Posamezna številka 80 vin.
Pavšalni franko v državi SHS.
Izhaja
vsak četrtek (n tudi vefjss.
F
Dopisi Slljajo i Ve
Rokopisi	-TTku eni
strani listi .rttjo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračaj'o. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Refrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Leto XXXIX.
K 20“— » 11 — a 6'— » 2-
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za celo leto	.	.	.
»	pol leta	.	.	.
»	četrt »	.
*	1 mesec	.	.	.
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Eai.vu-i'tiìft'.KSA.w
minimum Ì4 cm*. - Za poslano se
PxY.Te Pp°o1 V*,P"m..' I* ZÌ m*.';
0* d*b«'o P,»o
minimum 5 K.
Za Izvestllo pri upravnIStvu 3 K posebej. Vprafanjemje za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
..Kanonenfutter” in ..Stimmvieh".
Najbolj boli človeka, če ga tisti, ki ga je pahnil v nesrečo, še zasmehuje in ima za norca In tako se je postopalo z nami v preteklosti, posebno med svetovno vojno, Gnali so naše ljudstvo v morije annaj na fronti, yrbn tega so nas za-* smebovali v knjigah, časopisih in javnem go-voigenju. Nemških knjig, kar jih je izšlo med vojno, se ne da prešteti, prešteti se pa tudi ne dajo zabavljice in zasmehovanja, naslovljena na naše slovensko ljudstvo. Iz mnogih klevet, kar sem jih slišal med svetovno vojno, se mi je posebno vtisnil v spomin in dušo stavek, katerega sera bral 1. 1915 v neki nemški knjigi. Glasi se: pEs ist eine traurige aber tatsachliche. Wahrheit: Uns Deutschen sind dje Slovenen im Kriege Kanonenfutter, im Frieden aber Stimmvieh14, to se pravi po sloyenskp; Nam Nemcem so Slovenci v vojni hrana za kanone, v miru so nam pa kakor živina; ka-,r.*? ženemo na pašnike, tako ženemo Slovence na volišča, da tam volijo, kakor je nam Nemcem prav.
Vso resnico tega govorjenja sem takrat čutil’ v duši, ker naši vojaki so bili Nemcem med vojno za Kanonenfutter. Ko sem se 1.1918. vozil ? nemškimi častniki v mesto Bruck, so mi ti brez vsega stida izjavili: mi pošljemo vsakega Slovana, ki je nam dodeljen, takoj k infanterai. Bili so namreč častniki zrakoplovnega oddelka, pri katerem so se vojaki čutili bolj varne, nego pri mfantenji. In kako se je tu godilo našim fantom in možem? Ali mar naš celjski in ljubljanski pešpolk in naši «sieboeiji« niso stali povsod kot prvi v ognjg? Koliko jih počiva na srbskih hribih, kamor so jih gnali nemški vojskovodje za Kanonenfutter, koliko na krševitih primorskih pokrajinah in sneženih tirolskih in koroških planinah? Ko hodim sedaj po Podjuni in najdem stariše, ki so izgubili po štiri in pet svojih vrlih sinov, ko vidim mlade žene-vdove neodrasle otroke-sirote, lepe domove brez gospodarja, mi pride vselej v spomin oni rek iz nemške knjige: „Es ist eine traurige aber tatsachliche Wahrheit, die Slovenen sind uns Deutschen im Kriege Kanonenfutter . . “
Prevalje, 24. avgusta 1920.
In kako težko se je rešil naš človek fronte, m ce je imel za oproščeuje še toliko postavnih vzrokov ! Znan mi je sledeči slnčaj |z neke nem-škutarske občine: Oproščen je bil neki 21 letni zdrav Nemec, posestnik krasne kmetije, ki je štela, oziroma še šteje nad sto oralov polja. Tega polja pa ni obdeloval in tudi ne dal številnim siromakom v najem. Moko je dobil na občini za se m svoje ljudi. In vendar je bil ta 2l letni fant oproščen, ker mn je občina izstavila spriče-valo, da je potreben za nadzornika kmetov pri oddaji mleka. In v istem kraju je šla pridna kmetica na občinski nrad s svojim psom, pridnim čuvajem na samotnem stoječe lepe kmetije. Bila je namreč „štelingau psov. Velikokrat je že na-redila znam „Enthebungsgesuch“ za svojega
c e	neprenehoma pa
laski fronti. Lepemu domu se je že poznalo, da mu manjka gospodarja, mlada žena je bila bo-lenua in je imela opravka preveč že s svojimi majhnimi otroki. Upala je sedaj, da ji bodo oprostili vsaj pridnega psa, tajjo potrebnega za samotni dom. Zupan pogleda ženo in psa in izjavi, da ne priporoči oproščenja. Pes je moral k vojakom. S klicom: „Nam Slovencem še psov ne oprostijo, pa sera bila tako neumna, da sem upala, da mi bodo oprostili mojega moža" je zapustila dvorano.
Slovensko ljudstvo! Žaloigre tvoje prvi del je končan: Nemcem si bilo v svetovni vojni Kanonenfutter; ali se naj v prihodnjih dneh izvrši te žaloigre drugi del? „Ira Frieden sind uns Deutschen die Slovenen Stimmvieh!44 Prvo dejanje strašne žaloigre se je Nemcem posrečilo in zdaj letajo po deželi in iščejo Stimmvieh za dan glasovanja. Sami priznavajo, da se je dalo naše ljudstvo pred vojno pri raznih volitvah za to izrabiti. Z nasiljem in bičem kakor se užene žival — pes, z podkupovanjem kakor se ujame z ov-seru žival konj, so obdelovali naše ljudstvo pred vojno pri volitvah. Dobro mi je v spominu "ogodek iz 1. 1905. ali 1906. Bile so volitve v Kozek.u. Ntikj nemškutar je vlekel našinca a omahljivca na volišče in od zadaj ga je tiščal sodnik, mislim, da mn je bilo ime Pirker. Ko so
Št. 44
Tone Gaspari:
Podlistek.
Igra«
ga tiščali in vlekli mimo nas v dvorano, je kmet nam zaklical; »Glejte, kakor vola me ženejo v mesnico.44
Da, za Stimmvieh so nas imeli in pod silnim pritiskom se jim naše ljudstvo ni poglo ustaviti. In zdaj prihajajo spet k nam, ti naši nekdanji tlačitelji in mislijo, da bodo delali kot nekdaj. A ljudstvo, zapomni si eno: Gadu so zobje izdrti in ti ne more več škodovati. S požigi ti pretijo in z umori, a vedi, da bomo takim zločincem znali priti do živega. Vedi tndi, da stoji za teboj ves narod, ki te ne bode zapustil, ako se Nemcem tu pa tam taki zločini posrečijo Vedi pa pred vsem to, da so tisti, ki taka sredstva rabijo, glasovanje že davno izgubili. Ponujajo ti denar, a vedi, da je to Judežev denar ponujajo ti sladkor, a ta sladkor so sprejeli kot vbogaime od Amerike, ker sami nimajo nič dru» gega kot dolgove in svoj slavni Volkswehr.
