pleich vielen anderrn Amerikanern. von panisdier Angst vor „V 1" Ix fallen word« I, ist und lieber »t-inen Mut an ein zweifelliafles Lirht setzt, stalt sich *г11н,-г den Gefahron einer nfiheren Bekanntschaft mit deutsdien fliegenden Sprengkorpern au*« zu<ptzen.
Diesc Nofiz kennxeiehnet die wahre Ein-stelliing der Amerikaner zu den Moglidikeiten wlrklid) durdisdilat'endcr Abwehr, An enp« lisdien Bt'hauptungen des ■ Inhnltes, daR м endlith gelungcn sei, bessere Verteidipunps-mittel zu finden, hat es v«ra Anfans an nidit gemangeit. Ncuerlich halte der Chef des eng-lisdien Flakwrseni, General Sir Frederic Pile, englische und amerikanisdie Wissensdiaftler zu«ammengetrommelt, um mit ihnen liber w>ksaniere Abwehrmethodon zu beraten. In ci.»r englisdien Presse wird behanptet, eine n>*ne Taktik wUrde die Bekampfung der „V 1" auih bei wolkigero Wetter ermliglichen. Pei dieser Gelegenheit wird jedoch zugepeben, daR es tlurdi die sogenannten vorbeiigenden MaHnahmen bi\her noch nicht gelnnpen ist, der „V I" - Wirksamkeit in nennenswerter Weise Abbruch zu tun. Das englisdbe Volk wird gerade im Hinblick auf die besonderi rese „V 1"-Tfi(igkeit der letzten Tage die Ver-heiRunr auf ein Nadilassen dieser stNndipen NVryenbelastung vermutli* recht ikeptiidj aufnehmen.
Laznretischiff bombardiert
Deutscher Protest an die Regierungen in London und Washington
Berlin, 25. August. Die RpiAsreginmng hat iiber die Sdiweiz als Sdiutzipadit an die Regiernngen in London und T^ashington e,iuen Protest wegen der Torsatzliili^n Bom. bardierun^ des deutsdien Lazaretfsfhiffei „Freibyrg' durih auglo-auierikanisdie ТеГ' rorflieger geriditet.
Die Proieetnote haf folgehden Wortlaut: '
Am 14 August 1444 in der/e.it zwixdicn бЛО und 7.10 I hr vormitlags erfolgten bei einem Iniftangriff in Venedig dreimal Anftriffe feiiidlidier BombeiiflLig/ouge auf das dent-sdie Lazaretisdiiff „Freiburg", das an <lom Zi>llamt, unmittelbar in der Nahe der K i die „Santa Maria del la Salute", also weit ent-fernt Ton irgendweldien militarischen Zielei* lag. Da* Sdiiff trug deutlidi erkennbar die in dem Role-Kreuz-Abkommen vom 18. Okt^v. ber 1907 vorgesehenen Kennzcichen nnd ent-sprach audi im nbrigen in jeder VVei»e den Restimmungen dieses Abkommens.
Bei den Angriffen wurde das Sdiiff durdi zahlreiche Splitterdurchsdilage beschadipt. An Bord wnrden drei Personen sdiwer ver-wundet, mehrere Personen, darunter der Sdilffarzt und der Kapitan der „Freiburg", erlitten leiditere Verletzungen.
Im Hinblidt auf die im Mittelmeerraum ge-gebenen Befehlsverhfiltnisse tragt sowohl die britisdie wie audi die nordamerikanisi+ie Regierung die voile Verantwortung fiir die Verletzung des Volkerredits durdi dm Bom-benangrifi auf ein Lazarettsdiiff. Die Reidisregierung erwartet deshalb, daR eine sofortige Untcrsujhung der Bombardicrung der „Freiburg" unlernoinmen und dafl ihr das Ersebnis dieser Untersudiung mitgeteilt wird. Die Reidisregferung ersucht ferner um eine ausdriickliche Zusiiherung* daR die bri-tisAe und nordamerikanisdie Regierung ihren Streitkraften strenge Weieungen zur Einhaltnng des geltenden Volkerredits er-teilt und daR eine Durdifiihrung dieser Wei-sungen sidiergestellt wird.
Gouverneurs-Konlerenz In Toklo ,
Tokio, 25. August. Als Auftakt zur suRer-ordcntlidien Sitzung des Reichsiages, die .\n-fang September stattfindrn soil, trat am 25. August in drr Amtswohtinng des Premier-ministers eine Sonderversammlung der Gou-verneure dor 48 japanisdien Prafekturrn zn-sanimen. Die Konfercn? bezwockt die vcr-starkte Einsdialtung der einzelnen Provin-zialverwaltungen in den Kriegseinsatz der gosamten Nation.
Premierminister Koiso bezeichnete die bis-herigen Verwaltungsmethodcn zum Teil ver-a I tet und bilrokratisdi. Beamtcnium und Kriegswirtsdiaft niiiRten in glficher Weise unter dem allgemeinen Gesiditspunkt de# Kampfes bis zum Endsieg elastisch und dem Gebot der Stunde entsprediend jrcstaltet werden. Vor allem sei es dem Fcind ge-lungen, weit bis gegen die Mariancn-lnsein ▼orzudringen. Dadurdi seien, so betonte der Premierminister, hiSufigere Luftangriffe nnd soger Landungen auf japan selbst in den Bereidi der Mogliibkeit geriidct. Er verlasse sich darauf. dafi alle Japaner, ganz gleich an weldier Sielle sie eingesctzt seien, sich als Soldaten des Landes fiihlen und ihr l etztes fiir die Erhaltung des Vaterlandes herzu-geben bereit seien. Die Gesamtipobilisatloa des Kriegspotentials und aller Arbeitskrafte miisse von einer geistigen Mobilisation be-gleitet sein, also zum Siege fiihren
Der Tenno empfiug die Gouverneure unter FiihrsBg de# Premieri and de# lanemmini-atota Ж tMBMa Palaai
etrran 4. — štev. W.
KAKAWANKEN BOTE
Sain««, M. твтЛш »M,
MoskoTski umor
Sovjetski radio In sovjetski častniki so pozivali prebivalce mesta k boja
Stockholm, 25. avgusta. Londonski dopisnik lista »Morgon Tidningen« opisuje obširno dogodke v Varšavi. Iz tega opisa izhaja, da je vstajo v prvi vrsti zakrivila Moskva, pri čemer je seveda zamolčan britanski delež pri tej podli igri. Poročilo pravi med drugim, da je šef poljskega uporniškega pokre-ta, general Bor, zaradi bianco pooblastila, ki ga je dobil od poljske begunske vlade ▼ Londonu, dal povelje za boj v Varšavi. Od-tle se je londonsko časopisje zvijalo v svojih komentarjih, kakor da je mrzlično, če* da M tava v temi in da nihče ne ve it« kod ne kam.
Doslej sta samo »Daily Worker« in »News Chronicle« ubrala struno: »Poljska begunska vlada je iz razlogov prestiža preuranjeno dala povelja za vstajo, da bi Moskvo politično in vojaško speljala na led. Toda Moskva«, tako pravita dalje, »je zakrivila varšavske dogodke. Po doslej predležečem materialu je že ugotovljeno, da se je začel boj Poljakov v Varšavi na podlagi napačne re-jaške presoje položaja. Če zadene koga krivda, Jo morata deliti skupno general Bor kakor tudi Moskva. Toliko je vsekakor gotovo, da je sovjetska Kopc'ii^-kova radiood-dajna postaja od Z junija pa do 30. julija »talno bombardirala Varšavo s pozivi, naj zgrabi za orožje. Ko so se 30. julija sovjeske čete približale Varšavi, je radiooddajna postaja rekla: ,Prebivalci Varšave, zagrabtte za orožje, napadlte Nemcel Vsi se morajo udeležiti upornega pokreta! En milijon varšavskih prebivalcev mora postati en milijon bo-jevnikovl'«
Dopisnik Švedskega lista nadalje poroSa, da je sovjetska radiooddajna postaja po naglem porazu upornikov, ko so Poljaki obupno prosili za pomoč, zmčel vstaše obdolže-==^^==	a
Prvobojevnikl „kulture" f Evropi
Krainburg, 25. avgusta. V moskovskem časopisu »Proletarsko dijaštvo« je bil objavljen članek, ki pojasnjuje načrte, ki jih hoče Sovjetska Rusija uresničiti т Evropi. Članek govori o »tretji epohi boljževiške revolucije«. Ta tretja epoha stavi do sovjrt-skih dijakov važne naloge: oni naj postanejo učitelfi »zaostale« Evrope in naj pridobijo evropske narode za komunistične ideje; sovjetski dijaki bi pri duševni boljševizacijl Evrope imeli vodilna mesta, prevzeli bi vodstvo evropskih univerz, šol, uradov in raznih podvzetlj, njihova naloga bi bila, uničiti bojeviti nacionalizem in nacionalne elemente evropske kulture.
