3. stran- Iz brigadirskih src vre pesem; pesem ljubezni, pesem dela 25. maj ni le praznik tovariša Tita Je tudi praznik vseh mladih, ki z marljiv,m delom dokazujejo ljubezen do Tita in domovine sai ni i. « pravno, v največji meri oblikoval prav on. Zato ne bomo dovolili, da bi bila kdaj drugačna, ne bomo se oddaljili od pot) ki 7am ioteV lito. — roto: r. Jrerdan ~ H ' nwn jo je začrtat tovariš Leto XXXI. Številka 39 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jetenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej 2alar GLASILO SOCIA 4. stran. Bo Loka ostala brez kruha? NEG Kranj, torek, 23. 5. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1944 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Srečni in ponosni so bili tisoči mladih, ko so nosili štafetno palico s pozdravi in čestitkami tovarišu Titu za 86. rojstni dan. Bodi tak kot si, dragi Tito, so bile želje vseh na dolgi poti, ki se bo sklenila v četrtek opoldne na Brionih. Štafetno palico bo predsedniku izročil študent Cedo Djordjevski iz Skopja. Slovesnost pod Dobrčo Junakom nevidne brigade v spomin V nedeljo, 21. maja, so v Srednji vasi pod Dobrčo odkrili spomenik v čast padlim pripadnikom OZNE kranjskega območja — Izjemen revolucionarni prispevek ljudi pod Dobrčo, ob cesti Tržič — Begunje domačina Ivana Renka-Borisa, prvega partizana iz teh vasi, ki je komaj mesec pred osvoboditvijo omahnil v sovražni zasedi. Padli v Srednji vasi, katerih imena so vklesana v kamnu, so bili pripadniki na novo nastajajoče varnostno obveščevalne službe. Delovali so v Srednja vas pod Dobrčo — Kraji pod Dobrčo, ob cesti Tržič-Begunje, katere del je končno le prekrila asfaltna prevleka, kjer so se med vojno partizani in aktivisti strnili v eno družino in gibanje, kjer je okupator postavil opozorilne table »Banditen strasse« in kjer ni bilo domov za izdajalce in njim enake pomagače okupatorjev, so od nedelje, 21. maja, dalje bogatejši za en spomenik naše borbe. Odkrili so ga v Srednji vasi ob koreninah Do-brče. Nam in zanamcem bo pričal, da se je leta 1944 tod zgodila tragedija, da so izkrvaveli mladi ljudje in da nam morata biti zato sedanjost in prihodnost povezana s preteklostjo se dražja! 3 zbor članic Temeljne banke Gorenjske Nižje obresti za dolgoročne kredite Na petkovem 3. zboru članic Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske so med drugim sprejeli sklep o višini obrestnih mer za dolgoročne kredite, za katere so bile kreditne pogodbe sklenjene do konca leta 1976 Višino obrestnih mer za posamez- proizvodnja sladkorja ter za sisteme »e vrste kreditov, depozitov in i za druge infrastrukturne '""anilnih vlog je določil dvajseti zbor Ljubljanske banke 26. aprilu •77, ustanovni zbor Temeljne tanke Gorenjske pa ga je podaljšal 3. zbora članic. Omenjeni sklep o •Tftni obrestnih mer je za dolgoročne družbeno pravnim osebam nekaj novosti. Za pred- Ob spomeniku padlim pripadnikom OZNE v Srednji i>asi pod Dobrčo je go-vorilsodelavec padlih hrane Štefe-Miško — Foto: F. Perdan kredite prinesel neKaj - energetika, XnbegTmaS. prometna in-KTktura. pomorak, promet m objekte na področju turizma so se nižje obrestne mere uporabljale od 1. 1. 1977 dalje ne glede na datum sklenitve kreditne pogodbe do končnega odplačila, kolikor že s kreditno pogodbo ni bila določena nižja obrestna mera. Pri tem sklepu pa kot prednostna dejavnost ni bilo upoštevano kmetijstvo in živilska industrija, tako da so se obresti za kredite tem panogam znižale le začasno — za leto 1977. Ker je očitno, da je pri sprejemanju tega sklepa prišlo do pomote in, ker je nesprejemljivo, da kmetijstvo in živilska industrija ne bi uživala enakih ugodnosti kot druge prednostne panoge, so na petkovem zboru sprejeli sklep, da se tudi za te kredite zniža obrestna mera do končnega plačila. Sklep ne velja za kredite namenjene za kmetijsko proizvodnjo kmetov kooperantov. Znižane obresti za te kredite znašajo v 1977 letu 969 tisoč dinarjev. Za dejavnosti, ki niso prednostnega pomena, so se obrestne mere iz omenjenega sklepa uporabljale pri tistih kreditih, za katere so bile pogodbe sklenjene lani. Pri kreditih, za katere so bile pogodbe podpisane pred tem, pa so-se znižane obrestne mere uporabljale samo za lansko leto. Začasno znižanje obrestne mere za leto 1977 se je po tej osnovi nanašalo predvsem na kredite, ki so bili odobreni v letih 1972 in 1973 po splošni obrestni meri 11 odstotkov in v letih 1974, 1975 in 1976, ker je bila lani uvedena 10-odstotna obrestna mera. Pri kreditnih pogodbah iz leta 1972 in 1973 je banka že znižala obrestno mero za odstotek ukinjenega temeljnega davka. Zato bodo plačevali dolžniki tudi vnaprej — do končnega odplačila. — obresti po obrestni meri, ki je nižja od sedaj veljavne splošne obrestne mere. Ostajajo le še krediti odobreni po splošni 10,5 odstotni obrestni meri v letih 1974, 1975 in 1976. Ob upoštevanju težnje zniževanja obresti in ugodnega finančnega uspeha banke so na petkovem zboru sklenili, da se tudi pri teh kreditih zniža obrestna mera na 10 odstotkov in to do odplačila. Znižane obresti so lani na teh kreditih znašale 2,386.000 dinarjev. Letos pa naj bi zaradi znižane obrestne mere teh kreditov imela Temeljna banka 4 milijone manj Zgodilo se je 17. novembra leta 1944 le nekaj mesecev pred svobodo. Nemci in domobranci so obkolili Srednjo vas in v bunkerju ter v okolici ubili pripadnike OZNE (oddelek za zaščito naroda) za kranjsko okrožje Ivana Ivanca-Janka Andreja M okorela-Sama, Poldeta Cvenklja-Slavka, Mirka Renka-Lada in komaj 17-let no Marijo Marko-vič. Ivane je bil doma pri Velikih Laščah, ostali pa so bili domačini. M okorel je bil doma v Lešah, Cvenkelj v bližnjih Brezjah, Renko iz Srednje vasi, Markovičeva pa v Tržiču. Ob napadu na bunker je bil ranjen in ujet kurir OZNE Tone-Kump-Beno, s pomenom tega bunkerja i" delovanjem OZNE na tem področju pa je povezano tudi ime prihodka. L. Bogataj SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 31. maja, popoldne se I bodo v Kranju na drugi redni seji I sestali vsi trije zbori občinske skupščine. O doseženih gospodarskih rezultatih v minulem letu, jdružbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike in o usklajevanju davčne politike, o i uresničevanju skupne porabe v občini in o volitvah in imenovanjih bodo zbori skupščine zasedali in razpravljali na skupni seji. O vseh drugih točkah dnevnega reda pa bodo razpravljali na ločenih sejah. Na peti strani tudi to ikrat v rubriki Dogovorimo se objavljamo povzetke posameznih •točk dnevnega reda. VOS, nato v oddelkih obveščevalne službe, od jeseni dalje pa v OZNI, ki jo je Tito ustanovil 13. maja 1944. Pripadniki OZNE so varovali našo vojsko, se borih z izvežbano sovražnikovo agenturo, branili našo nastajajočo politično oblast in uresničevali Kidričeve besede, da je narod, ki ne zna zatreti in uničiti pete kolone, obsojen na smrt. Padli so naloge vestno in molče uresničevali. Zato so danes vredni našega spoštovanja in zgledovanja, saj je eden od ciljev samoupravnega socialističnega razvoja tudi krepitev varnosti in skrb za bogatenje varnostne kulture ljudi. VOS in kasnejša OZNA je med vojno žrtvovala 900 ljudi. Bila je vedno med najbolj udarnimi in največkrat neimenovanimi brigadami. Odšla je na bojišče, zmagala, pa se ponavadi ni vrnila . .. Na nedeljskem odkritju spomenika pod Dobrčo, ki je plod sodelovanja borčevskih organizacij radovljiške in tržiške občine, uprave javne varnosti iz Kranja in družbenopolitičnih organizacij krajev pod Dobrčo, sta govorila predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari in sodelavec padlih Franc Štefe-Miško. Padlim vzornikom v čast so miličniki, njihovi nasledniki, izstrelili častne salve. J. Košnjek CIVILNE Z4SCTTE kranj '78 30.5.-4.6. Naročnik: Tito sije ogledal gradbišča Predsednik republike Josip Braz-Tito si je med vožnjo s šolsko ladjo Galeb ogledal izgradnjo velikih gospodarskih objektov v reškem zalivu: koksarne, mostu, ki spaja otok Krk s kopnim, terminala jugoslovanskega naftovoda in petroke-mijskega kompleksa Dina. Vodilni družbenopolitični delavci so Tita seznanili z zmogljivostmi, stroški in roki za izgradnjo novega industrijskega kompleksa. Djuranovič prvi govornik Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel na Brionih predsednika zveznega izvršnega sveta Ve se lina Djuranovič a pred njegovim odhodom v New York na posebno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi. Veselin Djuranovič bo posredoval udeležencem zasedanja poslanico predsednika Tita, ki je na peti konferenci šefov držav in vlad neuvrščenih držav v Colombu dal pobudo za sklicanje tega največjega svetovnega zborovanja o razorožitvi. Kot pričakujejo, bo predsednik Veselin Djuranović prvi govornik v splošni razpravi na zasedanju generalne skupščine, ki se bo začelo danes v palači Združenih narodov v New Yorku. Dnevi črnogorske kulture V nedeljo so se z otvoritvijo retrospektivne razstave slikarja Petra Lubarde in predstave Laličeve »Vojne sreče* začeli dnevi črnogorske kulture v Sloveniji. Trajali bodo do 1. junija. Ze v soboto so v Ljubljano prispeli prvi gostje, med njimi republiški sekretar za kulturo dr. BoHna Ivanovič. Ena od najpomembnejših prireditev v okviru srečanja s črnogorsko kulturo bo pogovor za okroglo mizo danes dopoldne, na katerem bosta med drugim sodelovala predsednik izvršnega sveta Črne gore Momčilo Cemović in član predsedstva SR Črne gore Mihajlo Brajović. Majska srečanja naših zdomcev Svet zveze združenj in klubu jugoslovanskih delavcev na Švedskem je v tro-dnevnem zasedanju pregledal delo 103 klubov. Govorili so o problemih šolanja otrok, oziroma o delu kulturne in socialne komisije, ki deluje v okviru združenja, medsebojnem sodelovanju klubov in svojem Jugoslovanskem listu. 40-letnica prve konference KPS Pri šmiglovi zidanici, oddaljeni pol ure hoda od Grajske vasi in dobro skriti med gozdnimi pobočji, je bila v soboto velika slovesnost, ki jo je občinska organizacija ZKS Žalec pripravi la v počastitev 40-letnice prve konference KPS. Slavnostni govornik Franc Šetinc je spregovoril o pomenu sestanka pred 40 leti, natanko leto dni po ustanovnem kongresu na Če bina h in poudaril, da je bila ta konferenca eno najresnejših opozoril pred nevarnostjo fašizma in je zato imela širši in ne zgolj jugoslovanski pomen. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu in v njem poudarili, da so sklepi aktualni še da nes. Zatem je član predsedstva Jugoslavije in ZKJ Edvard Kardelj izročil žal ski mladini v varstvo prenovljeno Šmiglovo zidanico. V soboti) dopoldne je bila v Kranju letna skupščina Zveze klubov zdravljenih alkoholikov Gorenjske. Na skupščini so pregledali delo v preteklem letu in sprejeli programska izhodišča za deja vnost klubov v prihodnje. Sprejeli so tudi finančni načrt in izvolili nove organe zveze klubov zdravljenih alkoholikov. — Foto: F. Perdan Kviz Zgodovina-ZSMS-sodobnost v Tržiču Zakladnica znanja mladih Tržič — V okviru praznovanja meseca mladosti Tržičani vsako leto pripravijo tekmovanja mladih v znanju. Letošnji naslov kviza je bil Zgodovina-ZSMS-sodobnost, finale pa v petek zvečer v paviljonu NOB, ko se je med seboj pomerilo pet zmagovalnih ekip v predtekmova-njih. Le-ta so bila že pred tem na Pristavi, v Lomu, Brezjah, Podlju-belju in Seničnem. Vsega skupaj je sodelovalo 22 ekip iz osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih, delovnih kolektivih in šolah. Sestinšestdeset mladih Tržiča nov — ekipe so imele po tri člane — je tako preštudiralo izvlečke iz gradiva o desetih kongresih ZKJ, osnutka dokumentov za X. kongres ZSMS in študije dr. Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, predvsem poglavje o mestu in vlogi ZSMS v našem sistemu. Predtekmovanja v petih krajih tržiške občine so dale naslednje zmagovalce: ekipo iz krajevne skupnosti Podljubelj, dve ekipi iz osnovne šole Kokrškega odreda v Križah, heroja Grajzerja v Tržiču in ekipo Mladinskega gledališča Tržič. Znanje tekmovalcev na zaključni prireditvi je bilo občudovanja vredno. Odgovori so bili hitri in pravilni, tako da je morala komisija poseči po dodatnih vprašanjih. Na koncu tekmovanja je bil vrstni red ekip takle: 1. osnovna šola Križe I. ekipa, 2. Mladinsko gledališče Tržič, 3. osnovna šola heroja Grajzerja Tržič, 4. osnovna šola Križe II. ekipa in 5. 