"Pomenki o slovenskem pis an f i. XXI. D. Kakor si pri nekterih rečeh predeleč pogledal, Krušic moj! tako si v nekterih premalo se ozerl ravno krog sebe, da bi človek skorej niislil, da si tudi kratkoviden! Na pr., kako umevno pa vendar ob kratkem uči Janežič §. 74. — ,,Mnogozložni samostavniki na: ar, er, ir, or (na or samo imena živih stvarij in ur vstavljajo po vsej sklanji ,;, da r meče, in se ravnajo po zgledu nkralj": gospodar-ja-ju, vodir-ja-ju i. t. d. — Izjetne ste le besedi: prepir in večer, ki mečivnega j nikdar ne privzamete". K. Jaz sern posnel to pravilo po Metelkovi slovnici, ter ga nekoliko še popravil in pomnožil. D. Posnel si ga posnel, toda brez glave! Kteri Nemec more po tvojih besedah vediti, da ima sveder rod. svedra, steber — stebra, nepa sveder — svedera, steber — stebera? In kako ima veter, pisker i. t. d.? — Metelko je to dobro razločil, da se ravnajo po unih vse s polglasnim torej pregibljivim e pred r, in povedal tudi, kako se vjeina dar z naslednjo sklanjo; ti pa si vse te v eno versto stisnil in tako pravilo zmedel! K. Med onimi, ktere j ne vstavljajo, sem jihpa več povedal, zlasti nekaj tacih, ki jih sedanji knjižni jezik že sploh rabi in jih je toraj vediti treba. D. Nekaj si jih pa spregledal, in pogreša se posebno štor — štora med njimi. Menda za to, ker si ugonobil Sokolcem brenceljna, si jim razpel prapor — prapora (stsl. a. vexillum, signum, b. tintinnabulum cf. praporščift signifer}; pridjal si hrovaški kotar (_stsl. fines), stsl. obliko tovar, ia šdtor si premenil v šator — zakaj neki? K. Beri Volfov slovar, in vidil boš, da že Gutsman in Vodnik sta pisala šator, da je pisal tako Vuk v serbskem, in šator pravijo vsi drugi slovanski jeziki, da šotor — šotora v slovenskem tedaj prav biti ne more. 0. Res ima staroslovenščina šator' in šatV (šater tabernaculum, tentorium), Vuk razun šator, šatorje (coll.) tudi cador, in drugod se bere čator. Kdo ve, ali je beseda slovanske korenine? — Dasiravno kaže Metelko celo v sklanjavi, da se ravna sever — sever/a, ti vendar jaz ne morem pritegniti, da bi se imelo pisati le sever — severja. Mnogi Slovani in celo Slovenci govorijo in pisarijo sever — severa, in tako je bilo v staroslovenskem (cf. Mikl. sever' boreas, severa-u, male severja; adj. severov boreae); nsl. sever, gen. celo sevra, siver g. siverja schvvarze gewitterwolke. Tako piše tvoj vzor, in sploh nam rabi p. severska, severna (kakor prostorna) stran i. t. d. Tudi (hrov.-srb.) oblike car — cara nam. carja grajati ne morem, dasiravno se v slovenskem in ruskem poslednja bolje poda. Dever — devera (des Ehemannes Bruder Met.) se glasi stsl. dever'-ija-iju, nsl. deverali diver (levir, affinis, menda iz gr. daijg cf. Mikl.) XXII. D. Nekoliko prepozno si pogledal tudi 13. §. d. v Miklosiča, ki pravi, da evangeU", zlodi, Juri se nsl. v imenovavniku pišejo namesti evangeU'/? zlode/, Jnrij, ker si mdgel to zboljšati še le v popravkih in dostavkib. K. To se ne vjema z tnojim pravilom, kjer govorim le o samostavnikih iz ptujili jezikov, ki se pišejo zdaj na i, bolje pa bi se pisali s konceui ij: J.urij, — Jurija, jnlij, — julija, evangelij, — evangelija, ki se rabi tudi v sr. sp. evangeli/e ter poveru temu tudi vzrok. Julij, evangelij je a) iz julius, evangelium, ki bi se slov. pisalo julijus, evangelijum, po odpahnjeni končnici us in um; b) slov. moški imenovavniki v enoj. stev. se ne izhajajo na i ali na y, ampak na j: kij, stsl. jurij, julij, kyj, knig'čij i. t. d. D. Ali je Jurij tudi iz Jurius n. Jurijus? Ali bi ne smeli pisati samo Jur, ker pravimo Jurče, Jurček ne pa Juriče ali Jurijček? Po tem bi sklanjali lahko