Na dan glasovanja pokaži ljudstvo, da iščejo Nemci med teboj zastonj Stimmvieh, kakor so te Še med vojsko po svojih knjigah imenovali.
Mlakarjevi otroci se igrajo. Koncem vrta, kjer jenja s peskom posuta stezica, sede v travi V pesek so narisali kolobarje in sredi teh postavljajo peščene kupčke. Micka je s hrbtom obrnjena proti vrtu, Janez in Jozej pa klečita nekoliko vstran v polobratn na desno, tako, da zreta razgretih oči v smeri popoldanskega solnca. Senca sadnih dreves je zlezla čez stezico. Micka je že vsa v svetlobi, Jozej polovico, Janeza pa objema še zadnja črta sence. Tudi kupčki so že skoro vsi postavljeni; le urejajo jih še in popravljajo.
»Micka, pojdi po tri rože, jih bomo vsadili I44 se zmisli najstarejši Jozej.
„Saj res, saj res!44
In Micka gre. Spodaj pri uljnjaku ntrga veliko belo gartrožo, na sredini gredi nagelj in pri vrtnih vraticah potoniko. Rože skrije za hrbtom. Ko pride nazaj, vpraša Jozeja: »Kaj hočeš, to kar je v desni ali v levi?"
»V desni !“ Jozej dobi potoniko. Še enkrdt vpraša Janeza: »Kaj hočeš, to kar je v levi ali desni?“
»V levi!" Janezu da nagelj.
»Vsak bo vsadil ravno na sredo knpčka rožo— bomo videli, kje bo najlepša."
V sredini kupčkov napravijo luknjice in vtaknejo vanje rože. Potem pa vsi trije skrbno popravljajo. Tudi kolobarje okrog kupčkov napra-
vijo večje in bolj globoke, daje vse podobno malim trdnjavicam.
»Veste kaj44, jo stuhta Micka, »v vsak kolobar moramo zapisati ime, da bomo tudi brez rož poznali svoja mesta."
»Saj res, mesta naj bodo to!"
»Saj res, saj res!"
Jozej pogleda nagelj, se malo zamisli in vzklikne: »Moje mesto je Velikovec!"
•	m°je P» Borovlje!" se razveseli Micka
m tleskne v dlani.
mlajš"iSJanez * Pa m0’’e?“ pomisli vprašujoče naj-
Ahd, že vemo! Tvoje mesto bo pa Celovec!" «da, ja, kar zapišimo!44
» šibo
ratl: Ce,lor“- Se nekaj popravijo! onekod pndenejo nekaj peska, drugod ga zrav-
rkeTro7.a™r^iS,trtoilri“-Vsreii ?i«V»“a Te TbSfuTTru“astr«“nS:
kupčki se zasvetijo v solncn	^
„Saj	"boateTtojijnel^6 ^npdkov 1“ opozoriMicka.
»Ne, ne ! Pa če bo hotel kdo drugi podreti, ga bomo vsi trije. Tako ga bomo !“
»Saj res, kar bomo ga ! Le naj kdo pride !“ Ravno ko so se Mlakarjevi otroci to pogo-varjah se prikrade skozi luknjo pri plotu sosedov pes bekej. Po stezici jo ubere naravnost k Micki.
Ničvrednost nemškega denarja.
Naši ljudje na splošno že vedo, da je nemški denar za tretjino manj vreden kakor pa naš jugoslovanski, zato se ga branijo, ko ga jim Nemci ponujajo. Vkljub temu hodijo nemški goljufi okrog in hvalijo nemške krone, češ, da so vec vredne,. da se za nemški denar vse cenejše dobi. Nemški listi iz Dunaja in Gradca pa pišejo cisto drugače, povejo resnico, ker ne agitirajo kakor celovški časniki, za plebiscit.
Dne 12. t. m. poročajo nemški listi, da je nemška krona v Švici zopet padla in sicer na 8 05 centimov, to se pravi, v Švici dajo za 100 nemškoavstrijskih kron le še 3 franke in 5 cen-timov (vinarjev). In to ravno v trenotku, ko je avstrijska vlada sklenila postavo o oddaji premoženja. S tem je mislila povzdigniti veljavo svojega papirnatega denarja — pa je ravno nasprotno dosegla. Kako to? Ko bo vsak nemški Avstrijec moral oddati velik del svojega premo-
Vsi trije skočijo pokonci, se postavijo z razprostrtimi rokami pred kupčke, gledajo jezno Šekeja in kriče: »Marš, boš šel, marš!« Micka vihti predpasnik, Jozej pa maha desnico, stisnjeno v pest.
. , ,In Sekej se obrne, povesi rep skoro do tal m klaverno odide.
Veseli se vsi trije spet vsedejo, gledajo kupčke m se pogovarjajo, kako bodo vsakega, ki bo prišel v bližino mest
*
Lep je Mlakarjev vrt, še lepši so rože, ki se v njem razcvitajo, najlepši so pa Mlakarjevi otroci.
V Korotanu«
Spisala Asta.
Z namenom, da obiščeva sošolko in spoznave košček našega Korotana, sve se odpravili s pri-jateljico v zgodnjem julijskem jutru od doma. Vse naokrog je bilo (tiho. Megla, slična gostemu sivemu pajčolanu, jo diskretno ovijala dol in breg kot bi se bala, da se prezgodaj razodenejo čudesi ki so se pojavili v naravi tekom noči.
Precejšen kos rpota je naju ločil od domače vasice; dospele sve že na vrh nevelikega hriba ko se je mahoma pozlatila vsa narava okrog naiu’ Pogled nazaj je naju očaral. Pod nama se je Širila dolina, podobna velikanskemu jezeru i/ tn terega so se dvigali gosti, beli hlapi. Solnce je sipalo svoje žarke na to belo maso, ki se ie nn lagoma nižala. Narava je oživela	3 P°'
« grl teh drobnih stvarietoTzSe’ sVn^
ženja zadolženi državi, so mislili, da bo s tem država dolgove pokrila in denar bo dobil nekaj več veljave v svetu — a pozabili so, da tiskajo noč in dan nove bankovce, ki nimajo nikakšnega kritja, ampak so novi dolgovi, katere država sami sebi nalaga. Samo zadnji mesec so natiskali za eno milijardo in 800 milijonov kron bankovcev, to se pravi, nemškoavstrijska država je naredila samo zadnji mesec eno milijardo in 800 milijonov kron novega dolga. Ako bo gospodarila tako, potem bo naredila do konca tega leta toliko dolga, da ga ne pokrije, če proda celo državo z vsemi ljudmi vred. Cela nemška Avstrija ni vredna toliko, kolikor ima dolga, zato se boje že jeseni popolnega poloma (Neuig-keits-Weltblatt štev. 183). Tudi nemški ministri so že obupali in so odšU po večini vsi na „Ur-laub“, pomagati si ne vedo več. Na zadnji seji ministrskega sveta so bili samo 4 ministri navzoči, moralo pa bi jih biti 16! — In v tako državo vabijo koroške Slovence! Mi pa nočemo gospodarsko poginiti v Avstriji, mi hočemo živeti — in to je mogoče le v Jugoslaviji.