Ta članek Je posebnega pomena zaradi tega. ker ni pisan aa zunanji svet, ampak za »notranjo uporabo«. Ravno zategadelj naj tudi zadnjega Evropejca prepriča o pravih ciljih boljševizma In komunizma. Misli, ki •o razložene v tem članku,, роЈввпјмЈвЈв tudi, zakaj komunisti In njihovi trabantje k OF z naravnost sadistično naslado uničujejo vse narodne spomenike, šole itd.
Prellitek nemšklli iznajdb
ženeva, 25. avgusta. Zaveznikom doslej ni znano nobeno sredstvo, s čegar pomočjo bi se lahko spremenila pot poleta samokrmil-nega izstrelka na daljavo, tako piše dopisnik za zračno plovbo »Yorkshire Post«. Doslej še vedno bore malo vedo o točnem funkcioniranju orožja »V 1«. Očitno so Nemci na nekem polju fizike napravili iznajdbe, o katerih v taboru zaveznikov še skoraj ničesar ne vedo. Tukaj morajo znanstveniki zaveznikov dohiteti velik prehitek Nemcev in še marsikaj razkriti
vati, da so politični hajduki in vojaški idioti.
Britanski list »Tribune« objavlja e puntu poljskih upornikov v Varšavi odkritje, ki drastično osvetljujejo Stalinova »topla čustva« za Poljake. Londonski poljski časopisi so že od vsega začetka zatrjevali, da je neuspeh punta in s tem ogromne zgube ljudi varšavskih Poljakov zakrivila Moskva.
Da so Sovjeti imeli pri tem svoje prste vmes, izhaja kakor Je zvedela »Tribune« — že iz samega dejstva, da Je obstaj&l stalen stik med boljieviškiml zveznimi častniki le
vetaK v Varšavi. Ko lo divizije nemških eklopnjakev posegle vmes In so ae тогаИ
boljševiSki častniki umakniti, ao zahtevali od Moskve ojačenja za Varšavo. Ta pa ni
prišla.
»Tribune« ugotavlja, da ni točna po Mos'kvi proti begunski poljski vladi iznešena obdol-žitev, da je ona edina nasnovateljl in kriv-ka nastalega fiaska, ker so prebivalce Varšave ščuvali na vstajo in boj tudi moskovski Poljaki in so prvi, samo Izvršili ta ukaz. Organi moskovskega časopisja, zlasti »Pravda« zavračajo stalno po londonskih Poljakih iz-nešeni dokazni material in v obrambi cel6 govorijo o »provokacijah proti sovjetskemu režimu«. Po informacijah dobljenih Iz angleških listov pa izhaja nedvoumno, da je bila vstaja varšavskih Poljakov sprožena na povelje Moskve.
Popolna dolJnosI moKetnosli glede orožla >V 1«
Pe Obstreljevanju brez presledka - največji zastoj angleške storilnosti pri delu
Berlin, 25. avgusta. Po skoraj dvomesečni stalno naraščajoči uporabi orožja »V 1« proti Angliji so bile nemški javnosti izročene nekatere slike in podatki glede tega orožja. To pa se je zgodilo samo t okviru znanja, ki si ga je mogel sovražnik pridobiti sčasoma iz svojih opazovanj, da se ne bi odkrila nobena skrivnost glede teh orožij. Sovražniku pa niso znani niti ustrezni faktorji tega orožja, njegov pogon, način njeigove naprave, kraji njegovega izdelovanja, tehnične finoče, njegovo vodenje, niti druge podrobnosti.
Zato se ne more nihče smatrati razrešenega splošne dolžnosti molčečnosti glede tega orožja v kakršnikoli obliki. Sovražnik napenja vse sile, da bi dognal proizvodnjo in znanstveno načelo tega orožja. Vsak Nemec mora biti deležen pri obrambi takih poskusov s popolno molčečnostjo. Pogled na baterije protiletalskega topništva, oklopniake pri prevozih čet, letala na letališčih in slikah v časopisju ne daje nobenemu Nemcu, najsi bo civilist ali vojak, pravice, da bi kaj izpovedal o tem orožju ali o njegovi izdelavi.
IVoYa ChurchiloTa razočaran|a
Ženeva, 25. avguita. Reuter poroča, da )e objavil alžirski radio vest o sestanku Churchilla s Titom T Rimu.
E mnogim razočaranjem, ki čakajo Churchilla Y Italiji, je prišlo ie to xanj posebno grenko, ker je namreč nedvomno upal, da se bo T Italiji sestal s Stalinom, sedaj pa se je moral radovoIUt! s tolova^-rkim maršalom, o katerem smatra kremeljski oblastnik, da zadostuje za zastopstvo pri Churchillu.
Zaradi tega omalovaževanja britanskega ministrskega predsednika ni razumljivo, kaj pričakuje od svojega klica na pomoč organ Bonomijevih ljudi »Italia Libera«. Odprto pismo, ki ga je H*t naslovil angleškemu tti-nistrskemu predsedniku, je vsekakor značilno za bornost te izdajalske klike, ki je ogoljufala narod in domovino, da je lahko končno ugotovila, da je bila sama izdana in prevarana V jokajočih besedah roti »Italia Libera« bankroterja Churchilla, naj se vendar v angleškem parlamentu in pri zaveznikih zavzame la italijansko stvar ter naj ima oči odprte za grozno trpljenje italijanskega naroda.
TI javkači priznavajo, de м> se njihovi ukrepi za obnovo la ozdraritev Isdanega italijanskega ljudstva popolnoma izjalovili. »Ne da bi črhnili, te podrejamo hudim pogojem premirja,« pravijo т tvojem poziv« Churchillu. »Pripravljeni emo popustiti, a ae moremo zakriti, de je naše trpljenje dejansko
Ravno tako mora biti pri orožju »V I«, če tudi je le t velikih obrisih znano svetovni javnosti in našemu narodu.
„V 1" zadene angleško oboroževanje
Ce bi bilo treba še kakšnega dokaza, da napravi «V 1« v resnici v Južni Angliji in v Velikem Londonu velika opustošenja med vojnovažnimi napravami, je sedaj doprine-šen ta dokaz iz Londona: »Zaradi skoraj brez presledka vršečega se obstreljevanja z orožjem »V I« je morala že oela vrsta manjših oboroževalnih obratov opustiti svoj delež v po »v 1« ogroženem območju in so se preselili v vame pokrajine.
Storitve pri delu v teh tvornicah so zaradi stalnega motijnega obstreljevanja padle tako nizko, da je bil edin izhod v odvozu vse tvornice. Večje obrate bodo sedaj po novih načrtih tudi »evakuirali«. Glavna težko-ča pri tej premestitvi pa je prevoz težkih strojev. Zato so se odločili, da bodo zaenkrat premestili samo take tvornice, ki ne potrebujejo preveč težkih strojev.
veliko in da nas tehnično obravnavajo kot sovražnike zaveznikov, naših osvobodilcev.«
Naivnost lista dosega svoj višek v vprašanju, da bi rad vedel, po kakih zakonih nameravajo Angloamerikanci in njihovi sovjetski prijatelji postopati z Italijo. Človek bi mislil, da 'so tudi že najbolj neumni Italijani opazili da se ravnajo »osvobodile!« po enem samem zakonu, da namreč deželo po vseh pravilih svoje že često preizkušene umetnosti izropafo in ponižajo.
Sovfetski načrti za deportacijo
Oslo. 25. avgusta. >*Aftonposl«n« komentira
neto poročilo iz švicarskega vira, po katerem nameravajo Sovjeti odpeljati v Sibirijo vse združbe na njihovih mejah, ki so med to vojno prišle v stik z Nemci. Kakor poudarja list v Oslu, se menda ti načrti nanašajo tudi na vse evropske narode, ki bi jih v primeru boljševiške zmage zadela nesreča, da bi v tej ali oni obliki prišli pod sovjetsko gospostvo.