00 ZSMS Podljubelj. Na zaključni prireditvi kviza sta spregovorila o vlogi mladine in njenih nalogah predstavnik občinske konference ZKS Tržič Rudi Hafner in sekretar OK ZSMS Milan Kersnik, videli pa smo tudi delo mladih članov Filmskega kluba Tomo Križ-nar v Tržiču, ki so v kratkem filmu Sončnica predstavili pokojnega trži-škega revolucionarja Petra U zarja. Na petkovi prireditvi so bila podeljena tudi priznanja osmim predsednikom oziroma vodjem mladinskih marksističnih krožkov. Priznanja so prejeli: Danilo Benedik, Franc Štrukelj, Ilija Pajič, Milan Krsnik, Boris Kuburič, Marko Valjavec, Anka Škerjanc in Zdene Sulgaj. Karavana bratstva Kranj — Bilo je pred tremi leti, ko so v Zemunu predstavniki šestih jugoslovanskih mest podpisali listino o pobratenju. Trdnejše prijateljske vezi, sodelovanje in povezovanje na vseh področjih, so tedaj sklenili uresničevati občani Zemuna, Osijeka, Banja luke. Herceg Novega, Bi-tole in Kranja. Izpolnjevanja osnovnega načela, to je razvijanja bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov, so se oprijeli tudi naši najmlajši. Tako je bilo že lani v Herceg Novem srečanje osmošolcev iz po ene osnovne šole pobratenih mest, vendar se ga Kranjčani niso udeležili. Letošnja organizatorica, šola Svetozara Miletića iz Zemuna, pa je poslala vabilo tudi vrstnikom osnovne šole Zanimivo tekmovanje Kranj — Ob jezeru Ćmava v Preddvoru je bilo v soboto, 20. maja, tekmovanje v rokovanju z orožjem, gašenju požara ter nuđenju prve pomoči. V počastitev dneva mladosti ga je pripravilo Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje iz Kranja, na njem pa je sodelovalo deset ekip iz te delovne organizacije ter pet ekip iz drugih tovarn. -jg Lucijana Seljaka v Stražišču. Da pa za prijetno srečanje ne bi bili prikrajšani tudi drugi kranjski osmo-šolci, so Strašani sklenili sestaviti odpravo po »delegatskem sistemu«. Iz vsake osnovne šole v kranjski občini so v petek dopoldne odpotovali predstavniki razrednih skupnosti, najboljši in najbolj delavni učenci. Še isti dan zvečer so se pripeljali v Zemun, kjer je bil zbor učencev iz vseh prijateljskih mest, nakar je karavana bratstva v soboto zjutraj krenila v Bitolo. Tamkajšnja osnovna šola praznuje 22. maja svoj dan. Pripravila je številna športna, kulturna in družabna srečanja, učenci pa naj bi se pogovarjali tudi o oblikah vključevanja v samoupravno življenje šole. Gostitelji so za udeležence srečanja pripravili dva enodnevna izleta po Makedoniji. Prvi je bil v nedeljo, medtem ko se drugega v sredo Kranjčani ne bodo mogli več udeležiti. Danes se namreč vračajo domov, saj jih čaka dva dni naporne vožnje z avtobusom. Srečanja osmošolcev iz šestih bratskih mest bodo postala tradicionalna. Vsako leto se bodo učenci srečali v enem od teh mest, da se spoznajo med seboj in dokažejo trdno povezanost vseh jugoslovanskih narodov. H. J. Prireditve ob dnevu mladosti V teh dneh se mladina po vsej Jugoslaviji skrbno pripravlja na zaključne prireditve ob dnevu mladosti. Najslovesneje ho vsekakor spet v Beogradu. Kako pa bo na Gorenjskem? Številne prireditve - kulturne, športne in podobne - so te za nami. Kljub temu bo v vseh krajih ta teden še zelo živahno. V prvi vrsti velja omeniti slovesen sprejem učencev sedmih razredov »snovnih šol v zvezo socialistične mladine Slo-venije. JESENICE Osrednja proslava ob dnevu mladosti je v jeseniški občini že bila v soboto na Pristavi Poleg tega bodo ves ta teden še prireditve »ciciban na odru«. V osnovni šoli Žirovnica bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo tapiserij, makramejev in gobelinov. kranj 25. maja ob 17. uri se bo na Titovem trgu (ali v avli skupščine občine, če bo slabo vreme) začela občinska proslava ob dnevu mladosti. V bogatem kulturnem sporedu bodo sodelovali ansambel Jam sescion, AKZ, baletna skupina, recitatorji, vojaki JLA, cicibani VVZ in pionirska folklorna skupina. Domiselno bo prikazano tudi delo društev in organizacij ZSMS. slovesnost pa nameravajo kranjski mladinci skleniti s kolom in ognjemetom nekje okoli 20. ure. V Prešernovem gledališču bodo pionirji osnovne šole iz Preddvora na predvečer dneva mladosti ob 18. uri pripravili nastop pionirske folklorne skupine in zbora. Isti dan ob 17. uri bo na rokometnem igrišču v Dupljah tradicionalni turnir mladosti, na katerem bodo nastopile ekipe Križ, Preddvora. Save in Dupelj. Podobno srečanje bo v četrtek popoldne za rokometašice. radovljica Osrednja proslava radovljiških mladincev bo v četrtek ob 16. uri pred osnovno šolo Staneta Žagarja v Lipnici. Sodelovali bodo mladi iz vseh osnovnih organizacij v Lipniški dolinu učenci osnovne šole, ki bodo ob tej priložnosti sprejeti v ZSMS. Slavnostni govornik bo predsednik občinske konference ZSMS Jaka Por. na tej prireditvi pa bodo podeljena tudi priznanja ekipam v športnem tekmovanju. skofja loka Praznovanje dneva mladosti se bo začelo danes s tekom po ulicah Škofje Loke. Jutri ob 20. uri bo tradicionalni večer slovenskih podoknic in ognjemet, v četrtek pa se bo začelo ob 15.30 s parado, nakar bo v galeriji na loškem gradu slavnostna seja občinske konferenc« ZSMS, na kateri bodo delili tudi priznanja mentorjem, ki sodelujejo z mladino. V soboto ob 19. uri bo v domu Partizana v Skofji Loki zabavna prireditev s kulturnim programom M Ladi za mlade in mlade po srcu. TRŽIČ Tradicionalna povorka z baklami, ki je v soboto zvečer krenila izpred osnovne šole heroja Grajzerja, se je ustavila pred paviljonom NOB. Tu je bil bogat kulturni program, govoril pa je sekretarOK ZSMS Tržič Milan Krsnik. Tržićani bodo jutri pripravili enoten sprejem pionirjev v ZSMS za vse sedmošolce. Sprejem bo v osnovni šoli heroja Bračiča. ko bo okoli 200 pionirjev prejelo mladinsko izkaznico 25. maja bo ob 18. uri v paviljonu NOB slavnostna seja občinske konference ZSMS Na njej bo deset posameznikov in organizacij ZSMS prejelo priznanja za prizadevno delo. sve* čano pa bodo razglasili tudi rezultate športnih tekmovanj. H. J. iESENlCE Komite občinske konference ZKS Jesenice bo v sredo, 24. mata i spodnjih prostorih Kazine svečano podelil državna odlikovanja zastal- nim članom zveze komunistov ter članske izkaznice novo sprejeti« članom ZK iz jeseniške občine. Slovesnost bo v času, ko komunisti o njujejo prehojeno pot in uspehe in ko se pripravljajo na začetek 11. kongresa ZKJ. D. S K RAN) Danes, 23. maja, bo redna seja izvršnega sveta skupščine rJ>* Kranj, na kateri bodo med drugim razpravljali o zvišanju cen st« in najemnin v letu 1978, o nekaterih odmikih od zazidalnih načrt™ finančni pomoči občinskemu odboru RK Kranj in o nekaterih kaH ' skih vprašanjih. j-j *artn RADOVLJICA V četrtek, 25. maja, bo v veliki sejni dvorani skupščine občin« podelitev spričeval absolventom občinske partijske šole Radovi\kt Priznanja bodo ob tej priložnosti podelili tudi absolventom trimesečna ga seminarja teorije in prakse marksizma. ŠKOFJA LOKA Danes, 2.1. maja, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občin«; na kateri bodo razpravljali o osnutku sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Škofja Loka za lani, o osnutku sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov, o predlogu sklepa o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega programa občine Skofja Loka, o osnutku odloka o urbanističnem;- programu Škofje Loke, o osnutku odloka o določitvi prispevnih stopenj zs uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Skofja Loka za čas od 1. julija do 31. decembra 1978 ter o nekaterih drugih vprašanjih. V četrtek, 25. maja, bo seja odbora aktivistov OF za škofjeloške okrožje, na kateri bodo razpravljali o pripravah na zbor gorenjskih aktivistov ter se pogovorili o pripravah na letošnji Vlak bratstva in enotnosti. V četrtek, 25. maja, bo seja aktiva delavcev-neposrednih proizvajalcev. Na seji aktiva bodo razpravljali o nalogah komunistov pr organiziranju frontnega dela v Socialistični zvezi ter o nekaterih dru gih vprašanjih. TRŽIČ Komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja pn or-činski konferenci ZSMS Tržič je uspešno uresničevala naloge. Najv* vrzeli se še vedno kaže pri evidenci kadrov, čeprav se tudi na tern področju delo zboljšuje. Komisija je redno spremljala delo članov vod stva občinske konference in tudi osnovnih organizacij ter predlagala zamenjave. Pripravila je tudi poseben vprašalnik. Člani komisije so * vključili v priprave in izvedbo letošnjih volitev ter pripravili predlog ra dobitnike letošnjih mladinskih priznanj. onnvniu nrm>„ V delovnih kolektivih tržiške občine je število osnovm^organuac.i ZSMS naraslo z 18 na 25, vendar kljub temu mladinapovsod , n, organizirana. Konferenca mladih delavcev ugotavlja, da so mlad nske organizacije še premalo povezane z drugim, ^užbe«J J^ZS cijam,, predvsem pa s sindikatom. Slabo pa je inovatorjev. Več živahnosti je bilo pri izobraževanju m pn uresn.če-vanju zakona o združenem delu. j j^^^ Srečanje borcev in mladine Kranj - V petek, 19. maja, je bila v kranjskem domu JLA redna letna skupščina borcev Gorenjskega odreda. Na njej so zbrani spregovorili o doseda njem delu odbora Gorenjskega odreda, sprejeli so svoj pravilnik, spregovorili pa so tudi o delu v prihodnje. Na skupščini so izvolili tudi nov odbor, (jg) -Foto: F. Perdan Kranj — V Cestnem podjetju Kranj deluje Že dobro leto aktiv zveze borcev, ki je bil pobudnik za številne akcije, ki prispevajo k ohranjevanju tradicij NOB. Borci med drugim obiskujejo partizanska obeležja. Bili so že v Crngrobu, v kratkem pa nameravajo kreniti pod Storžič. Aktiv zveze borcev Cestnega podjetja je bil med drugim tudi pobudnik za ustanovitev osnovne orga- nizacije zveze socialistične mladine v podjetju. Vanj bo vključenih skoraj 80 mladih, ustanovni zbor pa bi v petek, 26. maja l^oldne Mlad! bodo ob treh popoldne krenili irpr^ podjetja v Naklo, kjer bo ustanova občni zbor. Ob tej priložnost! bodv mladinci in borci obiskah okrogeisko Smo kjer jim bo o dogodkih v jam: irovedoval preživel, udeleW Kdije Vladimir Penuč-Planin i Tržiča. ~Jk To Iz brigadirskih src vre pesem; pesem ljubezni, pesem dela V mladinskem naselju Zavidoviči je v teh majskih dneh vse živo. Okoli sedemsto brigadirjev v sedmih mladinskih delovnih brigadah dela v drugi izmeni zvezne mladinske delovne akcije Šamac —Sarajevo 78. Med njimi je tudi brigada Stane Žagar iz Radovljice. Ko smo pred dnevi obiskali brigadirje z Gorenjskega, smo se lahko pričali, da gre za dobro opremljeno, organizirano in složno brigado. Lahko bi zatrdili, da mladi Gorenjci skupaj s še dvema, tremi brigadami dajejo ton kulturno-umetni-ftemu življenju v naselju. In delu, seveda BRIGADA DVAKRAT UDARNA V pogovoru z Dušanom Mandelj-cem 20-letnim komandantom mladinske delovne brigade Stane Žagar iz Radovljice, ki je sicer zaposlen kot elektrikar na Bledu, smo zvedeli, da je v brigadi 75 mladincev, od katerih je 13 deklet. Med njimi je 16 članov zveze komunistov. To so v glavnem mladi delavci iz organizacij združenega dela v Skofji Loki, Tržiču in Radovljici. Za večino od njih je to prvo srečanje z mladinsko delovno akcijo. uuianMandeljc, komandant mladinske delovne brigade Stane Žagar Proga je postala njihov drugi dom. Poznajo vsako njeno poro, dih, m,-sei.. Z njo vred se vesele. Ob stan se rojeva nova, nj ihova proga Mladinska delovna bngada Stane kgar Si je že dvakrat zaslužila ime farmska. Prvič 9. maja, ko je bil '-»dami dan v čast zasedanju 7. kongresa zveze komunistov Bosne n Hercegovine in dneva zmage nad faazmom. Tistega dne so dosegli 145,28-odstotni delovni učinek, med* tem ko je bilo potrebno "pridobitev častnega naziva ustvarit, normo najmanj 157 odstotkov. Drugi« J« Z brigada proglašena za udarno 15 maia po zaključku prve dekade delali t'rLi, ko so dosegli poprečm učinek 150,55 odstotka in bih drug najboljši v- mladinskem naselju Zavidoviči. KOLO BRATSTVA Na zvezni mladinski delovni akciji ono posvetovanje pod naslovom Površinska zaščita 1978. Posve-rala ^ 10. in 11. maja v prostorih Golf hotela na Bledu, seje ude- ^'So okoli 250predstavnikov delovnih organizacij z vse Jugoslavije. »Kulturno-zabavno življenje v naselju je zelo pestro. Vsak večer so razne prireditve in brigadirski večeri. Tako smo tudi mi skupaj z brigadirji iz Subotice pripravili uspel brigadni večer.« Zbor brigadirjev po končanem delu Joža Peterman je iz Podhoma pri Bledu, zaposlen pa je v Železarni na Jesenicah. Dela v četrti četi: »Rojeni smo v svobodni Jugoslaviji. Vemo, da je bilo našim očetom težko, zato smo ponosni nanje, na Tita in partijo. Prav zato bomo dali vse od sebe, da bo drugi tir proge Doboj —Zenica zgrajen pred rokom.« 10 par za nove telefone Na skupščini interesne skupnosti za PTT promet so obravnavali poročilo o akciji za zbiranje denarja sedanjih naročnikov in delovnih organizacij ter program naložb - Cene za preselitev in prevzem telefona Saša Plemelj, medicinska sestra, zaposlena v bolnici Begunje. Članica ZK je od 1976. leta in tokrat že drugič na akciji: »Dela in življenja na akciji Samac —Sarajevo ne morem dovolj zgovorno opisati. Prevzelo me je. O tem bom pripovedovala prijateljem, ko se vrnem domov.