Uresnicevanje Evropskega programa za ucenje odraslih v Sloveniji – 2017 1 | 2017 | http://epuo.acs.si | http://tvu.acs.si | http://www.acs.si Izzivi v izobraževanju odraslih na državni ravni Dr. Maja Makovec Brencic, ministrica za izobraževanje, znanost in šport ‘Krepitev podpornih mehanizmov v izobraževanju odraslih, vec vlaganja sredstev (tudi po zaslugi projektov ESS), prenovljena zakonodaja (Zakon o izobraževanju odraslih), opredelitev javne službe in javne mreže … to je nekaj strateških usmeritev, ki smo jim sledili v zadnjem obdobju – vse s koncnim ciljem, da povecamo udeležbo odraslih v izobraževanju ter izboljšamo njihove spretnosti.’ Vec na str. 4 Uspeh, ne zgolj profit, naj bo naše vodilo! Ivo Boscarol, direktor Pipistrela d.o.o., Ajdovšcina ‘Formalna izobrazba je pomembna, a še pomembnejša je širina pogleda na življenje (in delo) … vkljucno s pripravljenostjo na vseživljenjsko ucenje. To pricakujem od svojih sodelavcev. Po mojem mnenju moramo vrednote postaviti na prvo mesto …’ Vec na str. 5 Usposobljeni ljudje – najvecji vir moci Miran Naglic, Kmetijska in gozdarska zbornica RS 'Dejavnik napredka je krepitev endogenih potencialov ljudi in narave, kar lahko dosežemo z ozavešcanjem in razlicnimi oblikami usposabljanja, razpravami, ekskurzijami in drugimi dejavnostmi. Dobro informirani in usposobljeni ljudje na podeželju so zainteresirani za akcijo, ta pa mora biti dogovorjena in usklajena.' Vec na str. 8 Digitalne kompetence in spremenjena miselna naravnanost Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza d.o.o., Velenje ‘Oboje bo kljucnega pomena za delo v prihodnje. Ljudje bodo morali biti sposobni zaznavati trende in razmišljati analiticno. Te nove oblike znanja pricakujemo od mladih, mi, starejši kader, pa jih bomo opremili z izkušnjami.’ Vec na str. 11 V starejših so skriti številni zakladi Dr. Kristijan Musek Lešnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani ‘Ko se staramo, se moramo preusmeriti na podrocja, na katerih uspevamo in postajamo mocnejši v vseh pogledih. Stalno stremljenje k osebnostni rasti in skladnosti nas kot napeta elastika povezuje z našo predstavo o idealnem jazu. Vseživljenjsko ucenje (lahko) ta proces podpira …’ Vec na str. 13 Ucenje odraslih je širok koncept David Mallows, Univerzitetni kolidž London, Združeno kraljestvo ‘Ucenje odraslih je veliko vec kot zgolj pridobivanje kompetenc za delo ... in njegovi ucinki so mnogoteri. Kdo so tako imenovani nizko usposobljeni (low-skilled)? Tisti z nizko stopnjo izobrazbe in/ali tisti, ki so imeli slabe rezultate v raziskavi o spretnostih odraslih? Ta je merila le dolocene spretnosti. Kaj pa druge, ki jih odrasli imajo in bi jih bilo treba le prepoznati in ovrednotiti, da bi postale temelj za uspešno življenje in delo?!' Vec na str. 15 ‘Ujemi svoje sanje, to je ratal mnogim …’ Zlatan Cordic - Zlatko, raper in dobitnik priznanja za promocijo ucenja in znanja odraslih 2016 ‘Izgovorov je tisoc, zato vsaj probi. Pozitivno mislt, enkrat morš kiksnt, ni narobe, ce padeš, treba se je dvignt ...’ Zlatko, slovenski 'glas ucecih se', je nastopil na dogodku v okviru našega študijskega obiska na Irskem 10. marca 2017 v Dublinu; med drugim je odrepal del pesmi Svet je tvoj! (Nina Pušlar & Zlatko). Tretja faza projekta EPUO je zakljucena 3 Vec ustreznih spretnosti za življenje in delo 5–13 Zakljucni dogodek EPUO 2017 14 Vzajemno ucenje na mednarodni ravni 15 Nacini diseminacije 17 Koordinacija projekta EPUO v obdobju 2017–2019 17 Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Besedilo in urejanje prispevkov: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) s pomocjo Ane Peklenik | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Oblikovanje: David Fartek | Tehnicna izvedba: Franci Lajovic. E-bilten 'Uresnicevanje