Ne sme se pozabiti, da je bil boljševizem tisti, ki je zlorabljal v doslej nesluteni meri Sibirijo kot deželo za deportacije in kot kazensko kolonijo. V najnovejšem času se po zgledih mnoštveni-h deportacij iz Baltskih držav in Iz Poljske zadostno spozna, kaj bi te zgodilo v Evropi, če bi boljševizem mogel uresničiti svoje deportacijske načrte.
Spreten аП neroden?
če se človek tudi naveliča, vedno urnn pogrevati staro zgodbo o rolka v osrčjem kožuhu, kadar hoče karakterixirati vM spletke in zvijače holjhevikov in ajihor vih pristašev, je vendar aamo % nafna>* vadnejšo prispodobo koe v temelju pre-prostemu dejanskemu stanu. NemskegM bralca ne more torej začuditi, da se mu tako pogosto m neprestano prikazuj« sama na sebi nerodna skrivalnica bolSe^ vikov. čuditi se mora temveč potrpi lijvosti, reči moramo ovčji potrpežljivo* sti, s katero se dado slepiti britanske, amerikanske in druge javnosti. Ni Se treba na dolgo opisovati modrosti, da. sta si v tem enaka poiitika т vojaško dogajanje in da je prikrivanje bistveni sestavni del ravnanja. Nova je pri bolj' ševiškem prikrivanju pač le tako гекоб očitna neverjetnost. Kdor na pr. verjame kakšnemu Titu, da se on ravna »po izročenih demokratskih načelih* ia da ne pozna nobene druge naloge, kakor zvesto varovati koristi naroda in biti tako rekoč samo izvršilni organ narodne vo» Ije, ta prav za prav nima določenih pogojev razumne narave, ki ae splošno pričakujejo od vsakega člov^a. Je ia tako, kakor je te dni iormulirtđ nek španski časopis: Podoba je, da je »vet zgubil spomin in razum. Niso И hiU moskovski sledovi dovolj jasni? Mar ao pozabili, kaj se je na Španskem zgodilo za časa državljanske vojne? Ali ao pozabili, kaj se je zgodilo na Vbodnem Poljskem, v Baltskih državah, y romunskih pokrajinah? Preden si hoče Stalin lastiti pravico, nastopati y ornata zaščitnika vete, v talarju odvetnika demokratske svobode, bi moral po vseh običajih najprej stati nekaj let v obleki spokornika in s pepelom na grešnem temenu v preddvoru omikanega človeštva. Kar velja zanj, se ujema tudi pri moskovskem agentu Titu. Ne zastonj ime ta za sabo več let trajajočo izobrazbo r centralni valilnici boljševizma. Na zastonj ga /e Moskva »matrala za dovolj dm mu /• povrilm trvitm
posebno nalogo ytnarodne vstaje*^ r ozemljih bivše Jugoslavije. Bivši specialist r revolucijah na Španskem se je še nekmf priučil. Ve se obnašati pri banketih ia govoriti zdravico Churchillu, po kateri peni šampanjec varljivo demokratsko — toda dajte ma, da enkrat poroča Krem-I ju, kako se mu takrat po desetem kozarcu vodke razleti lak njegove *hum»-nitetea, kako takrat komisar, na debelo se režeč, sešteva številke postreljenih, oskrunjenih, oropanih, pregnanih in od-gnanih!
Scmill n&ineslo kri/i /&#*# жм#«!# gnl Hflleml*мм1|ежм;m« lwW*tm
Do prve transfuzije krvi so v 17. stoletju dovedle fantasrtlčne ideje. Kri je žt od nekdaj veljala za nosilko življenja in osebnosti sploh. In tako so ti prvi tovrstni poskusi "nastali lx zamisli, da bi se mogel značaj nasilnih deževnih bolnikov omiliti s transfuzijo krri }a-gnjetov. Nekaj takših poskusov je poteklo brez škode za bolnika, pozneje, v teku naslednjih let In stoletij je pa transfuzija krvi često Škodovala ali»cel6 dovedla do smrtnih primerov. Tako je ves postopek prišel na sleb glas in so ga zdravniki za dolgo dobo sploh prepovedali.
Šele v dvajsetem stoletju so zdravniki ma posled ugotovili, zakaj je transfuzija krvi т nekaterih primerih škodovala ali pa celd la* krivila, da je pacient zaradi nje umrl. Spoznali so, da nimajo vsi ljudje enake krvi, temveč jih lahko razdelimo v več krvnih skupin, ki se med seboj ne smejo mešati. Rdeča krvna telesca iz tuje krvne skupine se namreč lahko v krvi bolnika, ki mu )e zdravnik naredil transfuzijo, razkrajajo In povzroče smrtonosna obolenja. Od trenutka, ko eo zdravniki to ugotovili, je pa nastopila transfuzija svojo zmagoslavno pot navzgor. Zdravniki so jo čedalje pogosteje uporabljali v primeru velike izgube krvi, pa tudi pri raznih drugih obolenjih. Cesto so samo s transfuzijo rešili na smrt bolnemu človeku življenj*. Posebno pri ranjencih na bojišču je transfuzija krvi neobhodno potrebna. Snj ravno pri njih zmerom obstoji nevarnost, da irkrvav* In samo zaradi nezadostne količine krvi umro. Zdravniki lahko ravno s pomočjo vbrizganja krvi na bolniku Izvedejo operacijo, ki je ^Icer zaradi oslabelosti ne bi prenesel.
Na bojiščih je pa nastopila glede trans-furlje krvi težava tako glede krvodajalcev, kakor tudi zaradi pomanjkanja časa «e vbrizganje krvi. Idealno bi bilo vsekako, če bi zdravnik kri lahko zmerom lm#l prt ta W " a}o, M da bt moral ImgwbM«#! ;*#-
dragoceni ču, lahko r»nj«nc« takoj nt mestu pomagal. Po#ku#l na tem področju bo pokazali, da moremo kri konservlratl samo м neki določeni čas, ker se sicMr rdeča krvna teletca razkroje In kri ni več uporabna. Naposled so zdravniki spet naredili važen korak naprej. Ugotovili so, da Ima kri, ki ji odvzamemo krvna telesca — serum — prav takšne za življenje koristne lastnosti kakor kri v celoti.
V zavodu za fiziologijo in kemijo na vo^no medicinski akademiji v Berlinu so zato že ob začetku sedanje vojne začeli delati poskuse, kako bi pridobivali človeški serum za transfuzije. S pomočjo neštetih težavnih poskusov so naposled Izgotovlli serum, ki te ne loči po krvnih »kuplnah In je torei м vse ljudi uporaben, poleg tega te pe tudi ne pokvari Ampule z 200 in SOO eom teruma to potem poslali na bojišča In to ga zdravniiki uspešno uporabljaM. V letih vojne j# ta terum že tleočkrat rešil življenje ranjettcem, ki bi mkier zanesljivo «mrll zaradi prev^Mce Izgube krvi.
Medletntka roanoet Ц ila pa le d#))*. Temu terum« M odetranlla vodo la ga apreme-nilt v tuh prah, ki ga je mod! zmerom i vodo
razredčiti in preoblikovati т pravi serum, ki ga lahko »dravnik vbrizga. Ampul* i »uhlm lerumom lahko zdrž* hud mraz, ta) n* ob-ttojl nevarnost, da bi zaradi zmrznjenja tekočin* v njih, popokale. Za vojskovanj* pozimi I* to vsekako velikanske važnosti.
Nešteto velikih laboratorijev, ki so v službi vojaštva, zdaj l-zdeluj* v Nemčiji po potrebi obe vrsti seruma. Glede na letni čas In drug* okolnostl v teh laboratorijih Izdelujejo tekoč koniervlran serum, aH pa suh kons*rvlran serum. Kri za Izdelovanj* seruma dajejo vo 'jakl nadomestnih armad, posebne »kri zbirajoč* skupine« pa hodijo k kraja v kraj, kjer častniki in moštvo radi prostovoljno dajejo kri 1« ranjen* tovariše. Kri krvodajalcev potem v določenem razmerju pomešajo, da 1®-gubl vse lastnosti posameznih krvnih skupin In je uporabna la vse ljudi, ne	^ njihovo krvno skupino. Kontrola, ki jo vodno pri Izdelovanju seruma, Izključuje ^ da bi v njem ostale katere koli bolezens.ke klic*, bid* transfuzij na bojišču zdravniki zapisujejo v **znam, ki t* vsaki ampuli pri-loi*n. S pomočjo njega ppt^ delo v voja-Hcomedlcinsklh akademijah še bolj uspešno poteka. TwM Uvajajo znanstvene poizkus*, H slutijo nadaljn|*mM razvoju te metode In raziskovanju njenega učinka.