« Gorenjski brigadirji vsi po vrsti zagotavljajo, da jim je na akciji vsak dan lepše in da so žalostni, ker bodo morali kmalu nazaj. Zdaj jim namreč igra najboljši orkester na svetu: krampi, lopate, kamen in brigadirska pesem. Besedilo in slike: Zlatko Miškovič Kranj — Na nedavni skupščini interesne skupnosti za PTT promet Kranj so ugotovili, da je za zdaj pristopilo v interesno skupnost 349 delovnih organizacij Gorenjske, sporazum o združevanju sredstev pa je od 509 delovnih organizacij podpisalo 316. Skupno 9.361 naročnikom telefona na Gorenjskem so poslali izjave o prispevku 10 par za telefonski impulz, do danes so prejeli 5010 podpisanih izjav. Najbolje so se odzvali Tržičani, saj se je kar 76 odstotkov sedanjih naročnikov odločilo za prispevek, ki bo omogočal nadaljnji razvoj telefonskega omrežja v tistem kraju, kjer je bil zbran. Med delovnimi organizacijami pa so imele za zdaj najmanj razumevanja za nadaljnji razvoj telefonije na Gorenjskem tržiške delovne organizacije, saj je sporazum podpisalo le 20 delovnih organizacij. Na seji skupščine so razpravljali tudi o novih cenah za izgradnjo naročniškega telefona v mestnem področju. Tako naj bi veljala vključitev naročniškega telefona s pripravljalnimi deli in prispevki za delno kritje investicijskih vlaganj ter stroški razvodnega omrežja 3374 dinarjev. Pri preselitvi telefona na isto območje naročnik ne bi plačal prispevka za delno kritje investicijskih vlaganj, če je ta prispevek že plačal in bi mu zaračunali le stroške pripravljalnih in zaključnih del in stroške razvodnega omrežja. Če bi naročnik, odstopil telefon drugi osebi in se številka in mesto priključka ne bi spremenili in če bi ptt s tem soglašala, bi novi naročnik plačal le prispevek za delno kritje investicijskih vlaganj (2.400 dinarjev) ter štiri ure administrativnih del, skupaj 2753 dinarjev. Po združevanju sredstev interesne skupnosti, kar je odvisno od sprejetih sporazumov, naj bi po predlaganem načrtu ta denar porabili letos skupaj s krediti za razširitev krajevne telefonske mreže Plavž, za krajevno mrežo Orehek—Drulovka, za krajevno mrežo Preddvor—Bela, za Stru že v o in za Cernetov vrt. V radovljiški občini bodo zgradili telefonsko mrežo Lancovo in krajevno mrežo Bled—grad. Po programu bodo letos za naložbe porabili 8 milijonov 43.000 dinarjev, od tega je sredstev interesne skupnosti 2 milijona 702.000 dinarjev in 5 milijonov 341.000 dinarjev kreditov. V srednjeročnem programu razvoja so zmogljivosti avtomatskih telefonskih central na Gorenjskem porasle za 1200 priključkov in so pri izkoriščenih zmogljivostih dosegli 71 odstotkov plana razvoja, ki predvideva 18.000 telefonskih naročnikov leta 1980, medtem ko jih je zdaj 13.000. V strukturi naročnikov prihajajo počasneje do telefona zasebni naročniki, zaostaja pa predvsem krajevna telefonska mreža. Leta 1976 in 1977 so povečali zmogljivosti pri avtomatskih telefonskih centralah v Bohinjski Bistrici, v Zab-nici, v Zgornji Besnici, v Mavčičah, v Tržiču, v Voklem in v Naklem. D. S. obvešča cenjene potrošnike, da organizira od 1 5. do 31. maja VELIKO LETNO RAZPRODAJO opuščenih programov pohištva in pohištva z manjšimi napakami. Po zelo znižani ceni lahko kupite spalnico, regal, otroško sobo, kuhinjske elemente, sedežno pohištvo, umetniške slike, intarzije in še razno kosovno pohištvo. Pri nakupu pohištva lahko koristite kredit do 5 starih milijonov dinarjev s samo 1 0 odstotnim pologom Dostava pohištva je do 30 km brezplačna. Če želite poceni opremiti vaš dom se oglasite v Lesnini na Primskovem. V. Bo Loka ostala brez kruha? Škofjeloška pekarna in slaščičarna pri TOZD &ens^ pekarije po občini. Največja ~ , T r t , • ri ii^ i • zmogljivost nove pekarne je bila Peks Veletrgovine Loka delata v skrajno nepri- nekaj manj kot 5000 kg kruha mernih razmerah — Do kdaj bo sanitarna inšpekcija še dovolila peko? — Če bo prepovedana, bo Skofja Loka s Poljansko in Selško dolino ostala brez kruha — Rešitev je v izgradnji novih prostorov Kruh je še vedno eno naših osnovnih živil in če ga le en dan ne moremo kupiti oziroma ga v trgovinah zmanjka, je vse narobe. Zato ni treba posebej pisati, kako bi bilo, če kruha dalj časa ne bi bilo oziroma bi ga lahko kupili le v določenih količinah. Zaradi kritičnih razmer v škofjeloški pekarni, grožnja pomanjkanja kruha stalno visi nad prebivalci te občine. S problemom peke kruha so se Škofjeločani srečevali že v preteklosti in tako je bila leta 1966 zgrajena sedanja pekarna in sicer tako velika, da bi po tedanjih izračunih lahko krila potrebe kruhu za celih 40 let. Hkrati so tedaj zaprli vse nehi- Eden najhujših problemov škofjeloške pekarne je pomanjkanje skladiščnega prostora. — Foto: F. Perdan Ugodno v prvem tromesečju Iskra je v prvem tromesečju dobro poslovala, saj se je močno povečal obseg proizvodnje, veliko je izvažala in uvažala manj kot je bilo načrtovano dnevno, če peki delajo v dveh izmenah. Delo v treh izmenah ni možno, ker se mora peč ohladiti. Leta 1966 so napekli dnevno v poprečju 3710 kg kruha, letos pa je poprečje že doseglo dvojno prekoračenje zmogljivosti, saj napečejo dnevno skoraj 10.000 kg kruha. Da lahko zadostijo potrebam kupcev, so v Peksu že trikrat rekonstruirali peči in sicer leta 1971, 1973 in lani in sicer tako, da v eni lahko naenkrat spečejo več hlebov oziroma štruc. Zato upada kakovost kruha, slabše je zapečen in že izgublja sloves, ki ga je nekdaj loški kruh imel. Povečana proizvodnja je povzročila tudi veliko pomanjkanje skladiščnega prostora. Skladišče je namreč zgrajeno za največ 5000 kg kruha dnevno, zato ga morajo še vročega nakladati na kamione, ga skladiščiti na rampi in hodnikih, kar je v popolnem nasprotju s higienskimi zahtevami. Zato se pri Peksu upravičeno bojijo, da bo sanitarna inšpekcija omejila količine kruha, ki bi jih lahko spekli. Posledic takšnega ukrepa najbrž ni potrebno opisovati. Da bi dobili manjkajoče količine iz kranjske ali ljubljanske pekarne je nemogoče, ker sta obe že sedaj preveč zasedeni. Prav nič manjši problem ni slaščičarna, kjer delo poteka predvsem ročno, zaradi manjšega prostora pa ne morejo zaposliti več novih delavcev. Pretesni prostori v obeh obratih tako povzročajo na eni strani upadanje kakovosti, slabšajo higienske razmere, po drugi strani pa pogojujejo nemogoče pogoje dela, delo v nadurah, nočnem času in prek turnusov. Rešitev je seveda v povečanju prostorov. Pri Loki so o tem razmišljali že pred leti, ko so predvideli gradnjo nove pekarne, slaščičarna pa bi dobila prostore sedanje pekarne. Leta 1973 so že odkupili zemljišče ob sedanji pekarni in izdelan je bil idejni projekt. Po urbanističnem planu iz leta 1963 je bil predel med Jelovico, Loko in Starim dvorom predviden oziroma rezerviran za širjenje živilske industrije, zato pri Loki niso pričakovali nobenih zapletov. Vendar se je zapletlo prav pri tem. Leta 1974 je namreč oddelek za gospodarsko občinske skupščine predlagal, da bi se Pekarna skupaj s skladiščem preselila na lokacijo med Traškim grabnom in Godešičem, s tem, da se območje, ki je bilo prej predvideno za živilsko industrijo, nameni za širjenje lesne industrije. Peka za soboto Ker so zmogljivosti pekarne premajhne in je ob koncu tedna potrebno napeči kruha za dva dni, delajo peki nepretrgoma od druge ure v petek do osme ure v soboto. V slaščičarni pa v petek začnejo ob treh in delajo do štiri-najstih, potem spet pridejo ob 22. uri istega dne in končajo v soboto zjutraj. Da lahko napečejo dovolj kruha, so peči že trikrat predelali. — F. Perdan Tako rešitev naj bi prinesel tudi nov urbanistični načrt. Od takrat so minila štiri leta in urbanistični program bo občinska skupščina junija dala šele v javno razpravo. Seveda pa z njim ni še skoraj nič rešenega. Potrebno bo izdelati urbanistični načrt, vključiti ta del zemljišča v mestno področje, izdelati zazidalni načrt, lokacijsko dokumentacijo, urediti premoženjske zadeve in drugo, kar se bo po verjetnosti zavleklo še nekaj let. Nasprotovanje krajanov, interes Prvo tromesečje je bilo za naš industrijski gigant Združeno podjetje Iskra ugodno. Uresničili so 23,1 odstotka letnega plana proizvodnje. Pri tem je še posebej razveseljivo, da so pod omenjenim poprečjem le delovna organizacije široka potrošnja in Avtomatika. V primerjavi s prvim tromesečjem lanskega leta se je obseg proizvodnje povečal za 40 odstotkov. Plan, izpolnjen skoraj do četrtine, je uspeh tudi zato, ker je proizvodnja v prvem četrtletju ponavadi manjša kot v drugih letnih obdobjih. Zaposlenost se je v Iskri v zadnjih šestih mesecih povečala za 3,5 odstotka, kar je dokaj ugodno. Poprečje so precej presegli v delovni organizaciji Avtomatika. Tudi izvozni rezultati prvih treh mesecev so ugodni. Iskra je izvozila kar za 2,312.000 dolarjev ali za več kot 40 odstotkov več kot v enakem času lani, izvoz pa še vedno narašča. Vendar pa splošen uspeh kazi podatek, da glavno težo izvoza nosijo Telekomunikacije, medtem ko so vse druge TOZD pod poprečjem. Uvozili so v prvem četrtletju le za 23 odstotkov letnega načrtovanega uvoza, kar je manj kot lani. Plan so prekoračile tovarne Kondenzorji, Avtoelektrika in še nekatere TOZD. Premalo pa je bilo v tem času investicij. Krivdo zato je treba poiskati tudi v slabi organizaciji priprav na uvoz opreme. Vsaka TOZD se je namreč pri gospodarski zbornici pojavila s svojo zahtevo, namesto, da bi vse potrebe združili na ravni TOZD in skupno nastopili. Ko so pregledovali poslovne rezultate, so v Iskri tudi kritično ocenili oživljanje komercialne dejavnosti v temeljnih organizacijah, ki postajajo »prava podjetja,« kar seveda slabo vpliva na skupno gospodarjenje in tudi na poslovne rezultate. Prav tako bo treba bolje urediti informacijski sistem. Letos bodo v Iskri posvetili posebno pozornost računalništvu, ki bo postalo eno od važnih proizvodnih področij Iskre. Sodelovanje z znano tvrdko Control Data je že vzpostavljeno, Iskra pa želi v zvezi z razvojem te panoge navezati stike tudi z jugoslovanskimi delovnimi organizacijami. S številnimi strokovnjaki ima namreč vse možnosti, da se uveljavi kot nosilec razvoja računalništva v naši državi. L. Bogataj Petdeset kmetij za kmečki turizem kmetijstva in vodnega gospodarstva vprašanje varstva okoja so stvari, fc kažejo, da bo postopek za pridobite« zemljišč zelo zapleten in dolg. T* odmaknjenost prinaša negotove** glede začetka gradnje in $ n spravlja v nevarnost norma)* potek preskrbe prebivalstva. Zatt* za TOZD Peks še vedno edini iik* takojšnji začetek gradnje novf^ karne ob sedanji. Ce se gradnja ne bo začela ttfc. se namreč kaj lahko zgodi da M Skofja Loka ostala brez zadostni količin kruha. T D L.. Bogataj Skofja Loka - Kmečki turizem postaja na škofjeloškem področju in tudi v nekaterih drugih predelih Gorenjske vse bolj pomembna dopolnilna dejavnost na mnogih preusmerjenih kmetijah. Zanimanje zanj pa je še posebno poraslo odkar je urejena pospeševalna služba in kreditiranje. »S preusmerjanjem kmetij nastajajo nove možnosti za hiter načrten razvoj kmečkega turizma,« pravi pospeševalec za kmečki turizem pri škofjeloški kmetijski zadrugi prof. Milan Krišelj. »Kajti brez načrtnega gospodarjenja, brez usposobljenosti in interesa družine, tistega, ki se namerava spoprijeti s to novo panogo, pravih možnosti za to ni. Zato pospeševalna služba še naprej posveča posebno skrb izobraževanju in strokovnemu usposabljanju bodočih nosilcev turi- SKUPN0ST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Mnenja o kandidatih za srednje šole Maja lani je komite za vzgojo in izobraževanje S K Slovenije predlagal srednjim šolam, naj pri izboru kandidatov v prvi letnik upoštevajo tudi mnenja osnovnih šol o prijavljenih kandidatih. Pobuda je bila zelo umestna in dobronamerna, žal pa je bila precej kasna. Prav zaradi časovne stiske so p<> osnovnih šolah pisali mnenja tik pred vpisom v srednje šole. Te pa so morale vsa ta mnenja pregledati zadnji hip, ko so se odločali o sprejemu novincev. Naglica ob nastajanju lanskoletnih mnenj in njihovo bolj površno upoštevanje sta vsiljevala ugotovitev, da mnenja niso v celoti doseg a svojega namena. Prav ta ugotovitev je dala sekretariatu aktiva slovenskega društva za poklicno usmerjanje na Gorenjskem pobudo, da je pričel razmišljat, o bolj učinkoviti vlogi mnenj o kandidatih za srednje sole. V sodelovanju z organizacijsko enoto zavoda SRS za šolstvo v Kranju in službe poklicnega usmerjanja pri Skupnosti za zaposlovanje Kranj je sekretariat aktiva pripravil obrazec za enotni vprašalnik, na podlagi katerega so svetovalne službe na osnovnih šolah skupno z razredniki in vodstvi šol lahko posredovala celovitejše mnenje o učenčevih sposobnostih, interesih, delovnih navadah itd. Posebnost letošnjih mnenj o osnovnošolcih je prav gotovo v tem, da so imele osnovne šole za njihovo pripravo mesec dni časa in da so jih že v teh dneh poslale srednjim šolam, kamo* so se njihovi učenci pred vpisal i. Mnenja, ki so nastajala dalj časa, bodo vsekakor bolj kvalitetna. 