Evropskega programa za ucenje odraslih (EPUO) v Sloveniji' je glasilo istoimenskega projekta. Izdajo biltena financirana Evropska komisija. Vsebina publikacije je izkljucno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališc Evropske komisije. Publikacijo je mogoce prebrati na: https://epuo.acs.si/gradiva/e-bilten. Logo_ACS25let_ozki_modri_pravi Erasmus plus sofinanciranje SLO curves epuo_logo_napis MIZŠ logo slo Tretja faza projekta EPUO je zakljucena Uresnicevanje Evropskega programa za ucenje odraslih (EPUO) je proces, ki se je trdno zasidral na podrocju izobraževanja odraslih v Sloveniji. Pripeljal je do razvoja konceptov, kot sta Parada ucenja – Dnevi ucecih se skupnosti ter strokovni dogodki EPUO. S tem smo podprli procese ozavešcanja o pomenu ucenja odraslih ter zagotavljanja višjih ravni ustreznih spretnosti. Prepoznali smo primere dobre prakse in si izmenjali informacije o njih doma in v tujini. Evropsko ozadje Evropsko politicno ozadje naših prizadevanj je opredeljeno v Resoluciji Sveta o (prenovljenem) Evropskem programu za ucenje odraslih (EPUO), objavljeni leta 2011. Njena sporocila so namenjena aktiviranju potenciala izobraževanja odraslih, saj slednje prispeva k preseganju družbeno-ekonomske krize, blaženju posledic demografskih trendov ter ohranjanju ravnovesja med ekonomisticnim in humanisticnim razvojem družbe. Države clanice so imenovale nacionalne koordinatorje, ustanove in posameznike, zadolžene za uresnicevanje EPUO. Ti smo za posamezna projektna obdobja (2012–2014, 2014/2015 in 2015–2017) oblikovali in prijavili projekte. V vseh teh projektnih fazah smo se sklicevali na prednostna podrocja EPUO: . izvajanje vseživljenjskega ucenja in mobilnosti; vec . . izboljšanje kakovosti in ucinkovitosti izobraževanja in usposabljanja; vec . . spodbujanje pravicnosti, socialne vkljucenosti in aktivnega državljanstva; vec . . spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti odraslih in njihovih ucnih okolij; vec . . izboljšanje zbirke znanja o izobraževanju odraslih in spremljanje podrocja; vec . s posebnim poudarkom na nizko izobraženih oziroma nizko kvalificiranih odraslih in drugih ranljivih ciljnih skupinah ter ob upoštevanju nacionalnih posebnosti oziroma prioritet. Financno podporo prizadevanjem za uresnicevanje Resolucije v državah EU zagotavlja program Erasmus+. Od leta 2012 pa do izteka projekta so na uresnicevanje EPUO vplivale številne okolišcine kot npr. v letu 2015 izdano Skupno porocilo o napredku evropskega izobraževanja in usposabljanja (Joint Report ET 2020) ter Pariška deklaracija, ki sta ponovno prisodila vecjo težo spodbujanju dejavnega državljanstva, medsebojnega razumevanja in miroljubnega sožitja. Vzpostavitev e-platforme za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE – angleška in slovenska stran) je pomenila dobrodošlo priložnost za izmenjavo informacij, izkušenj, primerov zglednih praks, strokovnih pogledov in novic, povezanih s politiko in prakso izobraževanja odraslih v skupnem e-okolju. Relativno nov impulz, ki je zaznamoval naše delo, je bila objava Novega programa znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za vecji cloveški kapital, zaposljivost in konkurencnost (New Skills Agenda for Europe: Working together to strengthen human capital, employability and competitiveness) 10. junija 2016. Sledilo mu je sprejetje Priporocila Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (Council Recommendation on Upskilling Pathways: New Opportunities for Adults) 19. decembra 2016. Oba dokumenta sta spretnosti in kompetence – najsi bodo dosegljive po formalnih ali neformalnih poteh, namenjene za delo in/ali življenje na splošno – postavila v ospredje vseh naših prizadevanj. Uresnicevanje omenjenega Priporocila in njegovih treh korakov (ocenjevanje znanj