»f. M.
Anekdote
Slavni voolog Alfred Brehm }* в*коб prl4*l na oblek v n*ko h Wo, katar* gospodar )*
bil i*lo poM*v*n In ga j* lm*la mjagova iana motao pod copato. Pri v*6*r}l s* J* zoolog % drugimi povabi j *nlmi gosti xapl*-t*l v razgovor. N*ka dama j* napeljala razgovor na ftlvaletvo in Brehma m*d drugim vprašala:
»Cajn*. go#pod piro4**or, da ]* l#v krall livaM tn #* zato tudi noban* Ismed njih в* boilf.
Br*hm j« pogUdal gospodarloe hI*# 1в po mambno dejali
•ta veedae м W мко0« t jU
Vsi so ga pr***n*6*no pogledali, soolog j* pa »m*j* s* r#k#li
»tevlnje namreč.«
Leta 1вв4. жвгИ wl#n*rskl slikar Man* Ma-kart j* bil Mian umetnik, a prav tako znam molčečnež In prav nič zabaven človek. Nekoč j* sedel pri neki pojedini poleg slavne pevke Pauline Luccov*. Tudi v njeni družbi je v*s čas molčal.
Lepotica, ki j* slikarja t* poznala In v* d*la, da nI prav nič sHbav*n, s* to pot nI mogla zdržati In s* j* siklonlla k n|*mu, r* koč:
»Kajn«, gospod Makart, bova pa I* o ##m drugam, molWik
Haš knjižni kotiček
Robert pl. Bhrharti Gemot b*d«nkt slch elcht (Gemot se ne zahvali). Krlm^ nalen roman le gledališkega sveta. Ksit H. Blscho« Verlag, Wlen. 260 strani, ve#. RM 5.50, broš. RM 4.—.
Kot avtor negovanega, tako l>0 napeto*# kakor po Izobraževanju opisa živega kriminalnega romana se pisec s tem delom mno-goobetajoč prvikrat predstavlja. Senzacija tajlnstvenih kriminalističnih dogajanj in nv petost njihovega odkritja mu nI pisateljski samonamen, ampak sredstvo, da piše knji-go, ki jo v resnici beremo s pravim užitkom. Iz gledališkega okolja, ki ga natančno po-ma, razvija Ehrhart — In preseneti s tem bralca nenadoma kriminalen dogodek In ga z darom preudarnega pripovedovalca po-vede do ravno tako presenetljiv*, skrbno Izgrajene rešitve. Človek odloži roman s čednim, ne prepogostim občutkom, da )* bral resnično dobro knjigo.
To je možem ugajalo
▼ 13. stoletju ženske v družbi niso am*!* pri pojedinah skoraj "Ič jesti. Najedle so ## Iz previdnosti zmerom i* rajši doma. Posebno neveste in zaročene žensk* pri takšnih priložnostih niso smele poka«att t*ke. Da *o pa v*ndar Imele kaj delati pri mizi, fo svojim zaročencem In možem iztbiral* naJIjpM kos* )*dl In jim јЊ polagal* тл krožnik, njim samim pa so s* s*v*da na skrivaj go. tovo slin* e*dll*.
Spalnica	Marij
v gradu Fontalnebleauju so Imele spalnico štiri francoske vladarice, ki «o nosil* kn* Marija. Prva j* ▼ 'f1 »pelnlcl spala i*na Henrika IV.. MarUja Medlcejska, druga Morija Terezija, žena Ludvika XIV., tretja Marija Antonletta, žena Ludvika XVI., četrta pa Marija Louisa, Napoleonova žena. Na sradi aklo* InposaiBtna po*t*lj«, M nofi mg*#**" umeintiBo	aUto Mm M.
%
vSnbota, гв. avgusta 1044.
ftARAWAMttEN ВОТК
Sfran 5. — štev. fT.
Trduiraliii pomagali bandilov obsojeni
Lastno poročilo >K ar a wank en Bote«
Kreis ivrainburg
Krainburg. Vrnili so se z letnih počitnic. Kdo ni z veseljem opazoval gorenjske mladine, ki se je te dni razigrana kot nekdaj, vrnila iz letnega taborišča v Kiiintnu? Vesela, zagorelih obrazov, prepevajoč doOio-Ijubne pesmi, se je pripeljala na krainburiki kolodvor. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja, dokler ni vlak z onimi, ki so nadaljevali pot, oddrdral dalje. Delo na kmetijah v K&rntnu jim je dobro prijalo, mnogo poučnega so ae naučili. Nabirali so črnice in jih po končanem zbiranju oddali Rdečemu križu nad 1500 kilogramov. Dokaz, da so imeli poleg zabave tudi koristno delo ea sploSen blagor. Take In podobne akcije Gorenjci najpriarčneje pozdravljamo ter želimo, da se skoro spet ponove.
Krainburg. (Nova prireditev KdF.) Dne 21. avgusta je Izvedla NS.-Gemelnschaft >Kraft durch Freude* (Veselje krepi) v stari ktnakl dvorani novi spored pod geslom »Melodije In ritem«. Nudila eta se nam ,lepo petje in okusen balet (polka, wlenerski valček, ogrski in atepekl plesi Itd.). Razen tega so zabavali občinstvo bliekoviti ionglerji, akrobati in risarji karikatur. Kakor vse prireditve KdK v Kralnburgu Je tudi ta imela lep uspeh.
Krftit Radmannsdorl
VeMf*. (Ortfcgruppe je imela apel.) Apel. ki »o ga imeli Partelgenossen dne 16. t. m., se je vriil popolnoma v znamenju totalne vojne jilutbe. Ortagruppenleiter Schumi in Ortepropagandaleiter Jehart sta dajala pojasnila o popisu in prijavni dolžnosti rojakov in pozvala vse eotrudnike Ortsgruppe, da predloiijo r tem osiru predloge in poročila.
Velde«. (Odlikovanje.) Kreieleiter dr. Hochstelner J« izročil Ortsgruppenpropaganda-leiterju Pg. Hanau Jehartu odlikovanje, ki mu ga je bil podelil FUhrer.
Giitenberf. Nesrečaprispravljanju hlodov. V bolnišnici v Plohingen je te dni umrl slovenski rojak Paul Divjak. Pri spravljanju hlodov je padla bukev nanj, ga pritisnila čez llvot in težko poškodovala. Kljub takojfinji pomoči, ga Bi bilo mogoče ohraniti pri življenju.
VeMea. (Koncert po želji.) V nedeljo, dne 20. avguata, j* priredila NSDAP-Krels-leitung Radmannadorf v dvorani in v vrtu Park-hotela uspeli koncert po želji, v korist vojne pomoM Deutsche« Rotes Kreuz (Nemškega rdečega križa). Sodelovala sta godba nekega polka planinskih lovcev pod vodstvom Obermusikmeistra Poppa in salonski orkester neke policijske enot« pod vodstvom Oberwacht-meietra Malachingerja. Z vstopnino In proeto-voljniml darovi se je zbral-znaten znesek, ki je bil odkazan Nemškemu rdečemu križu.