10. maja je izšel skupni razpis za vpis v prvi letnik srednjih šol. Srednje šole na Gorenjskem bodo imele ob razpisu že mnenja osnovnih šol za vse kandidate, ki so se prijavili ob predvpisu. Na osnovi teh mnenj ter testnih rezultatov službe poklicnega usmerjanja Skupnosti za zaposlovanje bodo razpisne komisije pri srednjih šolah lahko pričele ugotavljati ali so posamezni kandidati ustrezni za njihovo šolo ali ne. To delo bo lahko mnogo bolj temeljito kot doslej, saj bodo imele komisije dovolj časa, da pretresejo vsakega kandidata posebej. Ce bodo komisije na srednjih šolah ugotovile, da posamezni kandidati ne ustrezajo zahtevani šole, bodo v takih primerih svetovalne službe na osnovnih šolah in služba za poklicno usmerjanje pri Skupnosti za zaposlovanje še lahko preusmerile kandidate na zanje ustreznejše šole. Ob letošnjem vpisu na srednje šole osnovnošolcem ne bo treba nositi mnenj osnovne šole, ker so le-ti že na srednjih šolah. Posebej pa bo treba mnenje nest i tedaj, če se bodo vpisali drugam, kot so se pred vpisali. Prof. Valentin Pivk ravnatelj Gimnazije Kranj stične dejavnosti. Letos smo prvič vključili v izobraževanje tudi gospodarje bodočih »turističnih kmetij'. Prve izkušnje so pokazale, da je ta oblika zelo uspešna in bi bila že zdavnaj potrebna. Morebiti smo vlogo moža takrat, ko smo govorili o kmečkem turizmu, res preveč zanemarjali. Pristavil bi, da izobraževalni proces sicer poteka po že ustaljenih tirih. Žene in možje se udeležujejo raznih predavanj, tečajev in ekskurzij, pomembno pa je tudi individualno delo pospeševalca s posameznimi kmetijami.« V škofjeloški občini predvidevajo, da bo čez približno dve leti na njihovem področju kakih petdeset kmetij, ki se bodo ukvarjale s kmečkim turizmom. Skupno naj bi imele približno 500 ležišč. Večina kmetij bo nudilo gostom polni penzion, nekatere v bližini vaških središč pa polpenzionske storitve. Do takrat pa bo potrebno odpraviti še marsikatero pomanjkljivost. »Še hitrejši napredek na področju kmečkega turizma močno ovirajo slabe ceste, slabe telefonske povezave ter neurejena dostava pošte,« pravi Milan Krišelj. »To je mogoče opaziti prav povsod, kjer se s kmečkim turizmom že ukvarjajo. Ker pa bomo v prihodnje odprli še več takih središč, bomo gotovo še naleteli na take težave. Odpraviti jih bo treba čimprej.« Pospeševalna služba za kmečki turizem prav zdaj pripravlja študijo o vrednotenju prostora za potrebe kmečkega turizma. Poskrbeti pa bo treba tudi za ustrezne tipske projekte za kmečke hiše in /a ustrezno opremo. »Zavedati se moramo namreč, da so naše kmetije v svojem razvoju prišle že tako daleč, da so v glavnem povsod gospodarska poslopja že urejena, ustreznih stanovanjskih objektov pa še ni,« pristavlja Milan Krišelj. »Primernih načrtov za kmečke hiše ni. Zato pospeševalna služba vlaga velike napore, da priskrbi načrte, ki bi bili prirejeni tudi za potrebe kmečkega turizma. Kn tak projekt zdaj že imamo, strokovnjaki s področja urbanizma in arhitekture pa nam bodo pripravili še enega.« .) Govekar Delovna organizacija AVTOKOVINAR, Skofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela i naloge 10 KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV OD ca. 5500 din 3 STROJNE TEHNIKE za opravljanje del in nalog v konstrukciji, komerciali in tehnološki pripravi dela OD ca. 7000 din Praksa zaželena, odslužen vojaški rok, stanovanj ni. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh od objave. Uspel referendum v Eliti Zaradi potrebe po sodobne.i* obliki organiziranosti in skladno * ustavo in zakonom o združene* delu so delavci trgovskega pod*: • Elita v Kranju že nekaj časa iskak najprimernejšo obliko povezovanj*-Vsa ta prizadevanja so privedla predloga ustanovitve in združitvi? • sestavljeno organizacijo združenega dela z imenom MODA, v katero II skupaj z Elito povezujejo ta* trgovska podjetja Manufaktura <" Nove Gorice in Tkanina in Volna u Ljubljane. Nova SOZD predstavlja na ^ riškem, ljubljanskem in gorenjska* področju pomembno trgovsko ar ganizacijo, specializirano predvsen za prodajo modnih tekstilnih obk-cU, v kateri združuje svoje delo SH delavcev s 500 milijoni dinarje« opravljenega letnega blagovna** ^Po^etja so se združila zato, da lahko ponudila potrošnikom boljšo izbiro modnih oblačil, da bi lahko razvijala boljše dohodkovne odnose med proizvodnjo in trgovino in s skupnim načrtovanjem ter določan iem skupne razvojne politik, zagotavljala ekonomsko smotrne imorabl janje družbenih sredstev PZa združitev je v Eliti glasovalo M ,stoikov vseh delavcev, glasovanj £ * je udeležilo 98 odstop delavcev. KRANJ iru>rM-nopt>Utićnega /bora -k upAčine občine Kranj .redH. 3 t maja 1978. ib 15 uri -t-j na d v «»f"H na občinske : Siv/ * 'hora /cKu/t-nega del« tU upA*"> ri« občine Kranj re-d« M maja tH7K^ > h 1 S ;jr' »i n« d . o rn na občinske* bora krajevnih skupnost* ■ K u pAoi o obči ne Kr» nt ■ ..-! na .1 i ra m * obči n*k ••> -Kil p4«^'" t Dnevni red 2. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE KRANJ P« izvolitvi komisiie za verifikacijo f*°f**f*j*» ugotovitvi sklepčnosti in odobritvi zapisnika prve seje bodo na daevnem redu se naslednja vprašanja: - ocena poslovnega uspeha v gospodarstvu občine Kranj za leto 1977 - družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji - dogovor o usklajevanju davčne Politike v letu 1978 - pristop - informacija o realizaciji skupne porabe v občini Kranj za leto 1977 in predlog odloka o stopnjah prispevkov ■ zadovoljevanje skupnih potreb na padi učju otroškega varstva, osnovnega nabrazevanja, kulture, telesne kulture, aJiavstven ega varstva, socialnega dsrbstva in zaposlovanja volitve in imenovanja: komisije za *afbeni nadzor; komisije za medob-*™ako sodelovanje; statutarno-prav m ■•■daipj; komiaije za odnose z verskimi ■kupnoetmi; komisije za spremlja-*j* Izvajanja zakona o združenem delu •""^•■•uuba); organov za vodenje po-0 prekrških; načelnika oddel-,f* vPdako obrambo skupščine obči- ~ program dela zbora združenega °eia občinske skupščine za obdobje ■•J-december 1978 ter informacija o Programu dela izvršnega sveta za isto ••dobje - odJok-o ureditvi prometa v starem fl*'u mesta Kranja — osnutek - dopolnitev statuta Skupnosti slovenskih občin, okvirni delovni pro-P»m skupnosti za leto 1978 ter dogovor o financiranju programa - predlogi in vprašanja delegatov in delegacij , 2. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DE-U IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNO-8TI Dnevni red zasedanj obeh zborov je *aak kot za zasedanje družben opol i ti č-Bega zbora, le da bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti razpravljala se o - volitve in imenovanja: skupine, ki delegira delegate v Skupščino gorenjih občin - odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega unjanja zemljišč na območju obtine Kranj — predlog - potrditev letnega davčnega za-MpJčnega računa za leto 1977 Zbor združenega dela pa bo sam razpravljaj o naalednjih vprašanjih: - odlok o načinu upravljanja in razpolaganja z rezervami, združenimi v •iad skupnih rezerv v občini Kranj — P*dlog - soglasje k spremembi samouprav-**■» sporazuma o notranji organizaciji »is tema t i zaci ji delovnih mest sodi-**• združenega dela v Kranju in po-ddastitev izvršnega sveta za dajanje Uglaalj na določanje sistematizacije po »vodenem sporazumu Družbenopolitični zbor pa bo sam T^odeUtvi velike P«-»-te občino Kr»nj8NOL'B Franceta Prešerna _ DOGOVORIMO SE Kranjska majska razglednica. — Foto: F. Perdan Predlog odloka o ... ... načinu upravljanja in razpolaganja z rezervami, združenimi v sklad skupnih rezerv v občini. Po zakonu o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev je bilo določeno, da s sredstvi sklada upravlja skupščina sklada. Skupščino sklada je sestavljalo 28 članov, od katerih so izvolile delovne organizacije iz gospodarstva 23 članov, občinska skupščina je imenovala dva, socialistična zveza enega in občinski sindikalni svet dva člana. Konec minulega leta pa je izšel zakon o sredstvih rezerv, ki določa, da se sredstva združujejo v skupne rezerve pod pogojem, da z njimi upravljajo delegati, ki jih delegirajo delavci iz temeljnih organizacij združenega dela. Za kranjsko občino je tako določeno, da sestavlja skupščino 30 delegatov iz TOZD in OZD. Odlok podrobno določa, kako se združujejo posamezne organizacije zaradi delegiranja delegatov. ... poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Kranj. Za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče mora občinska skupščina vsako leto določiti poprečno gradbeno ceno stanovanj in poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč. Tudi odškodnina za stanovanjsko hišo ali stanovanje se določi s pomočjo poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja zemljišč. Poprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča na območju občine znaša za letos po podatkih Domplana 63,90 dinarja (lani 56,46 din). Glede na upoštevane zvišane poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč (za individualne komunalne naprave za kvadratni meter 416,90 din, za kolektivne pa 434,50 din; lani 379 oziroma 395 din) znaša po odloku odškodnina za kvadratni meter stavbnega zemljišča 67,10 dinarja, lani pa je bila 59,28 dinarja. Odlok določa tudi prometno vrednost zemljišč v občini. Območje občine je razvrščeno v štiri cone. Razmejitev con pa je ista kot prejšnja leta. ... ureditvi prometa v starem delu mesta Kranja. Gre za osnutek odloka o urejanju prometa v starem delu mesta Kranja, ki obsega Maistrov trg, Prešernovo ulico, Titov Potrditev davčnega računa Posebna strokovna komisija je ugotovila, da je bila lanska bilanca usklajena. Zaostanki in pre-plačila iz leta 1976 so bili pravilno preneseni v poslovno leto 1977. Zato izvršni svet predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da potrdita letni davčni zaključni račun za leto 1977. Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike Družbeni dogovor o uresničevanju **drovske politike v Sloveniji, ki je bil sprejet 1974. leta, je že precej zastarel in tudi ni aktualen, ker so bile Ošloge že uresničene. Hkrati pa ga je treba uskladiti z družbenopolitičnimi dokumenti, ki so bili sprejeti k**neje; predvsem z zakonom o združenem delu. Razširil naj bi se tudi krog podpisnikov in sicer na vse ^upščine občin v Sloveniji, da bi bila tako kadrovska politika v republiki usklajena in enotna. Iz dosedanjega družbenega dogovora so izpuščene naloge, ki so že uresničene, tako da novi dogovor **°uje poleg začetnih in končnih ^ciocb g4 naslednja poglavja: raz-^JLdeJ oziroma nalog v TOZD in ,**?vnih skupnostih, v katerem so ^Weljeni nosilci metodologije za Mdročje gospodarstva in družbenih dejavnosti; načrtovanje kadrov, kjer so akcijsko opredeljene naloge s tega področja; poklicno usmerjanje je povsem novo poglavje, ki določa naloge in nosilce na tem področju; funkcija vzgoje in izobraževanja v usklajenem zadovoljevanju kadrovskih potreb upošteva nove pogoje, ki nastopajo z uvajanjem usmerjenega izobraževanja; načela in merila kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij; strokovno delo pri uresničevanju kadrovske politike, kjer je poudarjena vloga strokovnih služb pri povezovanju in razvijanju strokovne kadrovske dejavnosti. Izvršni svet predlaga, da občinska skupščina pristopi k takšnemu družbenemu dogovoru. Konec leta pa je predvidena tudi analiza o izvajanju družbenega dogovora in dopolnitev tega akta v občini. trg, Poštno, Tavčarjevo, Reginčevo, Tomšičevo, Jenkovo in Cankarjevo ulico ter Trubarjev trg. Namen odloka je, da se na tem območju omeji motorni promet. Predvideno je, da bi se prepovedal motorni promet v vseh stranskih ulicah in bil dovoljen le tranzitni promet po Maistrovem trgu, Prešernovi ulici, zgornjem delu Titovega trga in Poštni ulici v obeh smereh. Prepovedano bi bilo tudi parkiranje, zaradi večje varnosti pešcev. Hkrati pa bi bilo treba preučiti ureditev tistih površin, ki so v starem mestu zdaj določene za parkiranje. Uskladitev davčne politike Delegatom vseh treh zborov je predložen v razpravo in potrditev tudi dogovor o usklajevanju davčne politike za letos v Sloveniji. V dogovoru so opredeljena stališča in merila za še večjo usklajenost davčne politike v občinah, predvsem kar zadeva davčne stopnje za posamezne vrste davkov, ki jih občinske skupščine predpisujejo s svojimi odloki. Davčna politika v kranjski občini je bila že zdaj usklajena z dosedanjimi dogovori in je usklajena tudi s predlaganim dogovorom. Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben desetčlanski odbor udeleženk. r Program dela skupščine in izvršnega sveta Za delo nove delegatske skupščine in izvršnega sveta je pripravljen program dela do konca leta. Še posebna skrb bo v tem obdobju posvečena urbanizmu zaradi zaostankov v pripravi urbanistične dokumentacije v prejšnjem obdobju. Od maja do konca leta je predvidenih devet delovnih in ena slavnostna seja zborov. Vsaka seja pa bo imela poprečno deset točk dnevnega reda. Dopolnitev statuta skupnosti slovenskih občin Upoštevane so nekatere izkušnje iz zadnjega delegatskega obdobja, ki naj skupnost še bolj samoupravno povezujejo kot pravo skupnost občin. Razen tega je v statutu poudarjen pomen skupnosti, ki naj skupaj z občinami poglablja delegatska razmerja. Okvirni delovni program pa zajema vsebinsko in akcijsko programiranje organov in sekcij skupnosti. Ti organi bodo obravnavali najbolj aktualna vprašanja iz dela in življenja občin. Poudarjeno pa je tudi temeljno načelo, da financiramo program dela skupnosti občin. Sicer pa financiranje temelji na proračunih občin. Soglasje Na dnevnem redu zasedanja zbora združenega dela občinske skupščine je tudi soglasje k spremembi samoupravnega sporazuma o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest sodišča združenega dela v Kranju. Po zakonu daje to soglasje občinska skupščina. Zboru združenega dela pa je predlagano, da se sedaj dovoljena sistematizacija razširi še za eno delovno mesto strojepiske zaradi naraščanja zadev, ki jih sodišče v prihodnje mora obravnavati. Predlagano je tudi, da se pooblasti izvršni svet, da bi v prihodnje lahko sam odločal o tem. Izpolnjena dolgoletna prizadevanja Celotni prihodek se je lani v gospodarstvu kranjske občine povečal za 28 odstotkov, dohodek za 32 odstotkov in družbeni proizvod za 29 odstotkov. Ugotovljena je bila realna stopnja rasti družbenega proizvoda (za 8,1 odstotka) in družbene produktivnosti (za 5,4 odstotka). Za 17 odstotkov sta narasli tudi reprodukcijska sposobnost in materialna osnova. Ugodnejše pa je bilo tudi pokrivanje izvoza z uvozom (89,5 odstotka). Na te ugodne rezultate so vplivali povečan fizični obseg proizvodnje, blagovni promet in obseg storitev. Tako za lansko leto lahko ugotovimo, da se izpolnjuje dolgoletno prizadevanje počasnejšega naraščanja osebnih dohodkov glede na rast družbene produktivnosti. Ugodne rezultate pa je gospodarstvo doseglo tudi z umirjeno stopnjo zaposlovanja, ki je potekala usklajeno s smernicami oziroma Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za minulo leto. Boljši rezultati poslovanja pa so vplivali tudi na investicijske naložbe. Le-te so se v primerjavi z letom 1976 povečale za 54 odstotkov. Zaostajanje pa se po drugi strani kaže na področju stanovanjske gradnje. Zgrajenih je bilo okrog sto stanovanj manj oziroma ena šestina. Razen tega pa je za kranjsko gospodarstvo še vedno značilna njegova neusklajenost, ki se kaže v deležu industrije in terciarne dejavnosti v celotnem prihodku in v družbenem produktu. Delež industrije je na primer na škodo terciarne dejavnosti prevelik. Volitve in imenovanja Zbori občinske skupščine na prvi seji niso izvolili vseh organov, zato bodo na drugem zasedanju morali delegati vseh zborov izvoliti in imenovati še nekatere. V komisijo za družbeni nadzor so predlagani: predsednica Rozman Angelca, član DPZ in člani Grabar Irena, Grum Miroslav, Fornazarič Stane, Japelj Anton, Kološa Andreja, Mili-voievič Mile V komisijo za medobčinsko sodelovanje so predlagani: predsednik Jože Kavčič, sekretar OK ZKS in člani Ahačič Jože, Bošt-jančič Stane, Božič Stane, Kuhlang Stjepan, Malgaj Slavko, Puhar Franc, Sarabon Vinko, Štefe Drago V statutarno-prav no komisijo so predlagani: predsednik Kavčič Vladimir, član delegacije KS Kokrica in člani Bren Marjeta, Faletič Frančiška, Greif Bogdan, 0 brad ovi č Alojzija, Polak Andrej, Zdešar Boris V komisijo za odnose z verskimi skupnostmi so predlagani: predsednik Božič Stane, pred-.sednik SO Kranj in člani Bogataj Nada, Grašič Franc, Lipar Branko, Malgaj Slavko, Tepina Ludvik, Zev-nik Anka V komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu so predlagane naslednje spremembe: razrešijo se Jamnik Franc, Kristan Janez, Polak Andrej, Rakovec Judita, Volčič Tone in kot predsednik Sarabon Vinko. Izvolijo pa se K obal Kristina (za predsednico) in člani Jenšterle Jože, Račič Brane, Rakovec Franc, Skodlar Franc V skupino, ki delegira delegate v Skupščino gorenjskih občin so predlagani: gospodarska dejavnost — Fre-lih Vili, Frlic Milan, Garbajs Matija, Humar Ivana, Ječnik-Sajovic Ana, Jenko Dragica, KUssel Zoran, Mau-ser Peter, Mervič Jožica, Napokoj Marta, Pogačnik Dušan, Pretnar Zvonka, Sajovic Miha, Verbič Stanislava, Zumer Jakob kmetijska, obrtna in druge dejavnosti — Debeljak Peter, Pavlin Anton, Velikovrh Janez državni organi in drugi — Logar Marjanca, Zdešar Lidija, Vu-korep Ivo zbor krajevnih skupnosti — dr. Bertoncelj Julij, Dolenc Ciril, Jenko Vinko, Kavčič Vladimir, Pistotnik Janez, Prislan Franc, Žvab Daro Za vodjo organa za vodenje postopka o prekrških in za sodnika za prekrške bo komisija dala predlog na seji. Prav tako bo na seji dan predlog za načelnika oddelka za ljudsko obrambo. Določitev stopenj za skupno porabo S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti je bilo določeno, da bodo podpisniki sporazumov določili merila za združevanje sredstev za letos z aneksi. Ker je z aneksi treba urediti tudi poračun preveč zbranih sredstev, je republiška skupščina z zakonom konec lanskega leta določila začasno financiranje SIS družbenih dejavnosti, ki naj bi trajalo do konca aprila letos. Do takrat bi bilo treba urediti vse potrebno za sprejem aneksov. V kranjski občini so bile te naloge pravočasno opravljene. Po podatkih je od 210 TOZD in drugih udeležencev sporazumevanja, v katerih združuje delo 32.500 delavcev, sprejelo anekse 152 udeležencev sporazumevanja (72,4 odstotka), v katerih združuje delo 29.669 delavcev (91,3 odstotka). Ker je še nekaj nepod-pisnikov, je treba plačevanje prispevkov zanje določiti z odlokom. Vendar v vseh občinah v Sloveniji niso do roka opravili vseh nalog. Po oceni republiikih organov pa je razen tega skupna poraba za letos odstopala od začrtanih smernic. Zato je bil marca letos sprejet zakon, s katerim je bilo začasno financiranje občinskih SIS družbenih dejavnosti podaljšano do 30. junija letos. Izvršni svet občinske skupščine je zato ponovno obravnaval predložene anekse in ugotovil: — da je rast družbene proizvoda v občini po predvideni stopnji 125 do 126,5 pravilno ocenjena; — da je poraba občinskih SIS družbenih dejavnosti v okvirih, ki jih določajo samoupravni sporazumi za letos in da je celo nižja od začrtane; — da je predvidena rast skupne porabe nižja od predvidene rasti družbenega proizvoda; — da so aneksi za letos realni, vendar pa je zaradi podaljšanega začasnega financiranja treba opraviti nov izračun prispevnih stopenj od 1. julija naprej (to pa pomeni povišanje prispevne stopnje za prispevke iz osebnega dohodka od 28,93 odstotka na 29,28 odstotka — skupaj s prispevkom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje — prispevek iz dohodka za zdravstveno varstvo in zaposlovanje pa se znižuje od 1,70 na 1,66 odstotka); — da se del viškov iz lanskega leta nameni za reševanje prostorskih težav pedagoške gimnazije v Kranju (akcija je medobčinska). Velika plaketa SNOUB Franceta Prešerna Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Kranj predlaga, da se ob 36. obletnici ustanovitve VII. SNOUB Franceta Prešerna za njene velike zasluge med NOB podeli velika plaketa občine Kranj. Brigada se je uspešno borila na zelo občutljivem geografskem območju med Julijskimi Alpami, Karavankami in Polhograj-skimi dolomiti. V gradivu ca sejo so prikazane tudi njene pomembnejše akcije. Priznanje naj bi brigadi podelili na desetem zboru gorenjskih aktivistov in borcev, ki bo 11. junija letos v Kranju. O predlogu bo na seji skupščine sklepal družbenopolitični zbor. Kmturni obisk iz Beograda Razstava (iln^n V Mestni hiši Tržič - Pet let že traia oobra- celovečerni koncert na novom nar- * 1>€"C/O C/ KA/ \J KA/ V^f f/LX/0 KA/ C 1 ^X L^O I/# f/C/ # Vl/KD V Tržič — Pet let že traja pobratenje med folklornima skupinama Kult u rnoumet n iškega d rušt va Branko C vet kovic iz Beograda in Karavanke iz Tržiča. Folkloristi obeh skupin so postali resnični prijatelji in vsako leto.se redno srečujejo. Tako so bili Tržičani med prvomajskimi prazniki gostje Beograjčanov, le-ti pa sedaj vračajo obisk. Tržič jih pričakuje v soboto, 27. maja. Še isti dan zvečer pripravljajo plesalci folklorne skupine Branko Cvetkovič celovečerni koncert na novem parkirnem prostoru za občinsko skupščino. Nastop oziroma koncert je namenjen predvsem delavcem iz bratskih republik in pokrajin. V nedeljo, 28. maja, pa se bodo Tržičani še dvakrat predstavili Tržičanom. Skupaj z domačo skupino Karavanke bodo nastopili med odmorom tekme za svetovno prvenstvo v moto krosu v Podljubelju, nastop pa bodo ponovili zvečer na slovesni razglasitvi rezultatov. -jk L FOLKLORISTI SAVE NA VISOKEM V soboto, 27. maja, bo v kulturnem domu na Visokem nastopila folklorna skupina Sava iz Kranja. Dveurni program bo obsegal domače plese in plese drugih narodov, predstavili pa se bodo še tamburaši in oktet. I I! mi t Žirovnica - V Žirovnici že vrsto let deluje moški oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice. V njem pojejo delavci, ki so doma po vaseh krajevne skupnosti Žirovnica in so zaposleni v raznih delovnih organizacijah Gorenjske. Vttdi jih Marjan Jemec. ki tudi sam poje. — B. B MUZEJ SPET ODPRT M uze j Gorica ne so v nedeljo spet odprli za obiskovalce. Vrata muzeja so bila letos zaprta dalj časa zaradi preurejanje stalnih zbirk, saj sta zdaj obiskovalcem na voljo obnovljeni kitajska in indonezijska zbirka. V nedeljo, 14. maja, pa je bila otvoritev razstave »Afriški nakit«, vsako nedeljo pa bodo predavanja o umetnosti raznih narodov; spremljana z diapozitivi oziroma s prikazovanjem filmov. -fr Jesenice — Mladi Dejan Svetlin je že v zgodnjih letih obiskoval Glasbeno šolo in je danes že pravi pianist, ki ga ob številnih nastopih v gledališču vabijo, da zaigra kot solist in za spremljavo ob nastopih raznih zborov. — B. B. JELOVICA NA SREČANJU OKTETOV Skofja Loka — V soboto, 13. maja, je bilo v Logatcu že šesto srečanje oktetov lesne industrije. V družbi oktetov TRO iz Prevalj. TR1S0 iz Slovenj gradca, Marles iz Maribora, Javor iz Pivke in KLI iz Logatca je nastopil tudi oktet Jelovica iz Škofje Loke. Srečanje pevcev, katerih pokrovitelji so delovne organizacije lesne industrije, je vsako leto v drugem slovenskem kraju. Mat Hi Jesenice — Pri Glasbeni šoli Jesenice prizadevmt deluje harmo nikarski orkester. V njem igrajo najboljši učenci, ki obiskujejo pouk harmonike. Orkester nastopa na glasbenih revijah šole. na številnih proslavah in drugih prireditvah. Harmonikarski orkester že več let prizadevno vodi dirigent Rado Kleč. - B. B. OTROŠKI EXLIBRIS V MOSTAH Društvo Kxlibris Sloveniae in osnovna šola Komenda-Moste vabita jutri, 25. maja. ob 9.30 na zaključno prireditev akcije otroški exlibris Na razstavi, ki bo odprta do 15. junija, sodelujejo s svojimi deli učenci iz približno šestdesetih šol v Jugoslaviji. Najnovejša razstava slikarja in grafika Nejča Slaparja sodi v vrsto likovnih prizadevanj, ki jih je avtor sam poimenoval kot eksperimente. S tem poimenovanjem naj bi bila določena predvsem neka nujna omejitev in osamitev posamičnega likovnega ponašanja zunaj konteksta dovršene likovne vrednote, zunaj likovno umetniškega doživetja kot integralnega estetskega fenomena, s čemer naj bi bilo to početje tudi obvarovano vpraševanja o umetnosti in sploh zunaj umetnosti same. Pred nami bi bila tedaj zgolj odprta umetnikova delavnica nedorečenega, oziroma še neoblikovanega ali neizoblikovanega likovnega dogajanja, se pravi, oblikovanja prostora, ki je še pred umetnino, sicer pa kot prostora, v katerem je že omogočena normalna komunikacija med umetnikovimi hotenji in njihovimi nasledki, oziroma proizvodi ali polpro-izvodi ter zanimanje za umetniško početje in soočanje z njim. Vendar pa nas cela vrsta Slapar-jevih tovrstnih dosežkov prepričuje, da imamo opravka z do kraja premišljenimi in izčrpanimi likovnimi problemi, ki