Jiir — Jurja, kakor star — starja, dihur-ja, in celo zlod-ja! O. Zlod ali zlod? je iz stsl. zlodej (zlo malum, deti facere, zlodej maleficus), kakor dež nam. stsl. dežd' (pluvia, hung. deždž, scr. dadhi molken — Mikl.), torej imata rod. zlodja, dežja, dasi že tudi ne povsod. Kakor kaže Potočnik (str. 16.), se v dvoj. ali množ. štev. glasi deževa, deževi; vendar pišemo v tem pomenu raji skupno ime deževje. D. Metelko piše Juri — Jurja str. 177 celo s polglasnikom po navadni izreki, in str. 191 evangeli, evange/;a- Iju i. t. d. Prim. tudi Janežič §. 74: evaingeli-lja-lju itd. Ako se rabi v itnen. ev&ngelij, se niora v druzih sklonih se ve da pisati evangel(/flr-/eyw itd.; po tem bi mogli v pridevniku djati evangelijsk — ali ne? 0. Evangelium je iz geršk. ivayytliov in pomeni to, kar dobro zaznamnja stsl. beseda blagovest' ali blagovestijevije, evangelicus t.j. blagovesfn'-sti v', evangelista blagovest'-nik' itd. Staroslovenščina je rabila gerško besedo jevangelij (gen. — lijg f. g. ne pa lija) in jevangelije-lija, pa tudi evangel'je, in pridevnik evangelijsk', evangel'sk' itd. Miklosič sam piše nsl. une tri iraena rod. evangelja, zlodja in Jurja (§. 287). Julij, junij se je res pisalo stsl., pa tudi jul', jun' in vsled tega bi se menda smelo rod. julja, junja. Metelko je celo Iahko pisal evangelja-lju, ker je imel ssa pravi topljeni Ij lastno znamnje in se je sklonilo koj poznalo, česar r sedanjeni pravopisu določiti ne moremo. XXIII. K. Jaz menim, da se imajo one iniena sploh pisati na ij, in vse tuje na ius likati ravno tako. D. Pač je zdaj velika soderga v tej reči; eni pišejo p. Metod, drugi Metodi, tretji Metodij; Horac-l-ij', Virgil-i-O, Alojzi-i/, Anastazi-ij, in ravno tako različne so po tem pisanji v druzih sklonih: MeUuta, Metodja, Metodija; Horaca-cja-cija, Virgila-lja-ija, Alojzja-ija, Anastazja-ija. Zdaj si pa pomagaj! O. Kar smo popustili Metelkotove terdne in dobre pravila o pisavi lastnih osebnih, domačih in tujih imen, se nam je vse nekako zmedlo v tej reči. Osebne imena na ius snamejo, pravi, konec us, in namesti i dobivajo v sklanji ja, ju; Aloisius — Alojzi, Anastasius — Anastazi, Livi, Tici, rod. Alojzja, Anastazja, Livja, Ticja fstr. 64. 191). D. Krušic bi pa morebiti hotel, da se nam. Ticja, Anastazja, Horacja piše po glasoslovnih vladilih Tiča, Anastaža?! Janežič v obraževanji tujih lastnih imen uci §. 262. b), da za samoglasnikom / končnico us odpahni ter piši Alojzi; zavoljo zevi se vrine po ostalih sklonih j: Alojzija-iju, Livi-ija-iju Hd.; in v sklanjavi §. 105. 3) pravi: Moška imena na i v samostavnikovi obliki pravilno sklanjamo, j pristavljaje ali i v j spreminjevaje,n.pr. Juri, Alojzi, 2. Jurja, Alojzijaitd. K. Jaz bi bil te misli, da pišitno one imena v vseh sklonih z jy toraj tudi v imenovavniku, ker se bere to v staroslovenskem, ker pišejo tako skorej vsi drugi zlasti vzhodnji Slovani, ker je ta pisava po tem takem vzajemna, Volfov ali Volkov slovar naš jo že večidel ima, in tudi novoslovenščina se ogiba zevi ali odpertine v glasovih (hiatus), ki jo tedaj zatika in staplja. 0. Rad ti priterdim glede na vzajerono književnost; v prosti slovenski pisavi bi pa jaz svetoval, da se tuje lastne imena z zategnjenim ali dolgim i pišejo vsikdar z j: Darius — Darij, Arius — Arij, Basihus — BsizUij-a itd.; v druzih pa bi morebiti ne bilo napak ravnati se po slovnici Metelkotovi, da se razloči p. Alojzi — Alojzja od žen. Alojzi j a-ije, Evzebi-bja, Avreli-Ija, Klavdi-dja in žensk. Evzebija, Avrelija itd. V celo domačih in nam priljubljenih naj velja pa domača, narodova govorica p. Anton, Metod, rod. Antona, Metoda i. t. d.