vH. Hadmannsdorf, 26. avgusta. Pred izjemnim sodiščem v Vigaunu se je moralo 14. avgusta zagovarjati 15 pristašev OF. Med njimi se je po svoji posebni trdovratnoeti odlikovala skupina šest članic protifašistične ženske organizacije v Laaku s 401etno voditeljico depota Marijo K a 1 a n na čelu. Maria Kalan, kakor tUdI 36 letna občinska nameščenka Elisabeth Po&orn sta delovale kot občinski tajnici organizacije v Laaku oz. Altlaaku, pri čemer so bile Kalanovi podrejene štiri celice; 31 letna tovarniška delavka Maria F rank o, Slletna šivilja Maria G u s e 1, 321etna delavka Johanna Pinter in 2.51etna trgovska nameščenka Katharina Schonter so bile tajnice celic. Kot vodilne članice organizacije so razvijale živahno delovanje v prilog banditov. Preskrbele so jim denar, živila, perilo in papir, pridobivale nove članice protifašistične ženske organizacije; Kalanova in Pokomova sta razen tega dajale poročila in razširjale komunistično Uteraturo. V marcu 1944. leta je bilo vseh šest obtoženk zaprtih, vendar je takrat oblast velikodušno opustila ukrepe zoper nje. Proti temu, da so pismeno obljubile, da bodo v bodoče opustile vsako zvezo z banditi in se brezhibno obnašale, so bile spuščene na svobodo in jim je bilo preskrbljeno delo ▼ Schwennlngenu. Kljub temu so, jedva so prišle v Schwenntgen, takoj poslale pismo ban-ditom, v katerem so Izrazile željo, da bi tudi Se naprej sodelovale z banditi. Pismo, ki so ga pozneje našli pri čiščenju nekega bunkarja ▼ okolici Laaka, so vse podpisale s svojim ban-ditskim imenom. Kalanova J« razen tega v pismu navedla imena nekaterih oseb ki bi po njenem mnenju lahko škodovale banditom, in je glede nekega domnevnega belogardista pisala svojemu bratu, ki je pri banditih: »Le glej, da se boš maščeval«. V istem pismu je Kalanova sporočila, da namerava iz Schwen-ningena zbežatl k banditom in vprašala, do kam mora iti, da dospe do banditov. Ker je vseh šest obtoženk s tem pismom, naslovljenim na bandite, prelomilo svojo obljubo in dokazalo, da hočejo tudi y bodoče nadaljevati svojo državi in narodu sovražno delovanje, je bila zoper nje vložena obtožba zaradi njihovega delovanja v protifašistični ženski orga. nizacijl. Sodišče je zavzelo stališče, da gre pri Mariji Kalanovi za izredno trdovratno in brezvestno sovražnico države in naroda, ki se v svojem zločinskem delovanju ne plaši nobene prevare In nobene krutosti in da bi bilo zastonj, pričakovati njenega poboljšanja. Zato je sodišče Marijo Kalanovo obsodilo na smrt. Elisabeth Pokom јеч kot vodeča osebnost т državi sovražni protifašistični ženski organizaciji dobila 20 let ječe. In ostale štiri obto-ženke; Franko, Gusel Pinter In Schontar pa vsaka 1.5 let ječe.
Druga skupina obtožencev, In sicer 43-letni tovarniški delavec Johann Arch, S3letni pleskarski pomočnik Rudolf Schimits, 241et-ni slikarski pomočnik Adolf Z u s a k, 461etna gospodinja Ursula Arch, 201etni pleskarski pomočnik Domenik Tabernik, 461etni ži-čar Franz S t e b 1 a j in tovarniška delavca brata : SSIetni Anton In SOletnl Peter K o k a 1, vsi iz ABlinga, so tvorili celico OF, pri čemer so se udejstvovall Johann Aroh In Schlmit.z kot odbornika in ostali kot navadni člani. Celica je imela pred vsem nalogo, da pridobi člane za tolpe in jih k tem privede; razen tega je nabirala za bandite dena:r, živila, cigarete, milo in slično. Oba, Anch Schlmltz, Zu-sak in Tabornik eta Imela več sestankov ж banditi. Vsi obtoženci te skupine so bili obsojeni na ječo, primemo njihovi krivdi, in sicer: Johann Arch in Rudolf Schimitz kot vodeča člana državi in narodu sovražne organizacije OF vsak na 15 let, Zusak na 10, Ursula Arch na 8, Tabernik na 6 in brata Kokal, kakor tit-dl Steblaj vsak na 5 let.
Zadnja obtoženka Spletna uslužbenka državnih železnic v AlJlingu Josefine K r i w e t z je bila obsojena na šest let ječe zaradi sestankov a banditi, katerim je darovala in deloma tudi nabirala živila.
Novi zločini OF-arskib banditov
Lastno poročilo
Krainburg, 25. avgusta. Dne 5. t. m. so OF-arslci banditi zažgali šolsko poslopje v Bresnitzu. To sramotno dejanje je znova nazorno pokazalo, da ostanejo tolpe OF, najsi se tudi skrivajo pod raznimi krinkami, v temelju vedno iste; slepo orodje komunistične, vsem narodom sovražne intemaclonale, ki stremi za tem, da iztrebi vse, kar ]e koristno narodni prosveti. Ce bi le mogle in če jih ne bi ovirale nemške enote in v zadnjem ča-, su tudi samoobramba domačinov, bi spričo ' neodpustljlvega pasivnega vedenja prebivalstvi uničile že vse cerkve, šole, gradove in občekoristne naprave na Gorenjskem.
Tudi z izropanjem mirnega prebivalstva OF-arski banditi nesramno nadaljujejo pod pretvezo »samooskrbe«. Tako so te dni ugrabili nekemu , posestniku v Wartu pri Krain-burgu radioaparat in »povrh« civilno{l) obleko. V Oberdorfu (Kreis ' alnburn) -o popolnoma izropali nekega kmeta, ki so mu odvzeli dve govedi, zaloge živil in najrazličnejše potrošne predmete. V Wesnit7.u 'Kreis Kre'n'iurcr) so ukradli več kmetom živila Itd.
Naši voiakl pozdravllalo domovino
z Juga pošilja najlepše pozdrave svojim ljubim staršem, sorodnikom, znancom in vsem Krainburžankam Belć Johann iz Kralnbvrga.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Tolovajski »ljubljanski brigadi« #o usojeni sami porazi. Z Notranjskega poročajo >Jutru« ■ o novih uqpGhih tamošnje domobranske udarne skupine pod poveljstvom stotnika Rupnika. Pri čiščenju notranjskih krajev je ta skupina 10 t. m. naletela na proslulo »ljubljansko brigado«, kateri so nekdaj komunisti namenili, naj bi postala njihova elitna edini ca, ki pa se je ves čas drži posebna smola ter doživlja poraz za porazom. Najmanj desetkrat so jo že morali popolnoma obnoviti in na novo sestaviti, a čeprav pridejo v njo Cisto novi ljudje, se je nesreča vedno drži. Tako je bilo tudi sedaj, ko jo je pri Radljeku zalotila Rupnikova udarna skupina. V kratkem boju je bila »ljubljanska brigada« vnovič razbita, da so se njeni »junaki« razbežali na vst strani, število padlih komunistov znaša okrog 40. Na enem samem prizorišču bojev je obležalo 18 pripadnikov »ljubljanske brigade« med njimi komandir neke čete In neki politkomis&r. Tudi število ranjencev se ni dalo točno ugotoviti, ker so jih bežeči tolovaji odvedli s seboj, pe krvavih sledovih sodeč pa mora biti precej veliko. Ujetih Je bilo ob tej priliki 7 komunistov, zaplenjene pa tri strojnice, mnogo puSk in precej drugega materiala. Domobranska udarna skupina je Iz svojih vrst zabeležila kot izgubo samo enega ranjenca. Enaka usoda, kakor 10. t. m. »ljubljansko brigado« je dan kasneje doletela pri Dolenjem Jezeru tolovajski »notranjski odred«. Udarna skupina domobrancev ga je pognala v beg in ga razpršila. Padlo je 10 komunistov, med njimi bataljonski komandant. Ujetih je bilo 16 komunistov, zaplenjeni pa poleg drugega materiala ea lahki metalec min In tri strojnice.
Zaščita Robbovega ^Mmenika. Kakor w druga srednjeevropska mesta poskrbela za primemo zašč(fo važnih zgodovinskih in kulturnih spomenikov pred posledicami zračnih napadov, tako se je tudi uprava mestne občine ljubljanske odločila, da ukrene vse potrebno v zavarovanje najlepših in najmoDumental-nejšlh spomenikov v mestu. Znameniti Robbov spomenik so že začeli primemo oblagati • peščenimi vrečami od tal do vrha. Polaganje te#-kih peščenih vreč previdno napreduje. Sedaj je zavarovana velika temeljni školjka.
вогепјека zatemnjuje v teen od Zl. wrgeHB do S. septembra od 21. do 5. mre (leimegm časa). Oe ladoni akustični aignal »Ja^ma op«-aoritev na zračno nevarnost iz zreha« aH »letalski alarm« ob čaAu, ko se zmrači, se mora takoj zatemnlti tudi isv«n odrejenega časa sa-t-emnjevanja.
oplito C KRONFUSS
Klageniurt, Sahnhofsfral)« fS
Bk tnf welterc« leden Votmlttt« wnAlowee.