jim ni mogoče ničesar dodati niti odvzeti. Kar bi pomenilo, da le imamo opraviti z neke vrste popolnostjo in umetnostjo ter da je označevanje dela kot eksperimenta zgolj nadaljevanje olajševalne okoliščine v tem, da pojav vendarle ima svoje ime, oziroma v tem, da je prevzetje vse odgovornosti toliko kot priznavanje krivde, ki jo kaže vsaj formalno zakriti v nedvoumno skromnost in nenapadalnost, saj je resnico stvari mogoče sprevideti v samem soočanju z njo, kar je potem tisti minimalni trud, brez katerega eksperiment res ostane zgolj eksperiment, da je imenovanje tedaj kar najbolj pravilno, z njim pa se znajdemo pred dovolj širno in zanimivo problematiko, ki nam omogoča tako različne možnosti pristopa kakor tudi različna sklepanja ali ponovna vpraševanja o stvareh, ki smo jih imeli za opravljene in dokončne, a se izkažejo kot žive in v svoji živosti ranljive, a se nadaljujejo z vso gotovostjo in negotovostjo v novo vrednotenje ali razvrednotenje. Konkretna razstava »Glasa« privede nesporazum med imenovanjem dela in njegovim dejanskim rezultatom na sam rob vzdržnosti, ki se zdi, da ne nudi nobenega ravnotežja pa tudi nobene smiselnosti. Današnja umetnost ne tendira več k večnosti, še posebno ne spričo neza-ustavljivega propadanja vseh znanih nekdanjih kultur, saj bi v nasprotnem primeru pomenila vedno bolj grozečo nasičenost s svojimi trajnimi vrednotami, s tem pa tudi udeležbo v vse hujšem onesnaževanju samega kulturnega okolja in onesnaževanju sveta. Današnja umetnost ima nujno kratkotrajnejše cilje, ki so v predrugačevanju človekovega vedenja in njegovih razmerij do sveta in v svetu. Razstava naj bi metaforično kazala na to, naj bo umetnost komaj kaj trajnejša od časopisa. Ali še manj. Kajti časopis gre v arhiv, za umetnost pa niti tam ne more biti prostora. Nekoliko trajnejša ostane njena izkušnja, v čemer je tudi njena poglavitna vrednost. Misel, ki se spopada s snovjo, si snov podredi, s tem da se sama spreminja v snov. Ob tem se dogaja tudi njena skušnja, ko pa se ta dogodi in ko misel snov zapusti, zapusti tudi svojo lastno sled v snovi in to v obeh pomenih, v pomenu zapustitve snovi in v pomenu zapustitve svoje sledi, pa znotraj tega tudi v pomenu zapustitve svoje zgodovine. Snov se lahko p resna vi ja v novem izgrajevanju mišljenja, s čemer bi bilo človekovo duhovno življenje vseskozi zavezano delu kot procesu součinkovanja in sovisnosti materije in njene zavesti. Ob tem, ko se človek upira nevarnostim lastne robotizacije, se upira predvsem svoji dokončnosti in dokončanosti na ravni duhovnih zmogljivosti ter svoji določenosti nasproti nerazkritim možnostim onkraj znanega in doseženega. Da bi ta onkraj dosegel pa lahko izhaja tudi iz povsem znanega in vpraševanja o tem znanem, oziroma iz ^stavljanja tega znanega pod vprašaj. Vpraševanje v našem primeru je likovno tematiziranje grafičnega pojava v obliki posamičnih časopisnih zapisov. Povečava zapisa gotovo prinese povečanje likovne vrednosti elementov zapisa, ali sploh .šele likovno ovrednotenje zapisa, kar pomeni po drugi strani tudi povečano bralnost zapisa. Glede teh predvidevanj se skoraj ni mogoče motiti. Komaj pa si je mogoče zamisliti, kaj se zgodi s sporočilnostjo zapisa. Ali ni tako, da se bo s povečavo zapisa povečala tudi količina njegove sporočilnosti in s tem količina njegovega pomenu v Kranju Pogorela le suha trava Navidez banalen eksperiment nas privede do obetavnega paradoksa in z njim do roba neslutenih možnosti pomenskega manipuliranja, ko zapis Že ni več samo nosivec nekega in nekomu potrebnega sporočanja. S spreminjanjem količine pomena zapisa prehaja zapis v širše in sploš-nejše pomenjanje, ki v tem primeru nikakor ni zgolj likovno. Z isto snov- V stebriščni dvorani kranjske mestne hiše razstavlja svoj zadnji »eksperiment«, kot temu sam pravi, Nejc Slapar. Tokrat je njegova tema GLAS konkretno. — Fttto: F. Perdan jo, z istimi besedami, z isto njihovo razporeditvijo, zgolj s povečavo količine istega — barve, črk, besed, pomena — dobimo tudi nova razmerja med naštetimi elementi, kakor tudi med njimi in seboj, saj je zrelati-viranost teh elementov v presenetljivo dinamičnem razmerju tudi z našim dojemanjem. Franci Zagoričnik Kot »posnetki od blizu« izgledajo detajli vrbe, delo mladega slikarja KaHc Kuharja, ki te dni razstavlja v kleti Prešernove hiše. Svojo razstavo if imenoval preprosto DREVO. - Foto: F. Perdan Ljubljanski slikar Vladimir Pirnat, ki so ga doslej poznali bolj po njegouh slikah z motivi fantastike, se je v petek zvečer kranjskemu občinstvu predstavi/ s celo vrsto portretov, kijih odlikujejo predvsem uredno tople barve — Foto: F. Perdan Gostje iz pobratenih Sel - V sobot o j ški, mešani (na roškem, občine nama, o boju i Smole. — Foto: F. Perdan večer so v Železnikih nastopili ra en h Sel sliki) in ^Mipet^z^terr kulturnlh stikih med )>M, ki je pobratena ^kfoL^' J(, spregovonl dr. Kan slovenskih Korošcev za sioji y ® mm UNKEROUA tem ste nooblaščeni za operaci mast sovražnikovin leiai pa je m— •-oken dovrskega gradu. Zagotovi, je nuna to.ej bodo prevažale vojake, zagotoviti obrambo proti nemškim to- S tem ste pooblaščeni za operacije v smeri proti ^povezavi s francosko in belgijsko armado« '-"rži18-57 ^ tu<*' britanska admiraliteta izdala ukaz. it jt6"8 « bo operacija Dinamo«. V resnici se je pričela ■r,fJ V**1 popoldan, ko je admiral Ramsa.v, oprt na in-"•r ^JJ* s francoske obale, iz Dovra poslal na pot skupi-- ,Vl - *'»Jij- Ob 22.30 so se v Dovru že izkrcali prvi **$dal1tt>n^ fomsa.v se je pri svojem delu naloge spo-ZYe*. težavami: obvestili so ga, da nemške ladje že i^iavtf^ a "^vzetih holandskih pristanišč, da se V-^*yajo y yVLzneni Severnem morju tudi podmornice. < 'sitost sovražnikovih letal pa je lahko kar sani opa \ J"1 oken dovrske/ * tZm ,adJ'arn- ki U *n protiletalski ogenj. T'•'Calaisu, proti lastnim minskim poljem in uspeš- '^lalno službo. •^.*rati pa ga je britanska admiraliteta obvestila, da je \. ;r'° izpeljati operacijo Dinamo z največjo hitrostjo, dveh dneh prepeljali 45.000 britanskih ekspedicij-,1ijakov. kajti po dveh dneh bo treba verjetno eva-'' prenehati zaradi sovražnikovih vojaških opera - videti kot pek« [ ' "tfmem, prek vsega pa se je valil trušč bombni ^'°2ij, ki so glasno pričevale, kako napreduje uničt fJda do polnoči te nedelje, 20. maja. je prispelo nazaj 'ino »nepotrebnih ust«, kot so •• •' >_______ »ubijala n. i/uiiKeiqua 1400 vojakov, a so jo prerešetali nemški topovi med Gra-velinesom in Les Hemmesom, povrhu pa je doživela še težak bombni napad, v katerem je 2;} vojakov izgubilo življenje, 60 pa je bilo ranjenih. To je bila doslej najhujša izguba v operaciji Dinamo. Večerno poročilo iz razbitega, gorečega Dunkerqua, nad katerim so drug za drugim nenehno vršali bombni napadi, je prosilo admiraliteto in admirala Ramsava, naj pošljejo še to noč na vzhodno obalo pri Dunkerquu čim večje število ladij, ker bo verjetno naslednji dan evakuacija že postala nemogoča. Tega dne so evakuirali le 7.(369 mož. TOREK, 28. MAJA Tega dne je na položaj pri l)unkerquu najbolj vplivalo dejstvo, da je prejšnji teden kapitulirala belgijska armada. S tem je odprla pot Bockovim silam in ta misel je najbolj preganjala generala Gorta, ko si je utiral pot skozi razbitine Dunkerqua proti generalnemu štabu v Houtkerque. Zdaj je bila naloga generala Brooka, da zapolni nastalo vrzel. Nova osrednja fronta je zdaj potekala od La Motta do Cominesa in povezovala vzhodno in zahodno krilo. Na enem se je približevala Dunkerquu Bockova 7. topniška divizija, na drugi Hommlovi tanki. Toda ko so se čeljusti tega ogromnega območja sklenile, so se Britanci že umaknili. Past se je zaprla trenutek prepozno. Odrezala pa je šest divizij Prve francoske armade, kar je pomenilo enega najbolj tragičnih in dramatičnih dogodkov v teh dneh. V obroču so se junaško, brezupno borili dva dni, nato so se vdali. Vendar so tako zadržali šest nemških divizij, ki bi se bile sicer priključile bojem okrog Dunker-qua. (28. zapis) Z južnih parobkov Moravškega, kjer sem se zadržal s kramljanjem o davnem in slovitem domačinu Juriju Vegi, sem jo ubral skoro natanko na sever: iz Moravč po cesti proti Lukovici. A še preden sem dosegel Črni graben, sem se ustavil v Spodnjih Kosezah (Zgornje Koseze so v vzhodnem kotu Moravske doline, pri Pečah). Seveda, zaradi Jovana Vesela — Koseškega, sprva pretirano proslavljenega, potem pa tako smešenega pesnika izpred poldrugega stoletja. rišniku, čudaku živel kar 15 let — filozofu, Id je revno zbiti leseni kolibi pred jamskim vhodom JOVAN VESEL-KOSESKI KOSEZI - SVOBODNJAKI Na Slovenskem naletimo na več krajev, ki so jim dali ime nekdanji kosezi. Bili so to pripadniki sloja svobodnjakov v zgodnji fevdalni dobi. Le-ti so predstavljali ostanek slovenskega plemstva ali vsaj tedaj še veljavnega plemenskega starešinstva. V sloj kosezov (na Koroškem so jim rekli kasazi; od tod tam toliko krajevnih imen Kasaze) so sodili tudi družiniki t. j. pripadniki oboroženega spremstva plemenskih poglavarjev, pozneje fevdalcev in vladarjev. Danes so družiniki v Sovjetski zvezi člani prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red in varnost ljudi; pri štabih družinikov obstoje tudi posebna sodišča za prestopke proti javnemu redu. Vasi in zaselki, ki nosijo ta imena (Koseze, Kasaze) so bila najbrž bivališča koseških družin ali last posameznih veljavnejših kosezov. SPODNJE IN ZGORNJE KOSEZE K "rfijo 27.936 mož, pretež.. i tistim, ki so skrbeli za komunikacije. ' naprave baze in os- e naprave. Vlačilec vleče po Tenu, prof, odprtemu morju skupino nesmrtnih »čolničev, k, so r stotinah pomaga/, rese vati umikajoče se bntanske vojake iz Dunkerqua. Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1 ___ ar precej narazen sta si ti vasici — celih 9 km zračne črte. Sicer smo navajeni da so si Spodnje in Zgornje vasi prav blizu, v soseščini; tu pa taka razdalja! Pač zato, ker sta si davna ko-seza lastila moč in oblast na dveh oddaljenih konceh Moravske doline. — Pa še kar enako močni (po številu prebivalstva) sta si: v obeh vasicah živi po približno 85 prebivalcev, ki se v pretežni meri bavijo še s kmetijstvom. Veljavnost — vsaj nekdanjo — obeh vasic kaže tudi dejstvo, da imata vsaka svojo staro cerkev. Spodnje Koseze imajo podružnično cerkev sv. Lovrenca (1. 1341 se prvič omenja), Zgornje Koseze pa imajo cerkvico sv. Štefana (prvič se omenja 1. 1414). Obe vasi imata častno preteklost iz časov NOB: v Spodnjih Kosezah so bila varna skladišča hrane in opreme (zbirna baza) in od 1. 1943 dalje dobro zakonspiriran bunker za ranjene borce. Tu je bil tudi sedež Gospodarske komisije rajona Lukovica. — V Zgornjih Kosezah so se partizani zadrževali že od 1. 1942. Bolničar Kladivo je avgusta 1942 zgradil podzemeljski bunker, v katerem so se do konca vojne zdravili ranjenci. V Tinčkovi hiši je bila partizanska radijska postaja. Zgornjekosežani radi tujcu pokažejo kraško jamo (v bližini vrha klanca Zebca) »Lovrišnikovo živko«. Ime je dobila po samotarju Lov- daj pa je čas, da se vrnem k imenu, ki me je zadržalo na poti proti Lukovici. Trdna kmetija Spodnje Koseze št. 5 je bila rojstni dom Ivanu Veselu, ki pa se je pozneje raje imenoval Jovan, ker je bilo to bolj »jugoslovansko«, pač po šegi njegove dobe, ki je rada »pouzmala« (po Prešernu!) (kako srbsko, češko ali rusko besedo in z njo »obogatila« slovenski pesniški jezik. Na častnem mestu hišnega pročelja je še danes vzidana velika — kar imenitna marmornata plošča z vklesanim napisom: V tej hiši se je rodil 12. kimovca 1798 slovenski pesnik Ivan Vesel-Koseški, umrl v Trstu 26. suš ca 1884. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! — Ob stoletnici rojstva postavili rojaki. V hiši imajo spominsko knjigo iz 1. 1937. — Pa tudi nekatera Veselova dela, med njimi tudi: Razna dela Janeza Vesela-Koseškega, ki jih je izdala Slovenska matica 1. 