in spretnosti, zagotavljanje prilagojene, prožne in kakovostne ponudbe ucnih možnosti, potrjevanje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti) je/bo mocno vplivalo na zdajšnji in prihodnji (2017–2019) proces uresnicevanja EPUO na evropski in nacionalni ravni. Posnetek_2 Naslednja pobuda, ki je bila prav tako vpeljana v letu 2016, je bil Evropski teden poklicnih spretnosti (European Vocational Skills Week), ki je potekal od 5. do 9. decembra 2016. Pod njegovim okriljem je Evropska komisija 6. in 7. decembra v Bruslju organizirala Konferenco o spretnostih odraslih (Adult Skills: Empowering people). Na njej se je zbralo blizu 300 udeležencev iz 37 držav, med njimi 28 nacionalnih delegacij, ki so jih sestavljali razlicni deležniki, ti pa so delovali pod vodstvom nacionalnih koordinatorjev EPUO. Slovenijo je zastopala 11-clanska delegacija, ki je v posebnem programskem sklopu razpravljala o omenjenem Priporocilu. Poseben izziv je bilo vprašanje, kateri deležniki lahko prispevajo k nacionalni koordinaciji uresnicevanja Priporocila Poti izpopolnjevanja in kako. Izpolnili smo tabelo o pregledu stanja in izzivih, ki jo je za vse države clanice pripravila EK, ter se strinjali, da je treba okrepiti sinergijo mnogih deležnikov na nacionalni in evropski ravni. Vec o dogodku v e-biltenu EPUO 2016 (stran 15–17). Nacionalno ozadje Tudi v tretji fazi uresnicevanja EPUO je bil za vlogo projektnega nacionalnega koordinatorja imenovan Andragoški center Slovenije (ACS), krovna ustanova za razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je projekt podprlo neposredno, s financiranjem lastnega deleža, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa posredno, s financiranjem temeljnih promocijskih dejavnosti v izobraževanju odraslih. V preteklosti se je Slovenija ponašala z relativno visokim deležem odraslih, vkljucenih v vseživljenjsko ucenje (starih 25–64 let). V zadnjih šestih letih je ta delež upadel, in sicer od 16,4 % v 2010 na 11,6 % v 2016 (vir: Monitor izobraževanja in usposabljanja). Struktura udeležencev odraža t. i. 'Matejev ucinek', kar pomeni, da je vkljucenost nizko izobraženih 10-krat nižja od vkljucenosti visoko izobraženih (ISCED 0–2: 2,4 %; ISCED 3–4: 8,8 %, ISCED 5–8: 20,7 %). Ta pojav krepi ujetost prej omenjenih v zacaranem krogu nizkih spretnosti (t. i. ‘low-skills trap’). Poleg tega je Slovenija v raziskavi o spretnostih odraslih (PIAAC Slovenia) dosegla rezultate (objavljeni so bili konec junija 2016), ki kažejo, da še vedno velik delež prebivalstva (33 % oziroma 400.000 oseb) dosega le nizke ravni pismenosti. Še huje, velik del te populacije bo na trgu dela še nadaljnjih 10 (250.000 oseb) oziroma 20 let (140.000 oseb). Oba vidika (nizka stopnja vkljucenosti, velik delež odraslih z nizko stopnjo spretnosti) opozarjata, da je potreba po ozavešcanju in motivaciji stalna in da naj bodo ukrepi namenjeni predvsem izobraževalno prikrajšanim skupinam prebivalstva. Na drugi strani obstaja potreba po povecani ponudbi neformalnih izobraževalnih programov za pridobitev kljucnih spretnosti in drugih zmožnosti, po podpornih mehanizmih in drugih pristopih, prikrojenih potrebam (potencialnih) ucecih se. Boljša zaposljivost ter dejavno vkljucevanje v družbo, zasnovano na medgeneracijskem ucenju, sta dodatni nacionalni temi, ki sta v sozvocju s prednostnimi podrocji EPUO. Tudi povezovanje in sodelovanje deležnikov, ki pokrivajo razlicne ravni ter podrocja bivanja in delovanja, je bilo prepoznano kot predpogoj za izboljšanje situacije. Krovni cilj slovenske nacionalne koordinacije uresnicevanja EPUO v obdobju 2015–2017 je zato bil promocija sporocil EPUO, obenem pa tudi podpora nacionalnim prizadevanjem v izobraževanju odraslih, ki se nanašajo na zgoraj opisane izzive. Politika in strategija izobraževanja