Beerenobstanbau in Oberkrain
Geben Ste Ihre Beetelluogen von Rlbieel- (achw&rz und rot), Stachelbeer-, Hlmbeer- und Bronabeerpflaozea eowle von Weicheelklrschen ftir die Pflanzung In die-•em Herbst mogrllchst bald bel den Gemeindcobetw&r-ten, bel der Gartenbauberatungsstelle in Krainburg oder bel una auf.
Von Biren Ofcetwarten Oder von im« erhalten Sle auch die BroechUre »Neuzeltlicher_ Beerenobstbauc von H. Plook, Marburg m. d. Drau, Im deuUcher oder slo-wenischMT Spraota«.
PfMderer Otwtwerk Oberkrmin, Podnnrt.
Nasadi raznih jagod na Gorenjsl&em
Nar^lla raaiUi vr«t jagodnih »adlk In elcer za ćml In rdeči rlblael, koamulj«, maline, kopln« In višnje »a letošnjo Jeeeneko saditev oddajte film preje občinaklm ali ereekini aadjarjem, ali pri GartenbauberatungMtelle v Krainburgu ali pa pri naj.
Pri občinikih sadjar jih in prt nae dobite tudi naj-, novejšo brošuro »Modemi jagodni naeadU od H. Piocka Iz Marburgtt a. d- Drau v nemškem ali pa elovenekem jeziku.
PfM<)«rer Obetwerk Oberkreln, Podnart.
pheisApatkaMc
tat Mvainbmi
G
mit Xouptsweitfe'ellen X a a ft «ж.<L	u. Vmit а.Л. ^atme
C" еи m '*1# D«Tis«a-Baik
9емж,м^ 1h9
/eidiiiuiiKSAielle dei dflenti Kautparkaiie liii liie Oetmark
(^irokonti
Keiehabankaebenii.elle Krainburp Nr. И)41/5720 Girozentrale derOgtiniirkischen Sparkaxamn Wien
Nr 10/72(1 Karntiiensche ^arkasse KlepHiitur. t'oRtsnnrl fMsnukmrn, \\	"S".
hcnenLtleHiiHkt
bci ASTHMA u. BRONCHITIS
Brcitkreutz-AsthmU'Pulver zum EINNEHMEN Nwrin AvoHitli««. Pet kg. ok RM -.90
Hersfellung noch wie vor in Mnverdnderier Guie
B««ilkreutxKG.,Bln.-TempetKf.
"medopharm
Arzn«imitt«l
find tr#w# Heifer Ihrer Getundheitl
M«dophornfArzn*imlitc< sifld nur I# Apothaken •rhdltNdi.
MEDOPHARM
Pharmozautladt* Prđparot« Ges*llt<haft nubJhl MOnchenS
Kohlenklauer-OarfI«
M«hI Freund, Dir s*i'i hiermit ;« U(t — die KohlenkliiMrfardc tagt — vtriMckt lucht It« Dieti zu um-(0'ма — drum 1*1 Dich drin|«B4 w Ilir wiriwn — ipir Kohlt, Llcht sod Агмпс! — dtnn lift mit Ibiir Mtcbt voibel. — PUhlit Du n-•udlitimcb Dlck wohl — dana, ntUBd. v« MCh da: CHINOSOL — Mcli ireon trkraiikt D*ln Nachbar l*t — M d*e tudi Du icllliritct bi«t — dimi i*t II Zait, dana icktttt Wck w«u — imd (utfl« Џп1 alt CHINOSOL.
Nebensfichiich oder unwiditig
•ind heut« viele alt* Gewohnheiten gegenuber dem einen Ziel: Dem bal-digen Sieg. Zahnpflege ist xwor nidit unwiditig, ober Aufmochung u. Geschmadt •'mer Zahnpasta.
dont" bittet hierfOr eben-um Vcfstandnit.
Ecsodcnf
0®r Irtele kdef M#hrl#l5$vmg wi#d 5®**! 9*i*eiQ#rl durcK h#uih#lfen-d#n V«rbrauch d#r#r%#vgl#n Ootcr. Wenn d«sh«lb nlemamd m#hr kauft, All #r bf«ucht, d#nn werden nid>t sond«m #11# g#nug — Dies gilt #benso Wr D A R M O I, d«s avch h#ul« in #*#l9#nd#m М#1)ф
DARMOL-WERK DtULKHMIMAU
POZOKl
\E POŠILJAJTE V PISIVUB DENAUJA!
Poiiljateljl pismenih naročil za о(1а*е prilagajo pismom večkrat denarne zneske. Opozarjamo nato, dajetopre-povedano le da razen tega povzroča znatno več dela pri obračunan ju. Ker se z ozlrom na razpoložljivi prostor oglami itak ne morejo takoj objaviti, se s tem me prihrani nK 6a#a Pošljite torej zateleno besedilo oglasa In #e Isti dan dobite od nas naš naprejSnji račun. Sicer pa priporočamo, da predaate oglase našim poslovalnicam.
»&ARAWANK£N BOTE« A nzeigenabtellung.
Die Organisation Todt aucht
fUr kriegswlchtige Einsšltze Im Reichsgebiet und In den besetz-ten Gebleten technlsche und Verwaltungskrfi.fte aller Art, Mltarbeiter fUr die Gefolg-schaftsbetreuung, Lagerflihrer, Bau- und Betrlebsfernsprecher, Sekretarlnnen, Stenotjrplstln-nen Schrelbkr&fte, Nachrlch-tenheLferlnnen und Nachrich-tenmiidelfUhrerlimen. —' Beaol-dung nacli TO. A, auBerdem in den Elnsatzgebieten Wehr-sold, frele Dienstkleldung, Ver-pflegung und Unterkunft. — Schrlftliche Bewerbungen an dae Pereonalamt der Organisation Todt, Zeotrale, Referat P 21. Berlin-Charlottenburg 9
Gesundhelt
aш%>pfeк.шdШMвi.
Jedel Arinetmittel v«rk6rp«rt die Erfohrungen derArzte, die Erkenntnitte der Portcher, d;# Lei<tungen mod. loborotorien. Verti auen zy ihnen erhoht ihre WIrkung, der Wille zurGesun« dung beschleunigt lie. Im Krieg wird dieier WHIe luf. PfUohtl
ASTA
ARZNEIMITTEL

dmmllfmmCfiifclen Wnfef^tmifuiuideit [egtnumjumknm^igin
ffmoM!
20 J A H R E WUSTENROTER BAUSPAUkiN
Auskunit und #	ptltt
BtraiunQittelU KUgtnfurl, Domgeiie I, Rul Д153 Marburg. Or»u. Schillarttrali« Ф
W<>cbselKeiti*re Krankeu Veraicfaeronga Anstali
Siirtmirk
Kraokeo-
ZasrbupverMirheronit fUr Pflirht vpr#icherte
•^гнпкеп VolKervteherunx far Ver#lchprnng#freie
KraokcnhiiuAtateeeld-Verelcherune flir iedArmmnn
Aoskunft- Raopfverwal tunff Grar Neutnrtfanwf 57
V»>r w lit	M r r
btjpif Ri|in Srhmi'it <»nss# Nr «i Uf),, »ЧЦј О.РпКгг 2
Stree в. — Štev. M.
KAKATVANKEN BOTE
eobota, Зв. Mrgneta 19*4.
£iđktspiete
Allg:emnine FUmtreuhand O. m b. B.
Zwpig;stelle SUdost
ASSLING
35., 26., 27., 28. Vm.
Schwarz auf weiB Fiir Jugendliche zugelassen!
29., 30., 31. УШ.
Hallo Janine
Ftlr Jugendliche nlcht zugelaeeen!
KRAINBURG
26., 26., 27., 28. УШ.
Gabriele Dam brone
FUr Jugendlicbe nlcht augelassea!
29., 30., за. УШ.
Stem Ton Rio
Ftlr JugenđUche nlcht augelaeeen!
LAAK
2S., 26., 27. Vm.
... nnd die Mueik spielt dazu FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 29.. 30., 31. УШ.
Operette
Fiir Jugendliche nlcht jrugelaesen!
RADMANNSDORF 35., 26., 27. УШ.
Germ an in
Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! 29., 30., ЗИ. УШ.
Musik fiir Dich Jugendliche unter 14Jahren nlcht zugelaeeen!
ST. VEIT
26., 27. УШ.