Nekaj iz cone B.
Neko glavarstvo iz cone B je doposlalo svojim občinskim uradom nabiralne pole za prispevke (darove) k „Heimatsdienstu“ z ozirom na bližajoče ljudsko glasovanje. Značilno je pri tem dejstvo, da je na dotičnem ovitku bila štampilija „Italien. Truppenkommando". Tedaj polentar in Nemec delata skupaj proti Slovencem.
Mogoče, da ni vsakemu znano, da je nemška država sklenila postavo, da v coni B ne bo večje oddaje premoženja, kakor ga bi določila Jugoslavija v coni A. S tem priznavajo, da je cona A za nje že izgubljena in da se bojijo za cono B.
Dalje hočejo s tem loviti le kaline. Po plebiscitu bodo s cono B ravno tako ravnali, kakor drugod v avstr, republiki, ker bi druge dežele gotovo ne dopustile, da bi bilo par občin oproščenih oddaje premoženja.
Akoravno se delajo Nemcem v želodcu že pajčevine od samega gladovanja, pa so vendar nekaj časa coni B z rekvizicijami zaprinesli. Ker pa je stradanja le vsaki dan več, spravili so se letos tudi na posestnike iz cone B.
Glavarstvo je predpisalo dotični občini letos za vsaki mesec 1600 kg živine; za kilogram žive teže pa plačajo kmetom le 8 do 10 K.
Zrnja (pšenice, rži) morajo oddati 8200 kg; ovsa pa 900 kg, tedaj en cel vagon.
Drv bo treba oddati pol kubikmetra (Raum-meter) od vsakega hektara.
Sedem občin tega glavarstva iz cone B ima za prihodnjo zimo oddati 6240 kubičnih metrov.
Za točno oddajo pa je župan osebno odgovoren.
Iz tega je razvidno, kako bodo v bodoče kmete ožemali in drli.
Tudi nemški kmetje iz cone B že spoznajo, da jim bo mogoče obstati in da je edina njihova rešitev le v Jugoslaviji, kjer ni oddaje premoženja in nobenih rekvizicij.
Samo v coni A je še nekaj zaslepljencev, ki si sami kopljejo jamo in gospodarki pogin.
Politični pregled.
Naša država.
Vlada.
Vladna kriza je rešena. Prav za prav je ostala ista vlada, le malo izpremenjena. Namesto Davi-doviča je postal minister za notranje zadeve Mi-lorad Draškovič, namesto Protiča pa minister za konštituanto dr. Mušički iz Pančeve.
Tudi pokrajinske vlade se bodo deloma spremenile. V slovenski vladi bodo baje sledeče iz-premembe: Notranji poverjenik postane nevtralec vseuč. prof. dr. Pitamic, socialni dr. Ravnihar, pravosodni dr. Žerjav. Na Hrvatskem dobi mesto podbana v Zagrebu bojda dr. Rojc.
Dr. Beneš v Belgradu.
V Belgradu se je mudil te dni dr. Beneš. Pri obedu, ki so ga njemu na čast priredili, je govoril predsednik min. sveta, dr. Vesnič, o češko-jugo-slovanskem bratstvu, ki se je učvrstilo r vojski. Med drugim je rekel: „Nikoli ne bomo pozabili, kar so za nas storili naši zavezniki in veliki prijatelji, toda danes moramo prevzeti na se veliko nalogo, da vzdržimo mir okoli nas in se moramo po tem ravnati. Naš narod bo navdušeno pozdravil češkoslovaško - jugoslovansko zvezo." Dr. Beneš je odgovoril: „To je prva uradna mi-
sija češkoslovaške republike, ki je prišla k Vam. V težkih časih prihaja. Na vzhodu besni še dalje vojska in okoli nas se pojavljajo vsak dan problemi, ki še v novih oblikah niso rešeni. Mi bi radi se dogovorili o vseh teh problemih z Vami in bi se radi razgovarjali o prošlosti in bodočnosti. Naša naloga je, da v tem trenutku ojačimo slovansko sodelovanje. V trenutku, ko je v centralni Evropi še vse v osnutku, smo hoteli našima dvema narodoma pokazati, kako znači naše tesno sodelovanje in naša zveza v bodočnosti delo za mir, za konsolidiranje notranjosti z ene in z druge strani, da utrdimo sigurnost"
Češkoslovaška, Rusija In ml.
Beograd, 18. avgusta. ,,Tribuna" javlja: Ker je izjavila Češkoslovaška, da ostane nevtralna v poljsko-ruskem konfliktu, bo tudi naša vlada antanti odgovorila v istem smislu. Želja vseh Jugoslovenov je, da se nebratski odnošaji med Rusijo in Poljsko poravnajo ter da obe državi skleneta mir, da bi moglo vse Slovanstvo ujedin-jeno služiti samo idejam bratstva, miru in civilizaciji.
Zveza s Češkoslovaško.
Beograd, 17. avgusta. Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je dr. Vesnič poročal o razgovoru s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem in o rezultatih, ki so se dosegli. Poročal je tudi o zvezi, ki je sklenjena med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. Ministri so vzeli referat na znanje in odobrili zvezo.
Občinske volitve v Srbiji.
Beograd, 18. avgusta. V političnih krogih se govori, da se skliče narodno predstavništvo nekaj dni po občinskih volitvah v Srbiji, ki se vrše dne 22. t. m.
Poljska.
Bonar Law je v Londonu v spodnji hiši (parlamentu) imel govor, ki se smatra, da Angleška zapušča poljske interese. Edino če bi bolj-ševiki s silo skušali odpraviti neodvisnost Poljske, bi angleška politika dobila nove smernice. — Ruske čete so oddaljene od Varšave samo še 16 km, kakor poročajo 17. avgusta iz Berlina. Vangerov in Lukov so Rusi že zavzeli. Varšava
njem drevja in šuštenjem listja v harmonično enoto, ki je izražala vse, kar tolikrat preveva človeško srce : ljubezen in hrepenenje, veselje in žalost. Zadnji čar so podajali gozdnemu svetišču rosni biseri, Ijnbko čepeči na rastlinah, v njih so se lomili solnčni žarki v neštetih barvah. Ob pogledu na vso to krasoto je bilo nama s tovarišico tako lahko pri srcu, kot bi bile pustile vse skrbi za seboj, daleč doli v megli. Najino vriskanje se je razlegalo daleč okrog.
