Crospodarske stvari. Framska razstava. Iz Frama se nani piše: Prvi teden oktobra je bilo pri nas piav živahno gibanje. Odbor bralnega društva je za čas od 30. septenibra do 7. oktobra osnoval razstavo za sadje tega kraja. Na posebno skrb g. Fr. Pirkmajerja, nadučitelja, in g. Miha Turnerja, krčmarja in poseslnika, se je la pisana razstava sijajno priredila. Kljub tilabcmu vrenienu je bilo posebno prve tri dni obilno obiskovalcev od blizo in daleč. Naša prva razstava jo svoj dvojni namen popolnoiua dosegla, namreč: 1. Spoznavati sadje različne sorte. Blizo 40 razslavljalcev je od vseh krajev doneslo menda do pelslo različnih sorL jabelk in grušek na ogled in razsodbo, katere je nam učeni sadjar g. Stigler iz Maribora krstil ali zaimenoval; mi pa smo iraena študirali in popisali tako, da zdaj večinoma vse jabelke poznamo, sarno da jira še za slovensko ime ne vemo; ker pitovne sorte so, žaliče, vse sarne ptiijke. Go.sp. Sligler nam je svojem nagovoru izmed vseh razstavljenih sort posebno naslednje priporoeil: 1. Mošančke, 2. Ananas-Rainette, 3. Belfleur, 4. CarmeliterRainelte, 5. Gassler-RaineUe, 6. Ganada-KaineUe, 7. Ribslon-Pepping, 8. Damason-Rainette, 9. Gravensleiner, 10. Danziger Kanlenaplel, 11. Kalvil, 12. Cbampagne Rainette, 13. Gold-Pannune, 14. Eiserapfel, 15. Stettiner. Gruške pa, poleg domače tepke, še nekalere za prodajo: 1. Gute Loise, 2. Dechantbirne, 3. Winter-Biitterbirne itd. Pri drugi razstavi bomo menda tudi že zvedeli slovenska imena! Ta razstava je sijajno dosegla pa še tudi svoj drugi namen, namreč: 2. Spodbujo ali vnemanje za sadjerejo. Akoravno se je v 10 letib v tem oziru pri nas čudovito veliko storilo tako, da so iz goSče nastali najlepši sadnjaki, iz ostrožja prirastle okusne jabelke, je še vendar na polju in bregu mnogo plohave, kjer bi na lepi solnčni legi lahko rastlo na stotine dobrih jablan. Ti prazni prostori se bodo marljivo zasajali, ker mnogotere gospodarje smo slišali govoriti: Zdaj boni pa jaz tudi začel sadje gojiti, saditi, cepiti, odkapati, snažiti in gnojiti, pobeliti in ovijati. K tej spodbuji za sadjerejo so posebno pripomogli govori g. Stiglerja in g. profesorja Koprivnika, ki je v milodoneči slovenski besedi celo uro razlagal in priporočal sadjerejo kmetom. Svojo veliko moč so pokazali darovi in pohvalnice za najboljše pridelke. V to svrho je tukajšna posojilnica podarila 25 belili kron; pa tudi zvunski dobrotniki so nam darilca donesli. Največje darilo pa li bodo, dragi kmetovalec, donesla drevesa tvojega sadnika, ako jih marljivo sadiš, umetno cepiš, in pametno shraniš, ter drago prodaš! Sadna razstava. Društvo »Kmetovalec« v Gotovljah priredi dne 28. t. m. v gostilnici g. Hausenbichlerja v Žalcu malo sadno razstavo in ob enem svoj XV. obč. zbor. Dnevni red: 1. Razstava. 1. Od 9. ure predpoldne do 4. ure popoldne ogledovanje sadne razstave. II. Zborovanje. 2. Ob 4. uri popoldne otvorjenje zborovanja. 3. Vpisovanje društvenikov, oziroma vplačevanje društvenine. 4. Govor gosp. Bele-ta o napravljanju in zboljšanju sadjevca. 5. Okuševanje po gosp. Hausenbichlerju zboljšanega sadjevca. 6. Nasveti. III. Z a b a v a. Zvečer prosta zabava z godbo in plesom. Vstop k razstavi in zborovanju vsakemu prost. Prijatelje sadjereje k prav mnogobrojni udeležbi najprijazneje vabi Odbor. Opomba: 1. P. n. sadjerejei se uljudno vabijo, da razstavijo sveže, suho ali drugače pridekno sadje, orodje in druge pripomočke, potrebne sadjerejcu. 2. Namen razstave ni tekmovanje po darilih, ampak spoznavanje tistih sadnih vrst in priprav, katere se smejo v razširitev priporočati. 3. Oglasila k razstavi naj se pošljejo vsaj do 25. t. m., sadje in druga razstavila pa vsaj do 27. t. m. gosp. učitelju A. Petriček-u v Žalcu, kaleri podaje tudi vsa druga pojasnila. Sejmovi. Dne 20. oktobra v Mariboru. Dne 22. oktobra v Oplotniei, Sevnici, Celju (tudi konjski sejem), pri Sv. Petru pod Sv. gorami, na Vidmu ob Savi, v Ribnici in pri Mali Nedelji. Dne 24. oktobra v Poličanah (svinjski sejem) in Imenem (svinjski sejem). Dne 25. oktobra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) in na Bizeljskem.