France Bezlaj
Filozofska fakulteta v Ljubljani
IZ SLOVENSKE LEKSIKE
Med številnimi slovenskimi besedami, ki so jih prezrli dosedanji raziskovalci.zasluži pozornost ozm (m.) »mora«, npr. ožin ga tlači, kar navaja Pleteršnik za Buče na Štajerskem. Da to ni mlada lokalna tvorba, pričajo priimki Ozin, Ozinc, Ozink. Zdi se, da je treba pritegniti tudi zimec (m.) »vedomec«, kar se tudi pogosto javlja v priimkih Zimec, Zimič, Zimk poleg Ozim, Ozimič, Ozimek in morda spada zraven tudi Zink, Zinko. Pri drugih Slovanih nisem našel doslej nič podobnega, seveda pa bi bilo potrebno prebrskati obsežno etnografsko literaturo, saj je upravičena slutnja, da imamo opraviti z ostanki stare mitologije.
Za pojem »mora« je v slovenščini najbolj razširjen sinonim mora poleg hibridne tvorbe tmtamora, v 18. stol. truda (Gutsmann) iz srvn. tmte, nvn. Dmde, bav. avstr. tmd »mora, čarovnica«. Splošno slov. mora, big., luž. morava, i. kikimoia je prasorodno s stvn. mara, nvn. Mahr »isto«, sür. morrJgain »kraljica mora« in verjetno spada k isti osnovi tudi let marnities »vsiljevati se«.' V slovenščini pomeni mora tudi »vešča, sovka, Noctua« in »neko bolezensko stanje pri svinjah«, csl. tudi »čarovnica, vešča« in tudi v drugih slovanskih jezikih najdemo podobne primere.^ Po splošno indoevropskih predstavah duša v spanju lahko zapusti telo in v podobi metulja, ptiča, kače ali miši vznemirja druge ljudi v spanju, povzroča tesnobo in težke sanje. Verjetno se je iz te miselne predstave razvilo tudi sin. moriti »nadlegovati«, zamoriti koga, biti zamorjen »deprimiran«; čeprav Pleteršnik teh pomenov ne navaja, je izpričano že pri Pohlinu samorim »suffocare«. Prim. tudi č. moriti »moledovati, nadležno prosjačiti«. Laže je izhajati iz mora kakor «ior//i »occidere«.
Drug slovenski sinonim za »mora« je vešča, npr. vešče hodijo človeka tlačit in pijejo kri (Volče, Tolmin). Že v 16. sL je izpričano veshzha »čarovnica« (Megiser), v 18. sL vesha »strix, venefica, ignis fatuus« (Pohlin), vei/ha »truta mora« (Gutsmann).
Podobno r. vedbma »čarovnica«, ukr. vidbma tudi »nočni metulj«, kašubsko wieszcz »vampir«, stč. ved »čarovnik«. Iz iste osnove *uoid- »vedeti« je tudi sin. vedomec, ki po-
> O tem Bemeker, SEW II 76; Trautmann, BSlWb. 122; Vasmer, REW II 556 z literaturo 2 Podrobno o tem Väzny, Jmena motylü 60-69; glej tudi Macheh, ESČ^ 382.
meni »demon, čarovnik, volkodlak, vampir« poleg »Papilio populi, Alcedo«. Med priimki iz te osnove naj navedem Vedam {('vedoim), Vede, Vedej, Vedečnik, Vedenik, Vedič poleg Vešnik, Vešnar, Vešner ({'vešč).
Zato pri sin. ozin, zimec najprej pomislimo na lit žyn? »čarovnica«, žynys »čarovnik«, žy-nauti »čarati« (pri Pohlinu veshzujem »čaram«) poleg zyml" »znak«, zymintis »spoznati«, oboje z dolgim -T-, ki se je razvil iz starejšega -in- pred nazalnimi formanti -m- in -n-. Ne vemo, kdaj se je to zgodilo. Sklepamo pa lahko, da je takšen fonetično razumljiv razvoj dokaj star, čeprav je let. žinis »prerok«, žiifdt »prerokovati« izposojeno iz litavščine. Pred drugimi formanti je -in- ohranjeno, litavsko žinčius »čarovnik« je iz +žint-. Za slovanščino nisem doslej našel nobenega zanesljivega primera, smemo pa suponirati, da je bil enak proces možen tudi v kakšnem praslovanskem narečju.