Pot proti Koroški sve nadaljevale v prav vojaškem taktu. Velik travnik, kopajoč se v rosi, se je odkril najinim očem, ko sve stopile ua plan, in sredi njega sve opazile leseno, že skoro trhlo sv. razpelo. Bog ve, kateri potujoči umetnik ga je izrezljal? Glava Rešenikova, obremenjena s težko krono, izpod katere curlja kri, klone na prsi, a oči so obrnjene tako, da gledajo naravnost v mimoidočega. Sledovi krvi so na truplo že zabrisani, a bolestno-jasno so vdelane oblike reber v prsih in čudno naravne so oblike krčevito nategnjenih nog. Trpeča poteza v presvetem obličju ja tako izrazita, da se mi je zdelo, kot bi moral Zveličar vsak trenutek vzdihniti: „0 Bog, zakaj si me zapustil !" Mimo tega znamenja gre meja med Koroško in Štajersko.
Solnce se je vzpenjalo kot na iskrih vrancih vedno višje po nebesnem svodu. Daši je nama že lil pot s čela, sve vendar korakale neumorno dalje. Ob desetih sve dospele do gostilne na Poljani. Brhka Slovenka je naju postregla z mlekom, a gostilničar, prijazen mož, se je vsedel k nama ter jel izpraševati, odkod in kam. Razveselil se je, ko je spoznal, da sve Slovenke — goreče za narod. „Kako je a plebiscitom ?" ga vprašam. „Upam, da bo povoljno uspel", mi odvrne, „a srce me boli, ko vidim, kako malo značaja imajo ravno nekateri v tem oziru. Vsak blesk jih omami." „Za Boga vendar, kaj so šli lanski dogodki brez sledu mimo njih!?" sem vzkliknila z grozo v srcu. „Ha, brez sledu seveda ne, toda marsikateri je napravil prav mastno kupčijo brez denarja. Toliko kot jaz je bil malokdo prizadet. Oropali so me vseh premičnin, poškodovali poslopja in še Boga sem hvalil, da mi je bilo mogoče oteti svojce in živino, za kar gre hvala pokojnemu Malgaju."
Precej časa je minilo, preden sve se iznebile vtisa, katerega so napravile gostilničarjeve besede na naju, in predno sva se zamogle zopet radovati nad krasoto božje narave. Ubogi, krasni Korotan ! Ubogo, zaslepljeno ljudstvo ! Omamljeno od denarja, katerega siplje zemlje lačni tujec,
pozablja dolžnosti, ki mu jih nalaga domovina-Slovenija, ter drvi v propast, pogibelj... !
Pot je naju vodila po ozki soteski, po kateri se vije srebropenasta Meža. Skrivnosten mir je vladal v naravi, niti vrhovi stoletnih smrek in jelk se niso zibali, le tam v daljavi je sikala žaga, zadajajoča smrtne rane drevesnim orjakem. Stopale sve neumorno dalje in že je tovarišica omahovala, ko zagledave v daljavi vas, broječo jedva dvajset čednih hiš — Mežico — cilj našega potovanja. Ljudje so naju radovedno opazovali, s praga neke gostilne je nama zrl gostilničar veselo naproti, a ko je zaslišal najino slovensko govorico, se mu je obraz raztegnil v čudne gube in pobrisal jo je v notranje prostore. Glej šmenta ! Morda si je mislil, da bomo v blaženi nemščini čivkale na slovenskih tleh, odločenih nam po božji in ljudski postavi. — Še četrt ure v hrib in stale sve pred domovanjem sošolke Anice. Pozdravljanja in dobrodošlic ni hotelo biti konca. Koj sve morale v sobo, kjer je nama Aničina mati, žena krepke slovenske korenine, izborno postregla. Ko sve povedale, da sve jo peš primahale, se nama niso mogli dovolj načuditi. Tovarišici se je obraz kar bleščal zadovoljstva, seve, postala je mahoma junakinja dneva. No da, da je hotela že blizu Poljane uiti nazaj na Prevalje, je trenutno pozabila. Zabavala je poslušalce s pripovedovanjem dogodkov, koje sve doživeli. Vzbujali so obilo smeha. Meni pa ni dala žilica miru in jela sem ponavljati vse vzdihljaje, katere je ona pošiljala proti nebu na poti iz Prevalj v Mežico in ki so vsi izražali eno edino željo, skorajšnji konec potovanja. Pripovedovala sem tudi, kako me je sredi pota hotela zapustiti in jo popihati nazaj. Še-le, ko sem ji zagrozila, da ji napravim v kateremkoli časopisu tak spomenik, da se bo cela Jugoslavija smejala skaza-turistinji, se je udala v svojo usodo. Hencaj, seveda ji ni bilo prav, da sem tako blatila njeno slavo, toda kaj je hotela druzega, kot se splošnemu smehu pridružiti.
Obedovale sve prav po knežje ; vojaško godbo je nadomestoval Aničin brat, ki je natezal v sosednji sobi harmoniko, da ga je bilo veselje poslušati. Po obedu smo veselo kramljaje polegli na mehka tla pred hišo. Pogled mi je splaval po gorskih velikanih, ki so resno dvigali svoje ostre vrhove visoko pod nebo. V ozadju se je dvigala stara, mogočna Peca, glavo zavito v rahel pajčolan, kot bi hotela preprečiti, da bi zapazili solze, ki so ji privrele v oči ter imele namen se izliti nad našimi nedolžnimi glavami. No, pravočasno jih je še pogumno udušila in rahel vetrc ji je
zgrnil pajčolan ter ga odnesel v srebrno shrambo. Hm, da bi se vpričo toliko kipečega veselja, ki je vladalo v naših srcih in povzročevalo, da so se naše usta venomer krožila, bodisi k prešernemu smehu ali veseli popevki, še kdo solzil? Da bi se vpričo radostnega vriskanja, ki se je razlegalo s hriba v hrib, odbijalo od skal in se izgubljalo v dolini, Peca jokala? Brrr—! Kdo zna, mogoče bi bili še tako hudomušni, da bi se še njenim solzam smejali; torej ni bilo bolje, da se je radostila z nami vred.
Po odmoru me je Anica odvedla na prostor, ki že spada v cono A. Otožnost me je navdajala, ko sem zrla v ljubke valčke, poslušala šumenje vitkih jelk, trdnih smrek in zde)o se mi je, da se vse to strinja v en sam bolesten klic po rešitvi. Pred oči mi je priplavala slika: kos Soškega polja, domišljija mi je pričarala na breg Soče Simona Gregorčiča in zdelo se mi je, da ga slišim šepetati: „Takrat se spomni, bistra Soča... O Simon Gregorčič, bi ne zapel ti enako naši Dravi, če bi stal na njenem bregu, slušal otožne akorde njenih valov? Ni li bilo ravno v tvojem dnhu, ko sem ji tam v tužnem Korotanu zaklicala: ,,Ne stiskaj v meje se bregov!" — Da, dragi rojak, ti bi enako storil...
Rahla sapica je zavela in prinesla na svojih nežnih krilih zvoke slovenske popevke .. . Težko mi je bilo, ko sem zapuščala ta lepi, otožnost vzbujajoči kraj. Kakšni prizori se bodo odigrali na njem, preden so naseli mir v deželo, a tudi ' v človeška srca ? !