odraslih v Sloveniji sta zapisani v Resoluciji o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih (ReNPIO) za obdobje 2013–2020 in posameznih Letnih programih izobraževanja odraslih. To velja še zlasti za spodbujanje vkljucevanja odraslih v vse oblike izobraževanja in ucenja, pri cemer je posebna pozornost namenjena manj izobraženim in drugim ranljivim skupinam. ReNPIO je od vsega zacetka v letu 2012 pomenila ozadje prizadevanj v projektu EPUO. Ta so se v vseh treh projektnih fazah nanašala na dve podrocji, ki zavzemata pomembno mesto tudi v nacionalnem programu: ozavešcanje in promocija izobraževanja odraslih ter razvoj temeljnih spretnosti in drugih kompetenc. S projektnimi dejavnostmi smo želeli tudi prikazati in okrepiti obstojeca partnerstva ter spodbuditi nastanek novih, in sicer na temelju zglednih praks kot tudi novih izzivov. Slednji izhajajo iz najnovejših pobud. - Na evropski ravni so to zgoraj omenjeni dokumenti: Novi program znanj in spretnosti za Evropo, Priporocilo Sveta Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle ipd. - Na nacionalni ravni so to revizija Zakona o izobraževanju odraslih, zakljucki Analize uresnicevanja ReNPIO v obdobju 2014–2016, aktualni projekti ESS, ki zadevajo (1) razvoj kljucnih in poklicnih kompetenc odraslih 2016–2019 ter (2) informiranje in svetovanje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalnega znanja in spretnosti odraslih 2016–2021 ipd. V letu 2016 je bilo za zagotavljanje ucinkovite implementacije EPUO vzpostavljeno nacionalno koordinacijsko telo. To vlogo je, poleg svojih primarnih zadolžitev, povezanih z uresnicevanjem ReNPIO, prevzela obstojeca Koordinacija izobraževanja odraslih, imenovana na MIZŠ. Sodelovanje tega telesa zagotavlja obvešcenost predstavnikov razlicnih ministrstev, združenj in drugih ustanov na državni in lokalni ravni o projektu EPUO. Omogoca pa tudi, da clani prispevajo k usmerjanju razvoja projekta. Prvi stik s clani Koordinacije je bil vzpostavljen 2. junija 2016, ko smo jim predstavili projekt EPUO, njegove enoletne dosežke in izzive. Drugo srecanje je bilo izpeljano 5. oktobra 2017. Tedaj smo porocali o dvoletnih projektnih dosežkih in nacrtih za novo obdobje 2017–2019. Ker pa niso vsi deležniki, prvotno predvideni za koordinacijo uresnicevanja EPUO, clani Koordinacije izobraževanja odraslih (npr. Zavod RS za zaposlovanje, Nacionalna podporna služba za EPALE, nekatere izvajalske ustanove in drugi), smo se z njimi povezali neposredno, jih pritegnili k skupnim dejavnostim in jih obvešcali prek razlicnih medijev. Dejavnosti ozavešcanja ter razvoj temeljnih spretnosti in kompetenc odraslih V Sloveniji je ozavešcanje o pomenu izobraževanja odraslih in vseživljenjskega ucenja eksplicitno navedeno med dejavnostmi, potrebnimi za uresnicevanje ciljev ReNPIO. Na tem podrocju smo dejavni že od leta 1996, ko smo zaceli uveljavljati Teden vseživljenjskega ucenja (TVU) in druge promocijske pristope. V obdobju 2013–2015 smo ta prizadevanja s projektom EPUO nadgradili, tako da smo razvili koncept Parade ucenje (PU) – Dnevi ucecih se skupnosti. V letu 2016, po treh letih evropskega sofinanciranja, je bila PU v celoti vkljucena v projekt TVU. Od tedaj njeno izvedbo sofinancira država, kar je trden dokaz o uspešnosti in trajnosti tega rezultata projekta EPUO. Na temelju vec kot 20-letne izkušnje s TVU ter vecletne izkušnje s PU smo se lotili oblikovanja prenovljene strategije ozavešcanja o pomenu izobraževanja odraslih (Adult Learning Awareness Raising Strategy – ALARS) ter šestih tematskih akcijskih nacrtov. Ti slonijo na prakticnih primerih z državne in lokalne ravni, študiju literature in posvetovanju s clani mreže TVU. V ta namen smo oblikovali osebne izkaznice obstojecih promocijskih kampanj in projektov, ki se nanašajo na sedem