Normalni refleks za baltsko -in- pred konzonanti je slov. primer iz iste osnove +gene, slov. zqtb, lit žentas poleg žintas »isto«, let znuots «+gno-), gr. yvcütöi »zet, brat«, sti. jflätih »sorodnik«, kakor je še najbolj sprejemljivo domneval že Miklošič, SEW 401. Drugače Trautmann, BSlWb 370, ki mish na+gena- »spočeti, zarodi ti« in Kiparsky, Neuphil. Mitt XLIII 113, ki izhaja iz +gem- »poročiti se«. Novejši raziskovalci se znova vračajo k Miklošičevemu mnenju.' Homonimno sin. in sbh. zet »Gasterosteus aculeatus« se je verjetno razvilo iz+z^bh. iz osnove zfbsti, z^bq »gristi« takor sbh. sinonim zubaljič (avtor, Baltistica X 26).
Preveč ozkosrčno je domnevati, da so v slovanščini dokazljivi samo refleksi stopnje *gnö-. Miklošič, EW 401 se ni pomišljal rekonstruirati praslovansko +zbna- »znati«, poleg lit ži-nöti, kar kaže na *gan3-, čeprav je csl. izpričano samo znati, znajq.
Opiral se je na primere s podobnimi konzonantnimi skupinami tipa zmija, zmij, poleg katerih se cerkvenoslovansko le redko pojavi rbmija {t. dial. zornija), sin. zamjet »kača«. Poznejši raziskovalci suponirajo za slovanščino samo +gnö- kakor pri stvn. knaen, stangl. cnUvan »to know«, lat nSsceie, novi, gr. yiyvcbaxco, medtem ko lit žindti, sti. janUti »ve, zna«, stpers. adana »znal je«, stvn. cunnan »kennen« kaže na drugo prevojno stopnjo.*
Doslej še noben resen komparativist ni posvetil nobene pozornosti takšnim dubletam, kakor je sbh. znade, znadoh, ki jih največkrat samo omenjajo kot mlado analogijo. Če pa k temu pritegnemo še sbh. imade, imadoh poleg csl. atematskegaimamb, je to prav tako sled stare atematske osnove *z(b)namb kakor litavske oblike žinaU, žino, žinome, lot zinu, zina, zinam, stprus. posinna. Pred leti sem bil presenečen, ko sem v dial. sbh. lam »hočem«, la in aor. lado(h) ugotovil refleks za ide. atematsko *ule(i)mi »hočem« z +^75- v pluralnih oblikah.'
Vprašanje je tudi, če so litavske nikalne oblike brez -i- tipa nežnoti, nežndu, ki se pojavljajo v dokaj širokem narečnem pasu,' mlada, za Utavščino nenavadna redukcija, ali pa morda tudi sled primarne aoristove stopnje +gno-. Bolj verjetno se zdi, da je treba tako za baltščino kakor za slovanščino suponirati več izhodnih glagolskih oblik, ki so se sčasoma izravnavale, kakor trditi, da je lit žinoti in slov. znati samo genetično sorodno, vendar v vsaki od obeh skupin že od vsega početkaz drugačnim razvojem. Ce bi bilo to neomajno res, bi bilo seveda treba za sin. ozm in zimec drugačno razlago. Toda pri svojem delu se stalno opiram na sinonima in vešča, vedomec iz atem. vedmi je prepričljiv dokaz, da je treba izhajati iz pomensko enakega znati.
> Fraenkel, LEW 1301; Mayrhofer, AiEW I 446i Frisk, GEW I 306 in tudi Skok, ERHS III 651. * Fraenkel, ZSPh XX 256, 258; Mayrhofer, A1EW 429. ' Avtor, LingusUca XI 30 in Radovi ANUBiH LX 31. ' O tem Fraenkel, Balticosl. III 28.
U
če bi se zadovoljil samo z glasoslovno analizo izolirane besede, bi na primer slovenski glagol naveličati se »satietas me capit« brez pomisleka povezal z zveličati se »in coelum migrare« in poveličati, poveličevati »celebrare«. To je kakor csl. veličiti »extollere«, veličije »magnitudo« izvedeno iz ve/b/b, velikh »magnus«. Že v 16. st srečujemo isvelizhati »be-are« poleg fvelizhar »salvator« (Megiser), v 18. st. navelizham se »accidiari« (Pohlin, Gutsmann). Od sinonimov za ta pomen naj navedem dial. navaliti se (pkm., štaj., dol.) in na-dovoljiti se (jvzh. štaj.), kar je izvedeno iz dovelj, dovolj »satis«. Iz redukcijske stopnje iste osnove+uei-je sin. dovleti, dovoleti, nadovleti, z metatezo navdo/eJi, navdoljevati, navdoljati in z onemitvijo -v- zadoleti, zadolevati »zadostiti, zadostovati, zadovoljiti«. To popolnoma ustreza csl. dovbljeti, dovblJQ (Supr.), pisano tudi dovleti, dovijati in dovhleti »sufficere«, r. dovletb, ukr. dovlityJ Pomensko je sin. naveličati se (izgovarjamo navHčati se brez -e- kakor v zve//čaJi) tako blizu temu dovbleti, da upravičeno sklepamo samo na ljudsko etimološko naslonitev k velikh; verjetno je nekakšen -k- intensivum ali pa dovtipno naslonjeno na zveličati.