Ko sve zapuščale gostoljubno družino, sve morale obljubiti, da posetimo kmalu naš dragi Korotan.
Luna je veslala že visoko na nebu, ko sve stopile na štajerska tla ...
Korotan ! Kar sem potovala po tvojih pokrajinah, občudovala tvoja lepa sela, rodovitna polja, odkar se je moja duša divila krasoti divjeroman-tičnih kotlin, skrivnostni tišini gozdov, od takrat si mi često pred očmi in srce se mi krči ob misli, da bi te zamogel dobiti v pest barbarski Švab. — Vsemogočni! K tebi pošilja ves slovenski narod iskreno prošnjo: ne samo cono A, tudi kraj ustoličenja, naše Gosposvetsko polje, to dragoceno narodno svetinjo, pomagaj, da iztrgamo iz grabežljivih rok okrutnega tujca!
Ti pa, drago koroško ljudstvo, zavedi se dolžnosti, ki jih imaš napram sebi in svojim potomcem! Ne dopusti in deluj z vsemi svojimi močmi proti temu, da bi tujec gospodoval v tvojih krajih in zlorabljal tvoje hčere in sinove. Ne daj mu prilike, da bi se nekoč pobahal: «Koroških Slovencev ni več, vsi so postali Nemci."
je od vseh strani obkoljena in se pričakuje splošen naval na mesto. 300.000 ljudi je v zadnjem času zapustilo mesto Varšavo. Vse inostranske misije so zapustile mesto. V mestu vlada velik strah. Poljaki hočejo do poslednjega vzdihljaja braniti mesto. — Da olajšajo hranitev mesta, napravili so Poljaki na severni in južni strani protiofenzivo, ki jim je prinesla nekoliko uspehov. Pri Plonsku so porazili tri boljševiške polke. Poljske čete se borijo z veliko požrtvovalnostjo, brez ozira na izgube. Poljska vlada je pozvala nove letnike pod orožje.
Rusija.
Odstop boljševiškega komisarja Čičerina.
Iz Moskve se poroča 17. avg., da je kriza v boljševiški zunanji politiki stopila v akutno stanje. Komisar za zunanje zadeve Čičerin bo v najkrajšem času odstopil, sledil mu bo Litvinov. Med njima se je že dalj časa opažala tajna borba, ki se je končala z Litvinovo zmago. Litvinov bo vodil razgovore o trgovskih odnošajih po sklepu miru in priznanju sovjetske vlade.
Rusija ne dela v korist Nemčiji.
V „Humanite“ je Kamjenev objavil izjavo, v kateri demontira vesti francoskih listov, da bo sovjetska vlada pri mirovnih pogovorih iskala koristi za Nemčijo. Rusija se z nobeno državo ni dogovorila, da bi Poljsko oškodovala.
Glasovanj e.
Kateri Nemci imajo pravico agitirati v coni A?
Nemcem, kateri imajo v coni A glasovalno pravico, ne moremo prepovedati njihove agitacije. Oni se smejo pri tem posluževati vseh dovoljenih sredstev, kakor pri državnozborskih ali občinskih volitvah in v mejah, kakor to predpisuje vzdrževanje javnega miru in reda. Mi Slovenci se dostojne propagande ne moremo in ne smemo bati. Moramo biti ponosni na svojo svobodoljub-nost in pravičnost, tako da bo vsemu svetu jasno, da je izid plebiscita zares izraz svobodne narodove volje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nam po mirovni pogodbi pristoja vsa uprava v coni A. Potemtakem pride vsakdo, ki kakorkoli hujska narodnosti eno proti drugi, ki žali kralja ali kraljevsko hišo, kdor govori proti naši opravi ali njenim oblastim, v nasprotje z našimi zakoni in vsakdo je upravičen in v važnejših primerih tudi dolžan, naznaniti takšne ljudi žan-darmeriji, ali sodišču, da obrazloži zastopnikom „Kulturvolka“ prave pojme občanske dostojnosti in jim po potrebi prisodi več ali manj časa v zaporu za temeljitejše premišljevanje o dovoljeni in nedovoljeni agitaciji. Ovadbe morajo biti seveda dobro podprte z dokazi. Brez verodostojnih prič ali drugih dokazil naj nikdo ne nadleguje oblasti v časih, ko se je njih delo početverilo. Kdor ne more ali nima časa hoditi k oblastim, naj naznani stvar krajevnim narodnim svetom ali drugim poverjeništvom in zaupnim osebam.
Na našem upravnem ozemlju zakonu njegovo popolno veljavo! Brez tega temelja ni svobodne narodne volje.
Ali smejo Nemci v coni A razobešati nemške zastave?
Cona A je in ostane v vsakem oziru popolnoma jugoslovansko upravno ozemlje. Nobena privatna oseba nima pravice izobešati inozemskih državnih zastav. Ker je pa rdeče-belo-rdeča zastava državna zastava Nemške Avstrije, koroška zastava pa zastava koroške dežele v kolikor je pod nemško upravo, je izobešanje teh zastav po zakonu prepovedano in kaznjivo. Naša žandar-merija ima torej dolžnost, zahtevati od vsakega, ki izziva z izobešanjem takih zastav, njih odstranitev in če se povelju ne odzove, jih odstraniti sme sama. Samoobsebi se razume, da spada k prepovedanim zastavam tudi frankfurtarica, ki je po polomu postala državna zastava Nemčije.
Kam prideš danes z nemščino?
Ravno te dni smo brali v nemških listih, da so angleški delavci v Ramsgate zabranili nemški ladji „Ireneu vhod v luko.
Ta dogodek nam prav jasno kaže, kako so Nemci osovraženi. Že med vojsko smo o tem dosti slišali. Marsikateri Slovenec, ki je odšel v Ameriko z upanjem, da bo z nemščino tudi tam shajal, je ta jezik potem skrival in tajil, kakor gad noge.
V	Ameriki so rajši videli vsakega Slovaka, vsakega „čuša“, kakor pa Nemca.
Spominjajmo se, kako so nam pred vojsko vtepali v glavo, da je nemščina svetoven jezik, da se z nemščino pride po celem svetu. Mnogi so to verjeli in začeli sovražiti svoj materin jezik, pa tudi svojo mater. Žal, hudo žal jim je bilo, da jih ni rodila nemška mati, po vsej sili so so privadili nekemu kuheltajč ter se s tem jezikom postavljali kakor petelin na gnojišču. Tako so bili zaverovani v nemščino, kakor so verovali v vsemogočnost avstrijskega cesarja.
Vse te predsodke je pometla svetovna vojska kakor vihar. Avstrijski cesar je sfrčal, danes vse govori samo o pijancu in sroteju Karlu! Marsikdo se je mogoče težko ločil od njegove „milosti“, ali spoznati mora, da je bil „nafarban“, da v prazen nič ne more verovati. In ravno tako je z nemščino ! Šopirila se je, vsaj pri nas, na visokem stolen, bila je edino rešilna, edino zveličavna.