WUdvogel
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
VELDES
25., 26., 27. Vm.
Gefahrlicher Friihling Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen) 28., 29., 30., 31. УШ.
Vergiftmeinnicht Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen.'
NEUMARKTL 26., 27. vm.
Tonelli
FUr JiigendUche nlcht zugelassen! 30., 31. vin.
Der Mann, von dem man spricht
FUr JugendlitUie zugelassen!
STEIN
26., 26., 27., 28. vm.
SchluBakkord
Fur Jugendliche nicht augelaeecsn!
29., 30., 31. vm.
Ehestreik
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
LITTAI
26., 27. vm.
Peterle
Fur Jugendliche nicht zugelassen!
30., за. vm.
»Die goldene Maske«
FUr Jugendliche nicht rugelassen!
MIESS
26., 27. vm.
Peterle
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
SCHWARZENBACH
26., 27. Vni.
Der liebe, Augustin
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
Zu fed em FUm die Oeiitw hp <и ht n*( h'i:i

Slažbo dobi
ištemo dve dobri in zaiK^ljivl kiihariri.	l)ontiol>raiietvo,
)>i>sadl«a Siihidol pri Lutechnn, 1'ost Oberdorf, Oberlcrain.
387P-1
Hišna pomočnica, nilaj&a, čedna. poštena dobi inento v jwn-/.iji v Veldeeii. Javiti »Pension Sewenard«, Veldes. 3881-1 Sprejmem učenca, ki bi imel veselje do sedlarske obrti, nastop takoj. Hrana in stanovanje po dogovoru. Naslov v K. B., Kradnburg pod >Stein«.
3916-1
Službe išče__
Kant, star 15 let. se. želi izučiti za mehanika, zdrav, močan in priden, po možnosti z oskrbo v hiši. Naslov: Sadnikar Jo-hann, Drulovka 39, Wart bel Krainburg.	3913-2

AMTLICHE	NGKN
Ziistelhing
iwn Stilck- imd Sammelgiitem an Sonn- und Feiertagen
Auch an Sonn- und Felertagen (mit Ausnahme der geeetzlichen Feiertage) werden durch die bahnamtlichen Rollfuhrunternehmer Stiick- und Sammelgiiter abgefahren. Di# Empfanger von GUtern oder deren Beauftra^e sind nach ; 3 der Verordnung zur Durchfiihrung der Verordnung »ur BekSjnpfung von Notstinden im Verkehr vom 30. Dezem-ber 1940 vtrpflichtet, voraueorgen, dali Stuck- und Sammelgiiter auch an Sonn- und Feiei^as-pn unverztiglich ebgenommen werden konnen. AHe Empfftnger von GUtem Kind auedrticklich zur Beachtung (Иевег Bestimmungen ver-pfliditet. Die Nichtbeachtung oder Zuwiderhandlung wird gwhudet werden.
AllfWlige Mehrkoet«D haben die RmpfAnger bu tragen.
RelchMhehiHllr^ction VUlaoh.
KiUiMionderzQtetlhmg ki Дћг вв. ZnteiMimiptpMiode
Dw lAndeeernJlhrungeenit KKrnten glbt fttr den Reich#. У&Ж Kfimten imd aim Referat Bm&hrung und Landwlrtechaft dM CdZ ftlr die be»etzten (5eMete Karntehs und Krains be-kanet:
.In der 66. Zuteilungsperiode, dae iet in der Zeit vom *1. August We 17. September 1944 erhalten die Versorgunge-berectotigten eine Soodereuteihmg vom #2,5 Gramm KKse. Die-#er wird auf den Abechnitt Z 1 alter Reichfettkarten Nowie den Abechnitt W 1 der Karte fttr auel&ndische Zivilarbeiter •bgegeben.
K1 age nfurt, den 2>. Auguot 1944.
Lande*emiihnmg««mt Kamtevi.
KnriamunlkechiUe Kielnhurg. 1. DC. 1944. Redni pouk Vpisovanje učencev т glaabe- ee prične 1. eeptembra. no iolo me vrli od 28. 8. do	Vodstvo.
Antlidier ikonntagsdienst
Krainburt;:
Am 37. August: Dr. Rudolf Oman, Krainburg, Vcldesp; StraBe 31, Fernruf 153.
SG£«MNf M RM.^OO.OOO
JetvMNw ZD RN.300.000
jkwm* zu RM.200.000
■US.W. ZUSAMMEN FASl
WikiMcttm
Blinder Eifer schodet nuri
V/«?r be*m Helfpn Ob^rhelzl und sicK dtjfch eiqne Schuld vprlelzt det iaH( den ondem nuf zuf Losi und bfoucHt donn o'lcK nock
Hansiiplast^
leereFlascbei
## m#u#nZw#ck#m dl«n$H>or moch«!«, w#W tt* ouch g#. bfwich* посћ wMtvoH tind. iMf* Formeitiint-na*«liM nit Sc*traubd«ck*l inOs««i» Iwut* on ApothakMi und DrogciiM surOckgagabM
BAUER&OE
VISUM
Ottt«r Da#
^ гжг Mgndercinlgumg.
Mod* Kbaiwliigen Artwtee: Sch#tpw*:em, H*fd-
KortoHeW #ch6l#*	nWm* mo#
*vm	ATA
•ntw*d*f oil# in — od#f m* •two* Sei*#.
ATA KXW«
HwgertslUwdwi
lOSPREIS RM Jf KUSSE %3- ^6- :(24".
Sram.ioiTtwE ptNNAMMC
7М(Ш^
љ/}
i^ML
WIEN VI MARIAHIIFERSIR.^
ZIEMUNG 13.und14.0kkber
Leset den Karawanken Bote
Kleine Kinder und Seife • bcsonden Einheitstelfe • wollen trocfcen Hegen, tonct tchrcien tic. dit Kinder. Die Selfe «ber macht tich lautio* dOmn.
Tarfa-Seife

#о!и* ;в^«г Houtholt о1> Prischg*«
*vf d»n	„einwecken",
it. h frtren Чет WeC*-V§rfo^fen tn WćCK'G!o;t/-n einkochen. Mit den w#inq#w#ckfen" Vorrd^en konn di# Houiirau gtiod* jttzt im Kri#g# vj«l Aowvchslung in d#m Kvchen* X«t^l bringen. Mon holt« sich b*im ^Einw»ck«n" imm#f g#now on die Vorschrifttn. Uni#f# „Klein# l#hr« onw#iiMng" mit ^#nov#n Anl#i(> ijrictn und vi#l«n RaiepUn wird kott#nlo» obg#g#b*n vm olt#n W£CK>Vtrkau/sttelUn od«r gag#n Ein$#ndwng ditt*r ouf #in# PoM* ko/t# gtkl#bt«n Ant#ig# dir«kt von dtr Ottttrr. Kon»«rvonglai-KG lrou«r & Co. Wi#n 1, Stodiongost# 5 (G«n«ralr#prQk d^r Mork# WCCK}.
ГАЛЏ
i Рј^
Шв Nšetn2sJ.
đn 1шш Сћћпсв
Went) wir richtig Wtttch# qe •part und am Watchtag wenl-gar und auch wenlger ttark beachmuttte Wtteche haben, bletet aich noch elna Chance, viel Waachmlttel xu eparen: NUtze ale durch grUndlichea Einwelchen der Wtteche In der Nacht vordemWaachtag. Oaa
schmuuiDte Seifenkirte
dankt es Dir!
žakietnim ercem naznanjamo veem ao-^Irodnikom, prijateljem in xnancam tužno vest, da nas je zapustil za vee dol m*# nad vee ljubljeni sin in brat,
Spenko Johann,
Soldat,
v najlepil cvetoči mladosti, 31 let. Padel je na Vzhodu, dne 20. VI. 1948. Dragi Johann т na-tih arcih oataneš nepozabljen, čeprav se potrtd v duhu poslavljamo od Tvojeg* daljnega, osamljenega groba. Cvetoče Je bilo Tvoje mlado življenje in težko si vzel slovo od svojega doma. Bodi Ti lahka tuja zemlja;, mirno spa-vaj!
Priporočamo ga v blag i^omin im molitev.
potok-Komenda, v avgustu 1944.