1870. Danes se pri hiši pišejo za Cesarje; hišne časti, ki ji je dalo pesnikovo rojstvo, se dobro zavedajo in lepo sprejmejo sicer bolj redke obiskovalce. Ker sem že pri Veselovem rodu, moram brž še to povedati, da je bil sloviti planinski pisatelj in estet dr. Julius Kugy, sin ene od hčerk Jovana Vesela-Koseskega. Kugvjev rojstni splet je bil pač pogojen s službovanjem finančnega svetnika Johana VVessela v Trstu. Tržaški Nemec dr. Julius Kugy — po očetu še koroški Kogej iz Lipe v Rožu, po materi, hčerki Veselovi, pa tudi najbrž nenemške krvi.. . Sicer pa Veselovim svojcem ni bila kaj dosti mar očetova pesniška slava. Ne hčeram, ne sinovom, še manj pa vnukom. To sklepam po tem, da na slavje ob odkritju plošče na hiši, ni bilo nikogar od Veselovih iz Trsta — četudi so bili izrecno in s posebnim pismom povabljeni. Več tisoč ljudi iz kamniškega, brdskega in drugih tedanjih okrajev je priSo na slavje — od pesnikovih potomcev pa ni bilo nobenega .. . Pač, pred leti — morda je 10 — 15 let od tega — je obiskala dedov dom ena od vnukinj, ki sicer živi v Zahodni Nemčiji. No, o tem obisku pa kaj več kdaj drugič. Spominska plošča na pesnikovi rojstni hiši. . - ■ - '"'i j«- ""«iia fjy> .vminiariu LOV- otm rusi. Vovembrska konferenca kranjskega okrožja in Kokrški odred J^Vfio in obsežno vojaško-po-V1''Poročilo je v imenu pokrajin : 'Odstva imel France Perovšek. ' '■'> živahno, poglobljeno, dog-Cprepričljivo opisovanje raz . dogodkov, nalog in perspektiv - 1,'dušilo slehernega prisotnega, v del delegatov je prvič v živ-^HšaJ tak pronicljivo-revoiu-l """ni govor, po katerem je bilo ■dn<> nastopajo. — B. B. Kranj — Tako kot je dotrajala letališka steza na Brniku, tako je dotrajal tudi obvestilni prometni znak pred vhodom v Kranj z ljubljanske strani. Upajmo le, da bo ostalo nekaj denarja tudi za obnovitev znaka, ki sicer letališču ni v ponos, -fr /j**wee — Za ogrevanje poslopij šolskega centra nape-delavci Kovinarja in IMP Ljubljana toplovod ter obenem tudi kanalizacijo. Na sliki: gradnja kana-y<*cije po cesti revolucije ob gradbišču novega šolskega ^itra na Plavžu. - B. B. Z AVTOBUSOM NA KATARINO v Katarina — Od torka je Katarina z avtobusno zve-. povezana z ostalimi kraji. Vsak dan (razen nedelje) bo J^obu8 sedemkrat peljal na Katarino ter jo tako še bolj £«ližal Številnim obiskovalcem. Obenem pa je nova zve-,zel o dobrodošla delavcem, šolarjem in učencem, ki so >d»j morali več kot pol ure pešačiti v dolino. -fr Lesce — V kampu Šobec se je že pričela turistična sezona. V prvih turističnih dneh so zabeležili večji obisk kot lani. Kamp Šobec je pripravljen na obisk. — B. B. — Magistralne gorenjske ceste niso mogli re-*t^*tnurati oziroma razširiti prej, dokler niso odstranili favajnice na Potokih. Zdaj bodo na tem odseku cesto razširili, obenem pa bo tudi prehod čez Antike tire varnejši. - B. B. KAMP SMLEDNIK ODPRT Ibjednik — V kampingu Smlednik v Dragočajni so s ^P^jem začeli letošnjo turistično sezono. Tudi letos pri-Vi ^jejo dober obisk predvsem tujih gostov. Na sezono V^* dobro pripravili in načrtujejo tudi več prireditev, s V^rnaj bi goste zadržali dlje časa v kampu, saj so do-• glavnem le prespali • -fr Krajevna organizacija RK Predoslje-Suha razvila prapor — Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Pre doslje v kranjski občini je ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva na proslavi, ki je bila v soboto popoldne v kulturnem domu, krajevna organizacija rdečega križa Predoslje-Suha razvila svoj prapor. Ta krajevna organizacija rdečega križa ima okrog 500 članov, vsako leto pa se prostovoljne krvodajalske akcije udeleži okrog 60 članov, kar je polovica več od predvidenega programa. Jože Drobim, ki je že 26 let predsednik krajevne organizacije RK (IS let pa so že člani upravnega odbora Marinka Logar, Franc Jerman in Matija Stenovec) pravi, da s prijavljenimi za odvzem krvi nikdar ni bilo težav. Vedno se jih odzove vabilu več, kot je predvideno. Na sobotni proslavi so 21 članom podelili tudi vsakoletna priznanja, diplome in značke za 5 in 10 krat darovano kri. V kulturnem programu pa so nastopili pevski zbor osnovne šole Josip Broz-Tito, recitatorji KUD, oktet Britof in folklorna skupina Predoslje. Krajevna organizacija se vsem, ki so pripomogli k razvitju prapora, zahvaljuje, še posebno pa organizacijam RK Britof, Predoslje in K oklica ter krajanom. — A. Žalar KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM /M a I ples f r f i Industrija pohištva Železniki 64228 Železniki Objavlja na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja dela in naloge: v TOZD kovinska predelava in energetika KONSTRUKTERSKA OPRAVILA I. Pogoji za zasedbo: dipl. ing. strojništva, 4 leta delovnih izkušenj visokega nivoja v strojni stroki, iniciativnost in samostojnost pri delu. vDSSS VODENJE FINANČNE SLUŽBE Pogoji za zasedbo: višja šola ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj srednjega ali višjega nivoja na opravilih ekonomske smeri. Za vsa navedena opravila in naloge je predvideno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov Alples, Industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki, Kadrovsko-socialni oddelek. DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Razpisuje opravljanje nalog in opravil knjigovodje Interesenti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo ekonomsko šolo in eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju finančnih del in nalog. Interesenti naj se priglasijo v 15 dneh po objavi razpisa delavskemu svetu delovne skupnosti — Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Cesta JLA 12. Združena lesna industrija Tržič objavlja dela in naloge: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE ZA STROJNO KNJIŽENJE 2. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE Od kandidatov pričakujemo ekonomsko srednjo šolo ali njej sorodno izobrazbo in ustrezno prakso. SKLENEMO TUDI RAZMERJE Z LESNIM TEHNIKOM za opravljanje del planerja proizvodnje v tehničnem sektorju Za vse informacije se obrnite na splošni sektor, kamor oddajte tudi prijave. Delo objavljamo do zasedbe. Delo Rdečega križa Ljubno — Na zadnji seji krajevnega odbora Rdečega križa Ljubno so spregovorili o letnem načrtu in o problemih. Čeprav je lani kazalo, da bo krajevni odbor RK naletel na vsestransko oporo in sodelovanje vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij in občanov, zlasti pa mladine, zaenkrat še ni prave zagnanosti, razen majhnega števila najbolj prizadevnih članov odbora. Navzlic temu pa jim ne zmanjka volje za delo, o čemer priča obsežen program dela krajevnega odbora. Poseben poudarek so dali akcijam ob tednu Rdečega križa v Ljubnem, ki bodo trajale do 30. maja. Za prednostno nalogo so si v tem času zadali pridobivanje novih članov, sprejem pravil o delu mladih članov iz osnovne šole Ljubno in slavnostni sprejem pomladka RK, ustanovitev aktiva RK v temeljnih organizacijah združenega dela Iskra Otoče, organiziranje dveh strokovnih zdravstvenih in socialnih predavanj ter zbiranje prostovoljnih prispevkov za občino Brus in prodaja značk RK OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR KRANJ Nameravajo organizirati predavanje o posledicah kajenja, ki ga bo posredoval dr. Bojan Fortič in predavanje o usposabljanju ekip za socialno delo v izrednih pogojih, o razvijanju oblik solidarnosti, soseske pomoči, skrbi za zdravo prehrano, preprečevanje bolezni in za prizadevanje in izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. Letos pripravljajo organizacijo kuharskih tečajev, upo-uporabo hrane, predvideni pa so tudi tečaji o negi bolnika na domu, organiziranje šole v naravi, več solidarnostnih zbiralnih akcij, nabavo leposlovne in družboslovne literature, izobraževanje mladine in drugih občanov, ureditev prostorov za delo, priprave na novembrsko krvodajalsko akcijo, sodelovanje in izmenjava izkušenj z osnovnimi organizacijami RK iz Varaždina, organizacijo novoletnega srečanja z upokojenimi krajani ter tekoče organizacijsko kadrovske naloge. Predavanje o posledicah kajenja bo 26. maja ob 18. uri. JR Posebna osnovna šola v Kranju je v soboto dopoldne dobila ime osnovna šola Helene Puharjeve. Oh tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo tej znani kranjski pedagoški sccf.ira/ki, kije umrla 1968. leta in se zapisala med soustanovitelje prve slovenske vzgojne posvetovalnice V Ljubljani. So/a je v soboto tudi na širok o odprta vrata vsem, ki so si jo želeli ogledati in prisostvovati pouku v razredih in oddelkih za delovno usposabljanje. velika izbira — dobra postrežba ŠIPAD—Komerc PRODAJALNA KRANJ, Cesta JLA 6 (nebotičnik) VELIKA IZBIRA SPALNIC, REGALOV ZA DNEVNE SOBE, SEDEŽNIH GARNITUR IN KOSOVNEGA POHIŠTVA 10-odstotni polog — kredit do 50.000 din — brezplačna dostava Se priporočamo Na podlagi 98. in 127. člena statuta, 6., 7. in 42. člena pravilnika o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter sklepa kadrovske komisije Varnost DE Skofja Loka objavljamo več prostih delovnih mest za opravljanje del varnostnika za območje Skofja Loka 1. nedokončana osnovna šola (6 dokončanih razredov); 2. primerne moraln opol iti čne lastnosti;- 3. uspešno opravljen preskus znanja po pravilniku, ki določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati delovna organizacija, ki varuje družbeno premoženje; 4. odslužen vojaški rok Pismene vloge oddajte na naslov: Varnost DE Skorja Loka, Kopališka 1, 64220 Skofja Loka. Razpisna komisija pri SDS VELETRGOVINE ŽIVILA KRANJ v skladu s sklepom in samoupravnim sporazumom delovne skupnosti Skupnih služb razpisuje proste naloge in opravila VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 2. da je dober organizator dela 3. da izpolnjuje pogoje določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj Prijave z dokazili o dosedanjih delih in nalogah je treba predložiti na naslov: razpisna komisija pri SDS podjetja Veletrgovine Živila Kranj - Kranj, Cesta JLA 6/IV v 15 dneh po razpisu. Grafično podjetje GORENJSKI TISK Kranj p.o. Kranj Moše Pijadeja 1 Delavski svet TOZD REPROTEHNIKA v skladu s statutom ponovno razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela - vodje TOZD REPROTEHNIKA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da ima višjo šolsko izobrazbo 2. da ima najmanj dve feti ustreznih delovnih izkušenj v grafični dejavnosti ali dejavnosti v okviru TOZD Prijavljeni kandidati pa morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: 3. da imajo pozitiven odnos do pridobitve socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja, odnos do dela, ljudi in sodelavcev, spoštovanja zakonitosti, poštenosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo; 4. da niso bili nepogojno obsojeni za naklepna kazniva dejanja zoper temeljne socialistične samoupravne družbene ureditve in varnost države, zoper gospodarstvo, zoper samoupravne pravice, zoper družbeno lastnino in zoper uradno dolžnost. Mandat individualnega poslovodnega organa TOZD v smislu statuta TOZD traja 4 leta. , _ , ... , Rok za prijave je 15 dni od objave razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Grafično podjetje GORENJSKI TISK Kranj, p.o. tajništvo za razpisno komisijo 500-R Kranj, MoŠe Pijadeja 1 O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. ZLATOROG MARIBOR LAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA POLETJE j f Model PERO Barva: totra Cena: 358,40 din Model PERO Barva: totra Cena. 358,40 din Model ROLF Barva: med Cena: 447,70 d MALI PRODAM rjave JARČKE, valjene v Dobre Helena, Loka 4, 3671 KRAVO po izbiri. Lom i, Potarje-5 3708 ji nov PLETILNI STROJ super 72 z mizo. K on jed ič i, Šiškovo naselje 11, Kranj 3905 _____ KRAVO simentalko po . S p. Lipnica 32, Radovljica 3980 ____2 breji plemenski TELICI H Žirovnica 58 3981 _ STRESNO OPEKO bo--cementno, novo 36 x 20 in i kom. Grmovšek, Zgoša 33/a, i Begunje 3982 lam črnobeli TELEVIZOR in ohranjeno OTROŠKO PO-#0. Ogled vsak dan. Perhoč, ira5,Kranj 3983 TRAKTOR pasquali 30 CP Glae, Kranj, Wlem itofte 1. Stavek: GP Gorenjski Mi, tlak: Zdruieno podjetje >.Tic, Izubijana Kopi-iT- Naalov oredniit va in Mate: Kranj, Mote Pijadeja l reenn pri 8DK v Kra-M tlMt-MS-SltM - Te-aJUrnl arednifc. odgovorni —^ t- narava SS-S41, uredni-illJUa. aoTiaarji Sl-SM, malo-1 to ^aaraanUki oddelek - Naročnina: letna »••din, , iff ain, oena sa 1 številko - Oproeceao proa*etae-pe priatojnem mnenju KM, letnik 1972, pogon na vsa 4 kolesa in OBRAČALNIK haublitz. Prešeren Andrej, Zasip 16, Bled 3984 Prodam KRAVO po četrtem teletu, frizijko. Jesenko, Žirovnica 89 3985 Ugodno prodam 2 novi OKNI 60/60 inles ter dobro ohranjen MENJALNIK za zastavo 750. Maček Alojz, Virmaše 58, Šk. Loka 3986 Prodam novo OMARO za dnevno sobo (ekskluzivni model), izvedba hrast rustikal. Maček, Virmaše 58, Sk. Loka 3987 Prodam 240 CEMENTNIH ZIDAKOV 40 x 30 x 20 cm. Jenko Ivan, Gorenja vas-Reteče 45, Šk. Loka 3988 Ugodno prodam nekaj SUHEGA SENA in OTAVE. Sp. Brnik 30, Cerklje 3989 Prodam 2 meseca starega KUZ-KA. Cerklje 108 3990 Prodam večjo količino SENA. Se-nično 19, Tržič 3991 Prodam 3 mesece brejo KRAVO. Sp. Gorje 112, Zg. Gorje 3992 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Gorica 1, Radovljica 3993 Poceni prodam TELEVIZOR z antenami, STABILIZATOR iskra panorama in STEREO RADIO 2X4W. Telefon 23-374, Šempeter-ska 49 od 15. ure dalje 3871 VOZILA SPAČKA, letnik 1970, motor po generalni, prodam za 6000 dan. Semrl, Letališka 