javnih sektorjev: izobraževanje, zaposlovanje in socialne zadeve, kulturo, trajnostni razvoj, zdravje, notranje zadeve, javno upravo ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izpostavili smo obstojece in potencialne povezave z izobraževanjem odraslih in vseživljenjskim ucenjem s poudarkom na uspešnih promocijskih prijemih. Vse omenjeno ter pregled razvojnih strategij naštetih javnih resorjev je predstavljalo podlage za prva dva akcijska nacrta, ki zadevata sodelovanje razlicnih resorjev v procesu ozavešcanja o pomenu vseživljenjskega ucenja in izobraževanja odraslih. Nadaljnji štirje akcijski nacrti zadevajo (1) ucinkovite nacine doseganja marginaliziranih ciljnih skupin (t. i. outreach dejavnosti), (2) potencialno vlogo izobraževalcev odraslih v procesih ozavešcanja, (3) ucinkovito medijsko in vizualno promocijo ter (4) povecano vlogo ucecih se v procesih ozavešcanja. Ti projektni rezultati (objavljeni na https://epuo.acs.si/dosezki/alars) so namenjeni predvsem mreži koordinatorjev TVU ter delovni skupini za TVU na ACS kot spodbude za njihovo nadaljnje delo na podrocju promocije izobraževanja odraslih. Do neke mere smo pridobljena spoznanja, okrepljena tudi na študijskem obisku naših kolegov na Irskem, že vkljucili v snovanje in izvedbo TVU 2016 in 2017. Uporabljeni bodo tudi pri delu novoustanovljene skupine za strateški razvoj TVU. Kar zadeva naša prizadevanja na podrocju dvigovanja ravni temeljnih spretnosti in drugih kompetenc, je treba omeniti, da je Slovenija v letu 2015 zakljucila raziskavo o spretnostih odraslih (PIAAC). Njeni rezultati, ki so bili javno objavljeni 28. junija 2016, so sicer pokazali dolocen napredek glede na rezultate raziskave IALS (1997). Predvsem pa so potrdili dejstvo, da razvoj spretnosti odraslih (p)ostaja eden najvecjih izzivov politike in prakse izobraževanja odraslih v Sloveniji. V naslednjem poglavju predstavljamo projektne dejavnosti – t. i. strokovne dogodke EPUO, ki so bili v letu 2017 namenjeni razvoju spretnosti prednostnih ciljnih skupin odraslih. Vec ustreznih spretnosti za življenje in delo Tako metodologija kot tudi priporocila dogodkov EPUO 2015 in 2016 so služili kot odskocna deska za strokovne dogodke EPUO v letu 2017. Ti so bili namenjeni opredelitvi in razvoju temeljnih spretnosti in kljucnih kompetenc ranljivih ciljnih skupin prebivalstva: mladih, priseljencev, starejših odraslih, nizkokvalificiranih delavcev, podeželskega prebivalstva in starejših odraslih. Dogodki so nagovarjali tudi problematiko dejavnega vkljucevanja v ucece se skupnosti. Metodologijo strokovnih dogodkov EPUO 2015 smo že v letu 2016 prenovili in jo zapisali v obliki dogovorov o sodelovanju, ki smo jih sklenili nacionalni koordinator (ACS) ter posamezni nosilci teh dogodkov na lokalni ravni. V dogovoru so opredeljene naloge obeh partnerjev, na primer usklajevalna vloga ACS ter naša obveza, da sodelujemo na dogodkih in predstavimo projekt EPUO ter na koncu povzamemo spoznanja in priporocila vseh sedmih dogodkov. Na strani lokalnega koordinatorja so v dogovoru opredeljene naloge, kot so priprava nacrta oziroma programa dogodka, dolocitev partnerjev in sodelujocih, medijska pokritost, priprava porocila in manifesta ter sodelovanje v zakljucnem mednarodnem dogodku. Upoštevali smo tudi spoznanja s strokovnih dogodkov, izpeljanih v letu 2016. V maju in juniju 2017 je bilo izpeljanih sedem dogodkov, ki so vkljucevali deležnike z lokalne pa tudi nacionalne ravni, in sicer: . štirje strokovni dogodki EPUO (po projektni terminologiji t. i. Promoting Adult Skills – Second round (PASS) events), ki so bili namenjeni opredelitvi potreb in neformalnih izobraževalnih programov ter drugih oblik podpore za razvoj temeljnih spretnosti in drugih kljucnih kompetenc štirih ciljnih skupin: mladih