V	šoli, v uradih, pri gosposki, povsod je bilo treba samo „tajč“ lomiti, drugače človek — ni bil človek! No, in danes? Imamo slovenske šole, slovenske urade, prav lepo se da vse v slovenščini protokolirati in — svet se ni podrl, svet še zmerom stoji! In to nekaterim ne gre v glavo! Prenesli so še, da je cesar sfrčal, ali brez nemščine pa se jim zdi nemogoče živeti.
Poglejmo malo natančnejše to zmoto.
Vsak človek, katerega je rodila mati, ima tudi materin jezik. In ravno jezik je poseben dar božji, da se pogovorimo, da se kaj naučimo. Kak revež je oni, ki ne more govoriti ! Kakor pa je grdo, če zaničuje kdo svojo mater, tako je tudi grdo, ako zaničuješ svoj materin jezik. To je menda danes vsakemu jasno, ko se celo nemškutarji branijo tega imena. Imamo torej dolžnost, svoj materin jezik ljubiti. Kdor tega ne stori, ta je izdajalec, ta je odpadnik, temu nič ni svetega. Kajti kdor se izkaže v eni stvari nezanesljiv, ta je nezanesljiv tudi v vseh drugih stvareh in ne zasluži našega zaupanja. Saj tudi v resnici vidimo, da so ravno nemškutarji neznačajni in suroveži.
Torej to je jasno, da moramo svoj materin jezik spoštovati in se ga učiti. Dobro pa je, da se naučimo tudi drugih jezikov. Ali na svetu je toliko tisoč jezikov, da bi se nikdo ne naučil vseh. Kateri jezik naj se torej še naučimo? Gotovo tisti jezik, s katerim bi si najlažje kruh služili!
In to je za nas zopet slovenščina! Vem, da bo marsikdo majal z glavo, kakor neveren Tomaž. Ali danes jo res tako! Vsak izmed nas je veliko skusil v tej vojski, mnogi so prišli daleč po svetu, vsak se more o tej resnici prepričati. Prej pa, da pišem dalje, si moramo biti na jasnem o tem-le: bogastva bi še lahko izvlekli iz zemlje, koliko Ali se mi učimo jezika za to, da bi ,bondrali‘ po svetu, ali pa za to, da bi se kaj dobrega naučili za življenje? Saj ravno v tem tiči jedro! Nemci so nam zmerom pridigali o vandranju in o nemščini, ki je za to edino potrebna; zgledalo je, da bi nas radi čimprej spravili po svetu. V stari Avstriji so mnogi tudi res morali iti na vandro, ker doma ni bilo dela in zaslužka.
Danes pa je to vse drugače! Mi pravimo: doma je najbolje in doma hočemo ostati! Zato pa se hočemo nekaj koristnega naučiti, da bomo doma dobro in lahko živeli. Le poglejmo po svetu! Na Danskem so na pr. sami mali kmetovalci, na majhnem svetu pa pridelajo toliko, da krasno živijo; vsi so se pač nekaj naučili o gospodarstvu in gospodinjstvu. In kako je pri nas? Sveta je dosti, kmetovalci pa niti ne vejo, koliko odpadkov bi še na skednju in v hiši lahko v de-
nar spravili, ko bi se ravnali po vzgledu Dancev. Ali za to pa je treba šole in uka na podlagi materinega jezika; ker drugače, če se učimo šele tuj jezik, zgubimo toliko dragega časa, da mine šolanje in mi se nismo naučili ne tujega jezika in ne kaj koristnega.
V Jugoslaviji imamo toliko rodovitne zemlje, da bo lahko redila še trikrat toliko prebivalcev, kakor danes. Po agrarni reformi se bo razdelila ta zemlja, vsak bo lahko ostal doma, dela in zaslužka bo dosti. Tudi industrija se tako razveseljivo razvija, da nam izučenih delavcev in uradnikov primanjkuje. Za vse to pa je treba uka.
Mi se torej hočemo učiti pred vsem za to, da bomo doma dobro živeli in slovenščina nam popolnoma zadostuje. Ako znamo slovensko brati in pisati, potem se lahko zgovorimo s Hrvatom in Srbom, tudi še z Bolgarom in Rusom. Saj smo to že okusili, da se že v nekaj dneh tem jezikom privadimo.
Pa tudi po svetu se pride daleč s slovenščino. Rekli smo že, da se lahko v kratkem času navadimo toliko ruskega, pa tudi češkega in poljskega jezika, da nam zadostuje za pogovor. Vsi ti jeziki so med seboj v žvahti. Te jezike pa govorijo v polovici Evrope in Azije, celo Kitajci in Japonci govorijo s tujci večinoma v ruskem jeziku. In ravno ti kraji sveta, koder prebivajo Slovani, imajo sijajno gospodarsko bodočnost. Tam je zemlje, da je ni mogoče pregledati, tam je trgovina, tam se razvija industrija. Ako bo v bodoče kdo izmed vas šel po svetu, ne bo šel več v Ameriko, v Nemčijo pa celo ne, ker tam stradajo. Šel bo na Češko, na Rusko itd. ter bo našel lahek kruh, ako se je kaj koristnega naučil.
Ja, pri tem pa smo popolnoma pozabili na nemščino. Kje pa se govori nemško? Samo v Nemčiji, v Nemški Avstriji in malem delu Švice. To pa je tako malo sveta nasproti slovanskemu svetu, kakor da bi ovco primerjal konju, pa morala bi biti prav mala ovca in prav velik konj! Vrhu tega pa so Nemci v tej svetovni vojski gospodarsko tako udarjeni, da si deset in desetletja ne bodo opomogli. Kdor bo tja šel kruha iskat, ta bo na slabo prišel.
Ni torej res, da bi z nemščino prišli po celem svetu! Nemški svet je prav mihen že v Evropi sami, drugod ga pa sploh ni. Nemci so zgubili vse kolonije, Nemce sovražijo še danes po celem svetu in pravi Nemec, ki se piše Schmied, se bo podpisal v Ameriki Smith, ker se tam boji pokazati, da je Nemec! Mirno lahko trdimo, da s slovenščino veliko dalje pridemo, kakor pa z nemščino!
Nemščina ni nikak svetoven jezik, ampak je to samo angleščina; z angleškim jezikom se res lahko pride po celem svetu. Drugi svetoven jezik je francoščina, tretji pa ruščina. Ako bi se imeli kake tuje jezike učiti, tako bi gotovo najbolj potrebovali te tri jezike.
Za nas ob meji pa bo gotovo še zmerom važen nemški jezik. Mi tudi nikdar nismo tega jezika sovražili, kakor so to delali Nemci z našim jezikom, ampak smo se učili in se bomo tudi v prihodnje učili nemškega jezika, pa samo za potrebo. Nikdar pa ne bomo več tako omejeni, da bi se nemški jezik učili samo za vandranje, vse drugo pa da bi zanemarjali. Glavno nam bo za naprej, da se bomo v šoli kaj potrebnega naučili, da bomo lažje živeli in več prigospodarili. Pri tem pa hočemo ljubiti svoj jezik tako, kakor ljubimo svojo mater, in kakor imamo eno edino mater, tako tudi drugim jezikom ne moremo večjega spoštovanja izkazovati, kakor svojemu materinemu.