Xalujote mania, Franc, Lovren«. VUizfiiiz, l»ldor, bral je; Krlatlna, Mlohaela, aevtrr.
v božjo Toljo Mdana nporoćav* veem morod-Biltom, prijateljem la snancem, da м j« naia ljubljen« hčerklea
jOSEFINE
po kratkem trpljenju preeellia med Mbeike krilatf#. —— Pokopali amo jo v nedeljo, 20. avg na pokopallM« v Ki-ainburgu.
Tem potom M veem, ki #o nama izkamll nakionjeaoflt, z nama »očustvovali in naAo pre-rano umrlo hčerko apremili na zadnji poti ter darovali cvetja — prav вгСпо zahvaljujeva. Posebna zahvala pa veljaj K- župniku Beuku is Krainburga aa poslednji blagoslov.
Krainburg, M. VIII. 1944.
«»luJoAI: •tiM« JoMf In Josefa SavrM-Uun.
1 »letna deklica bKe meeta., kot varuhinja k otroku. Naslov: Geechtschitach Gabrijela, Zwi-schenwSjisern 8. 3911-2	Izgubljeno
	Nalivno pero »Amy pen« izgubljeno v sredo popoldne na potu preko le*, mostu mimo Neue Heimat — Am Bang — Falkendorf, naj se proti izredni nagradi odda Anni Werbiteoh, Landratsamt, Krainburg 3895-20
Išče v najem	
felvllja z IŽletnliH sinom išč« v .ABlingu gobico r, uporabo kuhinje. PoniMihe na Baiunbno.h-HtntB« 8, .4811ПК. 3922-4	
	Dne 21. 8. dopoldne sem т pekami Bohoritech pozaMla svet-lorjavo denarnico š približno 180 RM denarja. Poštenega najditelja naprošam, da jo odda proti nagradi na K. Bote, Krainburg ali na glavno pošto v Krainburgu. 3932-22
Prodam	
Prodam elektromotor 3 KS za RM 500. Zglasitl OecJiabnik, ■Veumarktl, Krainburg«rsfcraBe 21. 3878-6	
Prodam kravo, mlekarico, po pnem teletu. Josef Sltec, Heil. Kreuz, Oherkraln. 3934.6	
	Žensko kolo tipa Gloria, štev. 523487 je bilo dne 17. 8. popoldne pri glavni pošti т Krainburgu vzeto neki delavki. Pred nakupom se svari. Kdor kaj ve 0. kolesu, naj proti nagradi sporoči garažnemu mojstru na stari pošti v Krainburgu. 3924-22
Prodam kravo, dobro mlekarl-eo, vieoko brejo. Vprašati pri Ovwinik Jobann, Predael 44. 3930-6	
K a p i m	
Kupim do Kir ж-па, dobrega. Bartholoma'is Rutschigei, Keisendorf 48 (žlrčSč«), Krainburg. 3894-7	IzgubUa se je dne 18. 8. Kenn-karta. na Im« Jenko Matija in nekaj slik na poti az Laak -Zaler St. Walburga — Plodnlg do Triwje. Pošten najditelj naj odda na naslov Kennkarte ali na K. B.. Krainburg. 3921-22
Dobro ohranjen kiojaSki stroj, znamke >Slnger« ali >Pfaff«, kupim. Takojšnje ponudbe na Stanisl. Burjek, Brebowtza -Ijiitschna. Laak Zaier. 3894-7	
	Rdečemodra denarnica ae je zgubila dne 17. 8. od Tonkina Krainburg do trgovine Hlebsch. Pošten najditelj se prosi, da odda proti nagradi r trgovino Hlebsch. 3919-22
Movnoga konja 7М limečko delo kupi ■. Eventueino dam v zameno kravo. Ponudbe na Schusterschitz Peter, Seni-tachitza 1, Poet Zwischenwas-sern. 3933-7	
	Psica, špan jelka, čmo-belo lisasta, ki sliši na Ime >Vida« je dne 17. avgusta v Krainburgu neznanokam ušla. Kdor pei-co pripelje nazaj ali sporoči, kje se nahaja, dobi primerno nagrado. Javiti lastniku: Ravnatelju >Beruf8schule<, Krainburg. . 3914-22
Kupim A. Z. kompletne panje s čebelami. Pismene ponudbe na naslov: Perko Paul, Snako-vo, HI. Kreuz 58 bel Neu-marktl. 5944-7	
Kupim bosanskega konja ali |M>nija z opremo, ter mali vom. Ponudbe pismeno ali oeebno na Goetitsch Margareta, ABllngr. VillacherstraBe 2. 3915-7 Gramofoneke plošče — peemi in plesne komade — dobro *-iiranjene, kupim. Ponudbe s popisom na K. B. Krainburg pod »Plošče« 3910-7.	
	Izgubila se je dne 1. 8. na vlaku iz ABlinga do Scheraunitz denarnica z M RM, Tleischkar-ta, Kleiderkarta In Kennkarta na ime Pfeifer Ludmila. Pošten najditelj se naproša, da odda proti nagradi na naslov Kennkarte ali na K. B., Krainburg. 3912-22
Kupim dobro ohranjen nizki športni voriček. Ponudbe na A. BoKrlikin, Ivank/Z., Sf lzarher-straBe e. 392.vr	Dne 16. L m. je bilo izgubljen« nalivno peiro ne. poti od HI. Gelst do Wart-Krainburg. Najditelja najvljudneje naprošam, naj ga odda proti nagradi ali na K. B. Krainburg aH na Angela Boschkin Laak.Zaier, Sel-jjacherstrnHse 6. 3926-28
Kupim dobro ohrajeno mlatll-nico T reiom hti treeilorn. Po. niHihe na K. B.. Krainburg. 3920-7	
M ee fa m	V torek 1.- avKMmim mwn ▼ l>oldanskem vlaku, ki pelje iz ABlinga proti Krainburgu od postaje Weid do Krainburg pozabila črno vrhnjo jopico, dolgo 68 cm s podlogo crepdc-chlna. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne proti visoki napradi na K. B. Krainburg. 3923-22
Menjam nov elektromotor 7.5 PS, Drehetrom 220/380 V иа 5.5 PS, do 7.5 PS Drehstrom 380 660 V. Ponudbe na K. B., Krainburg. 3903-15	
Globok otroSki vožiček, fino, moderno izdelan, dobro ohranjen, menjam za moško obleko v dobrem etanju. Polzve se KoschatstraBe 18, Domschale. 3900-15	
	Resno
Menjam 80 1 bakren kotel za vzidati, za kolo, event, tudi prodam. Naalov v K. B. Krainburg. 3901-15	<)не1>а, ki je 17. 8. v popoldanskem vlaku med ASling—Lee« vzela Jopič kostuma, svetlosive barve, se naproša, da isto, ker je oseba poznana, v izogib za-konitilh posledic vrne na upravo K. B., Krainburg ali Ge-melndeamt ABllng pri g- Lj: goja.
Menjam novo klavirsko harmoniko z 80 baai In registrom za 1>KW motor 250 do 350 cm». Oferte poslati na K. B., Krainburg pod 3877-15.	
V/«?r be*m Helfpn Ob^rhelzl und sicK dtjfch eiqne Schuld vprlelzt det iaH( den ondem nuf zuf Losi und bfoucHt donn o'lcK nock
ZAHVALA
Vsem, ki so izkazali mojemu pMdobremu možu, našemu predobremu očrtu, bratu stricu,
svaku	Anton Mertol
zadnjo čast in ga »premih na njegovi zadnji noti. Posebna zahvala R. župniku iz Krain-burea, ter vsem darovalcem cvetja in vencev, ter onim. ki eo nas tolažili v teh bridkih urah. Ob. Dobrava, 18. avgusta 1944.
Oloboko žalujoči; žeiva, sinova, hč«rke in ofHalo sorodNtvo.
v globoki žaloetl narnanjnme v«em eorodni-kom, prijateljem In zn&ncem pretutno VMt, da j« dne 13. junija 1M4. n* Vzhodu Izdihnil avo* jo plemenito duio naš nad v«e ljubljeni aia. brat, atric in svak
Scfaink Franzy
OreMadler,
v cvetočih letih, »Ur komaj 30 l*t.--T miru in uživaj plačilo pri Veemofocnem*, dokler ae ne anidemo nad uveed«^'-
Proelmo, molite winj in ohranite ga v apo-
mlnu.
Felaendorf Ш Kra*aburg, v avgueU 1M4. Miuboko taliij..«: of*. ni»M, hrat JoW, vo>»k na tronti, pofn*«""«: brat Jakob, BMti«, W oetMlo norodutvo.