4, Lesce 3843 Ugodno prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975, 24.000 km, tudi na kredit. Informacije na telefon Kranj 26-076 3847 Prodam SIMCO 1100 GLS po delih. Loka 79, Tržič Prodam osebni avto VOLKSWA-GEN 1200, starejši letnik, celega ali po delih. Svegelj, Planina 28, Kranj 3851 Prodam Z 101, letnik 1972. Jeruc Sp. Duplje 2 Poceni prodam lepo ohranjen re-nault DAUPHIN GORDINI. Pro-sen Jože, C. na Klanec 27, Kranj 3994 Prodam FIAT 850, registriran, za 5500 din. Telefon 49-005, popoldan 3995 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 73/74. Ko\»č Lovro, Partizanska 37, Kranj 3996 Prodam FIAT SPECIAL 850. Zu-pin, Grad 14, gostilna, Cerklje 3997 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prevoženih 57.000 km. Kutinova 6, Orehek, Kranj 3998 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, dobro ohranjeno, registriran do februarja 1979. Cena 6500 din. Šmid, Podlubnik 162, telefon 61-333 3999 Prodam VOLKSWAGEN, letnik 1965, neregistriran, v voznem stanju, stroj obnovljen. Prizečevič, Partizanska 45, Šk. Loka 4000 Ugodno prodam ZASTAVO 750 komplet ali po delih. Božnar, Partizanska 11 a, Sk. Loka 4001 Prodam zelo dobro ohranjen PONY EKSPRES in TOMOS AV-TOMATIC. Jermančič, Ul. M. Pija-de 8, Kranj 4002 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih 62.000 km, temno-zelene barve. Informacije na telefon 064 74-114 4003 Prodam ŠKODO, letnik 1967, komplet ali po delih. Visoko 123, Šenčur 4004 Prodam dobro ohranjeno SIMCO 1100GLS. Ogled: Struževo 26 4005 V SPOMIN Jutri 24 maja, bo minilo 3 leta, odkar nas je v iskreni žalosti, za vedno in mnogo prezgodaj zapustil Viktor Jenkole a vtomehanik UJV Kranj i» " i j „hi«k.iiemo tvoj prerani grob, te še vedno vidimo nasmejanega, kakršen si vsak dan *• vsak jj^jjjj domov Vendar se je leto že trikrat obrnilo, resnice pa ni in ti ostajaš nem. Vsem ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in se ga še spominjate, iskrena hvala. Žalujoči ata ter sestre Marinka, Zvonka in Jožica z družinami Trboje 24. maja 1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata Alojza Ravnika , bi mn ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje še enkrat Gospodu župniku in vsem, ■ iskrena hvala. Žalujoči- brat Polde, sestri Minka in Anica z družinama ter ostalo sorodstvo Bohinjska Bela, 17.5. 1978 _. nriiateljem in znancem sporočamo, da je v 67. letu starosti dotrpela naša Vaem sorodniK om.M mama oma taSca> sestra, sestrična, svakinja in teta ANTONIJA KRALJ Antonija Kralj Pogreb roj. Florjandic upokojenka Hrarze pokojnice bo v sredo, 24. maja 1978, ob 16. uri iz mrliške vežice na kranjsko arag k" pokopališče. * i v^i- otroci Milan, Dušan, Hilda z družinami, Slavko, bratje, sestre z družinami Žalujoči, u ter ogtalo sonKistvo Kranj, • V^lden Freudenstadt, Bleiburg, Domžale, Žirovnica, Jesenice, Maribor, Ljubljana, (eiaen, pri Kamniku, Ribnica na Dolenjskem, 22. maja 1978 Prodam karambolirah AMI 8, letnik 1973. Motor brezhiben. Stojako-vič Vlado, Kropa 3 b 4006 Prodam MOTORNO KOLO jawa 175, odlično ohranjen, prevoženih 2000 km, po ugodni ceni. Mlaka 55 b, pri Kranju 4007 Prodam NSU 1200, dobro ohranjen, letnik 1972. Ogled možen v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Bogataj Dane, Binkelj 16, Šk. Loka 4008 Prodam TOMOS TRICIKEL. Novak, Tomšičeva 42, Kranj 3872 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Snedičeva 2, Kokrica 3873 iKUPIM Kupujemo KRMO ZA ŽIVALI: seno, slamo in meso od 25. do 27. maja 1978. Avstrijski nacionalni cirkus, Gorenjski sejem, Savski log, Kranj . •nana«. POSESTI BHH ZAMENJAM GARSONJERO na Planini za večje stanovanje v Kranju z doplačilom. Naslov v oglasnem oddelku 4010 Takoj kupim starejšo VSELJIVO HIŠO ali novo nedograjeno. Plačam v gotovini. Cerklje 63, Tušak 4011 Prodam GARAŽO v prvi vrsti za kranjsko pekarno najboljšemu ponudniku za gotovino. Informacije na telefon 22-894 v večernih urah 4012 Prodam pločevinasto MONTAŽNO GARAŽO 4.70X 2.80. Novak, Strahinj 84 3857 dežurni veterinarji OD M. MAJA DO 2. JUNIJA 1978: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečko vas 6, telefon 26 - 357 ali 21 - 7*8 in VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22—405 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 in OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, telefon 60— 577 za občino Skofja Loka; BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske SOBO v centru Kranja oddam upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Informacije 26. maja od 16. do 18. ure. Kranj, Cankarjeva 15 4015 PRIREDITVE Gostišče na JAMI v Šenčurju vas vabi vsak petek ob 20. uri na ZABAVO s plesom. Igra skupina SELEKCIJA 3690 •OBVESTILA STANOVANJA V najem vzamem VEČJO SOBO ali stanovanje v Radovljici, Bledu ali okolici. Oddati ponudbe pod Poseben vhod 4013 Iščem VEČJO SOBO ali STANOVANJE v Radovljici, Bledu ali okolici. Oddati ponudbe pod Kuhinja 4014 GLOBINSKO ČIŠĆENJE tapiso-ma, itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVENIUM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni, po celi GORENJSKI - tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 3564 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064 60-801 3870 PO DVEH LETIH GOSTUJE V KRANJU NA GORENJSKEM SEJMU SPET AVSTRIJSKI NACIONALNI CIRKUS Z NOVIM PROGRAMOM SAMO 3 DNI: OD 26. DO 28. MAJA 1978 Vstopnice dobite na blagajni cirkusa vsak dan od 9. do 20.30 Živalski vrt je odprt vsak dan od 9. do 19. ure V nedeljo, 28 maja, bo od 11. do 12. ure koncert in artistične vaje v areni cirkusa ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Marije Rebernik Mežnarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in izrekli sožalje, posebno dr. Zgajnarju in sosedom. Prisrčna hvala prav vsem za darovane vence in cvetje, s katerim ste zasuli njen zadnji dom. Enako se zahvaljujemo tudi gospodu Župniku za obiske in pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni. Možjanca, 18. 5. 1978 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi moža in očeta Vinka Povšeta se iskreno zahvaljujemo sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Kliničnega centra, ki so mu med dolgo in težko boleznijo pomagali in lajšali bolečine. Toplo se zahvaljujemo tudi duhovniku za opravljeno pogrebno slovesnost in pevcem za poslovilne pesmi. Vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin, še enkrat hvala. Žalujoča žena Cilka in sin Jože ter ostalo sorodstvo Stražišče, 17. 5. 1978 - Kl Občani Radovljice negodujejo: Bled - V hotelu Toplice so v petek, 19. maja, ob prisotnosti številnih pred stavnikov proizvodnih in trgovskih delovnih organizacij z vse Slovenije in sosednjih republik ter ob navzočnosti predstavnikov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Radovljice slovesno podpisali samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbeno ekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka med Murko in drugimi orga nizacijami. — Foto: F. Perdan Murka se povezuje Trgovsko podjetje Murka je pritegnilo k podpisu sporazuma o poslovnem sodelovanju že 55 temeljnih organizacij združenega dela — Več kot 200.000 delavcev Bled — Trgovsko podjetje Murka iz Lesc je bila že leta 1972 ena redkih slovenskih delovnih organizacij, ki so imele program srednjeročnega razvoja do leta 1976. Pred dvema letoma so ponovno pripravili program razvoja za nadaljnja štiri leta in v njem predvideli povečanje zmogljivosti, prometa in se zavzeli za nadaljno kvalitetno rast delovne organizacije. Tudi samoupravno organiziranje jim ni delalo težav, združili so so se v dve temeljni organizaciji združenega dela. DEŽURNI NOVINAR *S? 21-860 Beograd — Predsednik republike Josip Broz-Tito že dobiva čestitke za rojstni dan Včeraj mu je čestital predsednik zveze združenj borcev NOV Kosta Nadj. Celje - Včerajšnji dan je bil za 115 celj skih srednješolcev praznik. Preti dnevom mladosti so jih namreč sprejeli v zvezo komunistov in jih tako nagradili za aktivne delo v mladinski organizaciji. Ljubljana — Predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije iija Vakić je včeraj obiskal Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer seje pogovarjal s predsednikom Andrejem Verbičem Med drugim sta spregovorila o delegatskem sistemu skupščine Gospodar ske zbornice Jugoslavije. New York — Danes se bo začelo izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razo rožitvi. Priprave na to konferenco so se začele že leta 1961 na konferenci neuvršče ruh držav v Beogradu. Beograd — Predsedstvo zvezne konference SZDL je včeraj preučilo vprašanja v zvezi z delovanjem verskih skupnosti pri nas L Bogataj Jeseni leta 1976 so ustanovili iniciativni odbor za pripravo sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka med Murko in ostalimi slovenskimi proizvodnimi organizacijami združenega dela. 16. decembra lani je najprej 25 delovnih in temeljnih organizacij iz vse Slovenije podpisalo sporazum, ki vključuje skupno planiranje, skupni razvoj, tako tehnični in tehnološki, program skupnih naložb in se nasploh zavzema za skupni hitrejši in učinkoviti razvoj vseh dejavnosti proizvodnje in trgovine. Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka pa so v petek, 19. maja, slovesno podpisale v hotelu Toplice na Bledu še nekatere delovne in temeljne organizacije iz vse Slovenije in sosednjih republik. K sporazumu je pristopilo še petindvajset delovnih in temeljnih organizacij, med drugim tudi Kraš Zagreb, MTC, Šipad Sarajevo. Oriolik in drugi. Tako bo zdaj z Murko poslovno sodelovalo 56 temeljnih organizacij združenega dela, predvidevajo pa, da jih bo še letos pristopilo še nekaj in bo število doseglo 80. Več kot 200.000 delavcev je zdaj že vključenih in si skupno prizadeva za boljši poslovni uspeh na osnovi sporazuma' o trajnem poslovnem poslovanju proizvodnje in trgovine. D. S. Zasedal častni komite svetovnega motokros prvenstva — P sanja roka za izvajanje del. Občani, ki plačujejo umafri spevek, so zato upravičeno ne«-voljni, saj dela tako zelo zaostaja? da je že nevzdržno. Očitna je shh organizacija dela, premalo delaw ki ne morejo biti primerno m* koviti, skratka, pojavljajo se tai hudi dvomi, kam odhaja nja* samoprispevek, obenem pa prav a* ne verjamejo izgovorom Gorenio saj vendarle sami vsak dan sprit ljajo dela pri pokopališču. Gradbeni odbor za izgradnjo liških vežic in dostopa na pok* pališče je skupaj s svetom kraje«* skupnosti zato sklical sestanek četrtek, 18. maja, in na tem sest so ostro obsodili obnašanje e benega pocljetja, ki se ni odz številnim pozivom gradbenega ol ra in ki se ni prav nič zavzelo za da bi bila dela čimprej v roku k-čana. Sklenili so, da mora Goren pismeno sporočiti, zakaj žarnic dolečene roke in se dogovorili dela morajo biti končana do avgusta letos. V Radovljici naa*' ugotavljajo, da SGP Gorenje ni nikakršnih tehtnih vzrokov takšen zastoj gradnje, obenem P*r njegovo vnemarno obnašan* 1 gradnji iz krajevnega samopris«* družbeno povsem nesprejemljiv' vse obsodbe vredno. D. S* Radovljica — Občani krajevne skupnosti Radovljica plačujejo krajec** moprispevek za izgradnjo mrliških vežic in pokopališča ter dostopa nap* pališče, SGP Gorenje pa zavlačuje z izgradnjo ob veliki nejevolji vseh l nov. — Foto: F. Perdan Vegova priznanja zbral 20 točk. Prav toliko jih je tudi Simon Cufar iz Radovljice, zmagal med učenci sedmih razredi* medtem ko je priznanja prejelo & sedem učencev. Simon se je 5 & uvrstil med kandidate za nadal;&* tekmovanje. V skupini osmošok* je srebrna Vegova priznanja osvoj* trinajst učencev. Najboljša, B**-Purgar iz leske in Uroš Rezar n •* dovljiške šole, bosta prihodnjo a^ to, 27. maja, v Ljubljani postit**-5 doseči čim več točk na republiki* tekmovanju za učence osmih ra**" dov, če jima bo dana sreča, pa* utegneta uvrstiti še na zvezno «*-movanje, ki bo teden kasneje v Por Bled - V Sloveniji so bila te dni po poprejšnjih šolskih še občinska tekmovanja za srebrna Vegova priznanja. Radovljiški učenci so se pomerili v znanju matematike v soboto, 20. maja, v osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu. Sodelovalo je kar 87 mladih »učenjakov« iz šestih, sedmih in osmih razredov osnovne šole v Radovljici, Lescah, Lipnici, Bohinjski Bistrici, Gorjah in domačini. Naloge so bile zahtevne, a mladi matematiki so jih v glavnem kar uspešno reševali. Med šestošolci si je srebrna Vegova priznanja prislužilo enajst učencev. Najboljši je bil Aleš Gašperšič iz radovljiške šole, ki je torožu. H. J J " h ,/,> udeležila republiškega mM Uroš Rezar in Blaž Purgar se bosta r simon Cufar uvrstil med ke* vanja mladih matematikov, medtem K".rperdan date za nadaljnje tekmttvanje. - r"tn- r