Tudi nemščina je torej izgubila svoj sijaj, kakor cesarska krona; v naših krajih ne bo nemščina nikdar več na prvem mestu!
Dnevne vesti.
Avstrijska krona je notirala 17. avgusta v Zagrebu 40—40’50. To se pravi, za 40 jugoslovanskih kron ste dobili 100 avstrijskih.
Mariborska eskomptna banka
Gla-vnI trg št. 141 J^OdrUSSIUCSI.	Glavni trg ŠL141
Telefon itev. 7 (Internrban). — Račun poitn. ček. urada SHS v Ljubljani it. 11.696;
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvrSuje vse v banino stroko spadajoče posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od 7,9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tn- in inozemska mesta.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delnišlia glavnica in rezervni zahlad:
okroglo K 50,000.000.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
Sprejema vloge na hniižice in na tekoči račun. Hakup in prodaja vrednostnih papiriev vseh vrst.
D^Je pojasnila -vsak čas brezplačno.
Fr. Terseglav, bivši urednik „Slovenca“, se je vrnil iz Sibirije v Ljubljano.
Etbin Kristan, vodja slovenskih soc. demokratov pred vojsko, ki je leta 1914 odšel v Ameriko, se je vrnil v Ljubljano.
Koroški odbor v Višnji gori je odposlal Narodnemu svetu za Koroško 3603 K 41 v.
Koroški dan v Rogaški Slatini. V sredo je priredil koroški odbor s sodelovanjem ravnateljstva in jugoslovepskih dam v Rogaški Slatini «Koroški dan“. V ta namen so bili v čitalnici razloženi razni letaki in listi, ki kažejo, kako skušajo Nemci agitirati proti nam. Jugo-slovenski gosti so se zelo ^animali za to agitacijo in so mnogi šele iz nje spoznali važnost koroškega plebiscita. Zvečer je bil v veliki dvorani koncert, srečelov, zabava in ples. Gospe so oskrbele bufet in vino. Večer je bil jako dobro obiskan in je prinesel okoli 12 tisoč kron za koroški plebiscit
Dopisi.
Velikoviki okraj,
Y Hudi kraj. Slaparjev Hanzej in Motej dolgo vama že gledamo zraven, kako hodita okoli in mislita nas Hudikrajčane slepariti, ko hvalita spulano Avstrijo. Kmalu bo prišel čas, ko bosta zapuščena na Svinjski planini zapela žalostno pesem o boljših časih, ki pa se za vaju nikoli ne bodo več vrnili.
v Št. Lipš. Tako veseli smo bili na ohceti pri Karlinu, da smo skoro pozabili vam, g. urednik, poročati. V zakon sta si podala roke 26. julija gdč. Schein, zavedna Slovenka in članica našega ženskega društva, ter g. Plahuter, orožnik v Velikovcu. Zvečer smo se na domu neveste prav izvrstno imeli. Bili so v naši sredini : g. nadučitelj Vreček, gdč. učiteljica Vreček, orožn. iz Velikovca. Naš Kvas nam je s svojo dobro Stimano harmoniko delal kratek čas do jutra. Videlo se je, da so Slovenci dobre in Židane volje. Nevesti in ženinu kličemo: Bog vaju živi!
Tinje. Da odprtje demarkacijske črte slabo vpliva na varnost imetja, o tem smo si menda vsi na jasnem. Bilo je že vse lepo mirno, takoj po odprtju so se začeli nemiri, tatvine, požigi. Že dva dni po odprtja črte se je vtihotapil v trgovino Tučerjevo v Tinje razcapan nemški pobalin, še 14 let ne star, in je ukradel iz blagajne ves denar. Na srečo pa ga je trgovka še dobila v trgovini in mu svoj denar odvzela. Imel pa je še mnogo nemškoavstrijskega denaija, ki je bil gotovo tudi ukraden. Škoda, da ga ni izročila orožnikom. Tako jo je spet popihal čez črto, ali pa še krade kje v pasu A. — V noči od nedelje 15. avgusta do pondeljka je pogorela hiša Pavla Miglarja p. d. Kropivnika, predsednika tukaj-šnega Narodnega sveta. Ker je omenjeni pri nasprotnikih hudo sovražen, je občno mnenje, da je bilo namenoma zažgano. Zločincu, folksverovcn, so menda že na sledu. Ker je zgorelo tudi vse žito, je škoda zelo občutna. Treba bo za pogo-relca takoj kaj storiti.
Boroveljski okraj.
b Borovlje. Ljub moj „Hir“! Jaz srn zba-rov, da s ti ta’o zv radovedn, da ta’ novice gor pobiraš, posebno al je od nemS’ntarjev ’0j. Zato t bom pa dpns ano novico šribov, da boš tud ti vedov, ’aj šo naš nemà’utarj v soboto nati sedmega avgusta za ano Ipo pracesijo im61. Pa ti ’na smiš žinjat, da so morebit za d6ž al pa za Ipo vnro šl prost, na’ ta’ pobožn pa dro 'niso. Ob anah Štirah podónj se je zbrav vse, ’ar po nemš’utarjah smrdi, tam bor pr dravščam most, in so poèa’al, da so tst ti več nems’utarj iz Celovca prši, potle so jo pa mahnil vs s’upej v Bo-rovle. Pa ’a’u so vpil civ pet, Heu, hen, to je po sovenj senu, al ? Al so to v Celovcu ’6j senu jedi, da so še t6m6j ’oj to vpil? Viš pa prnas mamo zv radovedne Idi, še bol a’r pa ti s. So pa ta’ barai adn druja, aj pa je to za ana pracesija. Ani so re’l, to je ja le hoscet, da se nemš’utarj ženijo, da nemš’o Avstrijo jemljejo. Druj spet to, da je le pracesija, da hrejo v Borovle prost, da b ja hvišn pr glasovanj zmagal. Treti so pa re’1, to je le pohreb, hrejo nemš’o Avstrijo po’opat
Potle pa jaz ’na vim, ’ater da so prav imOl, aj pa ti račaš? V Borovlah pa čiso več ta’o vpil ben, rajtam da jh je mav sram pršu, prej ’na’, da so se spomnil, ’aj da so za ani imenitn Idi s’upej. ’b bli Šmarječani pa Selani pa Plajberčani in Šentjanžčani veddl, ’aj b bli ’ej re’1! Najradjn dvajst procent tacah je bu vmis, da so vansko leto po tej 'rajah mo’o, Špeh in druje raci ’upoval. Potle pa že viš, ’a’šna imenitna pracesija da je biva.