odraslih, priseljencev, nizkokvalificiranih zaposlenih ter podeželskega prebivalstva; . trije strokovni dogodki EPUO (po projektni terminologiji t. i. Key competences for active involvement in learning communities), ki so pozornost namenili razvoju kljucnih kompetenc odraslih za dejavno vkljucevanje v ucece se skupnosti: mladih na poti med šolo in zaposlitvijo, zaposlenih in starejših odraslih. . Gornje razlikovanje dogodkov je bilo zamišljeno v fazi nacrtovanja, med izvajanjem dogodkov pa se je pokazalo, da je do neke mere umetno postavljeno, saj se je pri obeh skupinah dogodkov pokazala nelocljivost izobraževanja od vkljucevanja v razlicne skupnosti, in obratno. Strokovni dogodki EPUO so se zvrstili v casovnem okviru TVU 2017. Udeležili so se jih tako lokalni/regionalni kot tudi nacionalni strokovnjaki s podrocja izobraževanja odraslih, nosilci politike, prakse, predstavniki drugih resorjev, agencij, nevladnih organizacij pa tudi lokalne skupnosti in zaposlovalcev. Med njimi so bili tudi uceci se, vsi skupaj pa so sodelovali v izmenjavi izkušenj, informacij in pogledov. Na vseh prizorišcih so sodelovali predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) oziroma njegovih obmocnih služb, saj so nepogrešljiv partner v teh procesih. Strokovnega dela vseh sedmih dogodkov se je udeležilo skupno 219 sodelujocih. Na prakticnih usposabljanjih posameznih ciljnih skupin, ki so jim bili dogodki namenjeni, pa je sodelovalo okrog 141 udeležencev. Za vse dogodke so vsebine in sodelujoci predstavljeni v njihovih programih. Na vseh srecanjih so bila oblikovana usklajena stališca, organizatorji so pripravili porocilo ter manifest. Pripravili so tudi Power Point predstavitev v slovenskem in angleškem jeziku, ki povzema dogajanje ter priporocila. Angleške razlicice te predstavitve so bile uporabljene v panelni razpravi na zakljucnem dogodku EPUO 2017, o katerem pišemo v nadaljevanju. V 14 spletnih dnevnikih EPALE (7 v slovenskem in 7 v angleškem jeziku) so bili dogodki, spoznanja in priporocila opisani z razlicnih vidikov. Dogodki so predstavljeni na projektni spletni strani in v nadaljevanju. Vkljucevanje prostovoljcev v delo s priseljenci Datum in prizorišce: 23. maj 2017, Jesenice. Ciljna skupina: priseljenci. Koordinator: Ljudska univerza Jesenice; direktorica: mag. Maja Radinovic Hajdic. Vabljeni deležniki: organizacije za izobraževanje odraslih, šole, center za socialno delo, nevladne organizacije, obcine, Slovenska filantropija, priseljenci – udeleženci tecaja slovenšcine, predstavniki ACS – skupaj 27 udeležencev. Strokovni del: predstavitev primerov razlicnih praks s prostovoljci in priseljenci na ljudskih univerzah in v nevladnih organizacijah: LU Jesenice: Podari uro, RIC Novo mesto: pestrost podpore za opolnomocenje priseljencev, Second home: delovanje socialnega centra za migrante, Slovenska filantropija: koncept prostovoljstva. Prakticni del: vodena razprava z izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks pri pridobivanju temeljnih zmožnosti priseljencev. Spoznanja in priporocila: Direktorica LUJ, mag. Maja Radinovic Hajdic, meni, da je prednost Jesenic prav multikulturnost, njen sestavni del pa je prostovoljstvo. Zato so se odlocili za izpeljavo SD EPUO o priseljencih in za pobudo Podari uro – na dan, mesec ali leto, ki tece v Vecgeneracijskem centru Gorenjske. Tina Strnad iz RIC Novo mesto deluje v svetovalnem središcu za izobraževanje odraslih, kjer sta pomembna osebni pristop in zaupnost. Zanjo 'opolnomocenje' pomeni prepoznati znanja in zmožnosti, ki jih priseljenec že ima, mu odpirati nove priložnosti in ga podpirati pri uresnicevanju izbranih poti. Direktor Socialnega centra za migrante Second Home v Ljubljani, Arne Zupancic, je poudaril da si želijo vec povezovanja. V ljubljanskem Rogu so vzpostavili