Ni izključeno, da je osnova +yei- »velik« identična z +i^el- »hoteti« in +uel- »stiskati«. Ne samo v slovanskih jezikih, ampak splošno indoevropsko so dokaj neenotna stališča o razmejitvi teh izredno produktivnih homonimov.
Mnogo teže si je pomagati z izoliranimi besedami. Tako je leta 1862 objavil v Novicah (str. 141) Davorin Trstenjak apelativ namoš (m.) »pastir, ki pase živino v hribih« (Pohorje). Kakor večina Trstenjakovih narečnih besed, tudi namoš ni zašel v noben slovenski slovar. Ker je izpričan tudi priimek Namoš, ni razlogov, da bi dvomili v ta podatek. Zaradi priimkov Namorš, Namorž se zdi najbolj verjetno, da je izhodna oblika *namorš, ker v slovenščini -r- v soseščini -č-, -ž-, -š- večkrat onemi (prim. dežela ( držela, pužal »bakla«: gr. nupadi »bakla«). Ker imamo na Pohorju tudi tpn. Morje, na Goriškem Vimorje, v Istri pa celo apelativ nadmörje »predgorje«, se zdi, da je predromanski leksični ostanek *marra »groblja, skala« (prim. retorom. mara »skalovje«) tudi na slovenskih tleh dovolj zanesljivo izpričan. Skok, Anah I 49 omenja 1338 tudi v hrvaškem Primorju mikrotoponim Podmor-sziza, ki leži 80 m nad morjem.*
Med izoUranimi besedami, ki jih ni zajel noben slovenski slovar, je zanimiva tudi mSgeš (m.) »močan fant, hrust, brdavs«. Objavil jo je Štrekelj v Letopisu Matice Slovenske, 1894, 24 s pripombo, da zanjo ni našel nobene razlage in da jo je slišal v Suhorju. Štrekelj je po principih svojega časa iskal paralele po germanskih, romanskih in madžarskih slovarjih za vse besede, ki niso bile splošno slovanske. Zaradi priimkov Megušar, Megličar, Me-govc, Meglic, Megler, morda tudi Meg/a, Meglen, Meglan je mogoče slutiti, da so to ostanki neke preživele domače osnove. Pomensko najbliže je danes knjižno slovaško mego »gro-bijan, nasilnež, debeluh« in češko dial. valaško mega, mego, megäb, megaiia »človek brez manir«. Machek, ESČ^ 358 pušča te besede brez razlage; z rezervo pritegne tudi slovaško megat', megnut' »tepsti, usekati, udariti« in češko valaško rhegnut', megycnüt »isto«. Pri tem je treba izhajati deloma iz +meg- in deloma iz +meg-. Razumljivo se Machek brez drugih slovanskih paralel ni upal teh besedi iz jezikoslovnega področja, kjer je -g- vsaj deloma ohranjen, raziskavah še naprej. Pritegniti bi bilo mogoče tudi splošno češko nemehlo »slabič, šleva, neroda« z dubleto nemehla in slovaško z metatezo nemleha »izrodek«, kar pojasnjuje Machek, ESČ^ 395 in NR XXIV 229 z asimilacijo iz stč. nemohly »onemogel«.
Če bi mu bilo dostopno tudi slovensko gradivo, se gotovo ne bi pomišljal primerjati le-tonsko megt, m^dzu »zmoči, biti sposoben, biti kos, biti navajen«, npr. izkapts nem^dz »kosa ne reže« poleg megt »udariti, divjati«, medzet »moči, bih navajen«, mSdzinät »po-
' Miklošič, EW 377; VaiUant, RES XIV 27.
' Za prvo informacijo o predide. *mcina v alpski toponomastiki in številnih apelativih naj zadostuje Battisti-Alesslo, DEt IV 2372.
12
izkušati«, pamegt »vplivati, pomagati, tečnariti, vsiljevati«. To je brez dvoma enako kakor lit megti »rad imeti, marati, biti všeč«, ide. *mšgh- nekdanja -e- stopnja k ide. +m3gh-»moči«, prim. got. magan »moči«, lit mageti »ugajati«, magu/as »zelo, na moč«.' Za bal-toslovanske jezikovne paralele je to važen, doslej neznan donesek.