b Bistrica v Rožu. Gospod Čop na Bistrici je zaprosil pri nemškem nradn v Celovcu za prepustnico v Nemško Avstrijo na Dunaj, da tam dobi zapuščino svojega umrlega sina. Pri dotičnem uradu, kjer je zaposlen uradnik Krajger, dobi odgovor: „Wenn man Mann ist, so geht man nicht zn einer Protestversammlung, die die Nicht-aufhebung der Demarkationslinie znm Ziele bat nnd am 2. Tag sueht man bei uns, den sogenann-ten Slavenfressern, um die Einreisebewilligung an. Ich achte jedermanns Ueberzeugung, wenn derselbe einen Charakter hat.“ Franc Krajger naj gre svoj «Charakter*4 tudi z lučjo iskat, ker on je slovenske matere sin, oče je pa menda laškega pokolenja, torej sin tako nekak mišmaš, ne tič ne miš — po «koroško44 seveda nemčur.
b Gorinčiče. Veseli me, ko čitam v slovenskih listih vesele novice, kako da se postavijo možje in fantje napram lačnim «folksverov-cem44 in to gre pred vsem hvala — Gorinčičanom. Ja — le tako naprej, zmaga bo naša irf mora biti naša — pogum nemškntai^em bo upadel Le nikar ne pustite greben rasti našim «Karnten ungeteilt4, — kajti mi smo bili in bomo ostali domačini Jugoslovani na naši domači grndi. Od naše zemlje ne sme jesti in ne bo jedel nemšku-tarček kruh. — Kar je jugoslovanskega, ostane jugoslovansko, zapomnite si to dobro! Kmalu bo nastopil dan, ko se bo začul glas trobente — in glej — tedaj bodo frčali vsi tja, kamor spadajo in se bodo morali podati v njih obljubljeno deželo, v sputano Nemško Avstrijo. — In to bo na dan glasovanja. Uverjen sem in zaupam v naše čvrste zavedne fante, da čuvajo naš slovanski Korotan in ž njim naš lepi Rož. — Zapomnite si fantje geslo rajnega tovariša Nandija Prešana, ki počiva tam daleč v zemlji ruski; ki se je ob nastopn našega pevskega zbora «Rožica44 vedno razlegal: «Mili glas slovenske pesmi, v Rožu vekomaj doni!44 Pošiljam najsrčnejše narodne pozdrave v imenu vaših sobratov iz Dolenjskega ter kličem z vami: Živel naš slovenski Korotan in ž njim naša majka Jugoslavija 1 A. B. '
Gospodarstvo.
Reberca. (Slovenci knpili tovarno.) Našo tovarno za izdelovanje celuloze je kupila slovenska akcijska družba, kateri načeljuje novoustanovljena «Gospodarska banka v Ljubljani". Obrat se vrši že na račun slovenske akcijske družbe. Tako je prišlo nemško podjetje v slovenske roke. Tudi pri tem nakupu je jasno dokazano, da se Slovenci 'plebiscita ne bojimo, ker imamo velikansko večino ljudstva za seboj.
Mlinska industrija v Jugoslaviji je organizirana v treh zvezah: Savez mlinova v Novem Sadu druži mline iz Banata, Bačke in Baranje; Savez mlinova v Zagreba zastopa mline iz Hrvatske in Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Slovenije; Savez mlinova v Beogradu predstavlja mline iz Srbije in Makedonije. Mlini, ki so združeni v teh zvezah, morejo ob 24 urnem dnevnem delu zmleti na dan 584 vagonov pšenice. Če se računa 300 delavnih dni, zmorejo letno 164.000 vagonov pšenice. Pripomniti pa je, da niso organizirani vsi mlinarji v teh zvezah. Znatno število je še izven organizacije. Pri razpravah za ureditev izvoza jo merilo prizadevanje mlinarjev na to, da bi se v obče ne dopustilo izvažati pšenico, ampak le moko. Na ta način bi ostal, kar je gospodarsko pravilno, mlevski zaslužek v domovini. Proti temu prizadevanju so nastopili odločno trgovski krogi srbijanski, češ, da bi se s tem dalo mlinom izvozni monopol. Nova izvozna tarifa določa za pšenico izvozno carino 50 dinarjev za 100 kg, za pšenično moko pa 40 dinarjev za 100 kg. Navzlic načelno svobodnemu izvozu je
eksport pšenice in pšenične moke pridržan. Vesti prihajajo, da je za izvoz dovoljen kontingent 15.000 vagonov pšenice. Druge vesti zopet pravijo« da je dovoljen kontingent za izvoz 15.000 vagonov pšenične moke.
Tržne cene v Velikovcu
v sredo, dne 18. argnsta 1920.
	K	V
Živina (klavna), živa teža .... kg	10-11	—
Prasci s» rejo, «	«	, . . „ *	32	—
Pšenica	«	9	—
Rž	»	7	—
Oves		 « Maslo	«	2 60—70	50
Krompir			2-3	—
Jabolka, namizna			3	—
Hrnške			4	—
Ramare	«	1	60
Fižol (sveži) 			 a	3	—
Zelje (ohrovt)			2	—
Kokoši 		komad	30	—
Piščanci ........	„	20	—
Jajca		 « Promet je bil precej živahen	1	60
■ i i ' i ...—	. . i . i	. n ! . i 'l' 'il m ■.	■■
Lastnik in izdajatelj : Oregor Einspieler, proSt v Tinjah. Odgovorni nrednik: Otmar Mth&lek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Občinski tajnik “t fcjsr» Š-
roškem slnžbo pri kaki veJji občini, ter razpolaga z vsestranskimi zmožnostmi in tozadevnimi spričevali. Za postranski zaslnžek, ozir. za stanovanje, bi vzel tudi kak» gostilno v najem. Naslov: Josip Lesjak, občinski tajnik, t. č-Drava (šola), pošta: Loče pri Bačkem jezera (Koroško).
PIVO
v sodih in steklei
VINO
najboljši! črno bavarsko črno „PORTER“ in belo marino
v sodih in steklenicah ter belo in Srno
razpošilja vsako množino najcenejše
A. Oset, tlovenjgradec.
Štampilje
vseh vrst in
_ j' 1 iz medi za PtSLdlv pečatni vosek
dobavlja :S:,n
v
Ludovik Sef, Maribor
Prešernova ulica 1.
Tovarniška zaloga papirja In špecijalna trgovina pisarniških potrebščin.
Brzojavi: Papiršef Maribor.
Vzgojišže za deklice
(Internat)
v ..Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem. Sprejmejo so deklic«, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo v Velikovcu, ljudskošolske učenke, ki hočejo obiskovati javno petrazredno dekliško Solo v «Narodni šoliM in večje, šoli odrasle deklice, ki želijo obiskovati gospodinjsko šolo v «Narodni šoli“. Začetek novega šolskega leta se bo pravočasno naznanil, na gospodinjski šoli se pa začne zimski tečaj dno 1. novembra 1920. Nadaljna pojasnila dajejo iolske sestre v «Narodni šoli" v It. Rupertu pri Velikovcu.
^■—THI Illuni....^