varen prostor za tujce. Delijo jim hrano, oblacila, še pomembneje pa – ucijo jih slovenšcine ter jih seznanjajo s pravicami, ki jih v naši državi imajo. V razpravi se je pokazalo, da tudi drugje po Evropi država vse bolj prelaga bremena dela s priseljenci in z begunci na ramena nevladnih organizacij. Integracijski programi niso financirani v zadostni meri, zato so prostovoljci dobrodošla rešitev. V UPI Žalec jih tako vkljucujejo v jezikovno izobraževanje priseljencev, hkrati pa jim je treba zagotavljati razvoj in ohranjanje lastnega jezika in kulture. Najvecji uspeh pri uresnicevanju instituta prostovoljstva nedvomno nastopi, ko uporabnik postane prostovoljec, ko ucenec postane ucitelj … Skratka, ko se vlogi obrneta. Obstajajo pa celo primeri, ko so prostovoljci dobili zaposlitev, ker so v tem procesu razširili svoj krog poznanstev in delovanja. Ob tem se poraja tudi potreba po medsektorskem povezovanju in sodelovanju z nevladnimi organizacijami, saj bi sinergija vsem prinesla vecje koristi. Ob zakljucku dogodka so organizatorji pripravili osnutek manifesta, ki se zgleduje po publikaciji Manifesto for Adult Learning in the 21st century (EAEA, 2016) oziroma njegovi slovenski razlicici. Manifest z opisanega dogodka se nanaša migracije in demografske spremembe. Dokument bo služil kot temelj za nadaljnje povezovanje priseljencev in migrantov v lokalno in širše okolje. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (1/7). Mladi na poti podjetnosti Datum in prizorišce: 25. maj 2017, Crnomelj. Ciljna skupina: mladi. Koordinator: Zavod za izobraževanje in kulturo Crnomelj; direktorica: mag. Nada Žagar Vabljeni deležniki: študenti in dijaki, predstavniki lokalnega gospodarstva, lokalne skupnosti, organizacije za izobraževanje odraslih in posamezniki, predstavniki ACS – skupaj 49 udeležencev. Strokovni del: okrogla miza o ugotavljanju odzivnosti mladih na potrebe na trgu dela in razvojnih priložnostih okolja. O potrebah in zahtevah posameznih skupin deležnikov so razpravljali mladi, podjetnik in obrtniki. Izpostavljene so bile kompetence mladih, ki vstopajo na trg dela, predvsem samoiniciativnost. Kot podjetniška ideja je bila izpostavljena možnost razvoja podjetništva, povezana z lanom in konopljo (od semena do koncnih izdelkov) v Beli krajini. Prakticni del: delavnica za mlade – predstavitev start-up podjetja in coworkinga, spodbujanje mladih in brezposelnih k iskanju zaposlitve, predstavitev primerov dobrih praks, izdelava lastnih podjetniških nacrtov. Spoznanja in priporocila: Zadnja leta se poudarja pomen kompetence podjetnosti in samoiniciativnosti, predvsem pri mladih, da bi ti prepoznali priložnosti domacega okolja za ustvarjanje novih delovnih mest. V Crnomlju in širše v Beli krajini verjamejo, da bo tema aktualna tudi v prihodnje, in se hkrati zavedajo, da nic ne gre cez noc in bodo rezultati naporov, ki jih vlagajo v razvoj omenjenih kompetenc, vidni cez 5 ali celo 10 let. Znanja in spretnosti posameznik pridobi v šoli in drugih organizacijah, pa tudi v vsakdanjem življenju. V Beli krajini pogrešajo tehniške šole, vecjo izbiro programov za dekleta idr., šolski sistem premalo vkljucuje prakso in premalo spodbuja podjetništvo in podjetniško miselnost, ki bi mladim pomagala razvijati dolocene kompetence. Lahko pa mladi izkoristijo druge ponujene možnosti zunaj obveznega šolanja – denimo razlicne organizacije za mlade. https://ec.europa.eu/epale/sites/epale/files/2_31.jpg Margita Adamic, ki zna razmišljati podjetno, tudi v povezavi z lokalnim, stavi na ustvarjanje priložnosti. (Mlad) clovek naj sam išce svojo zgodbo in delo, pri cemer je kljucna tudi podpora starejših. Te pa pogosto ni. Starši in starejši nasploh ne razmišljajo dovolj odprto, široko, podjetno. Smiselno bi bilo torej delati tudi z njimi ... Ne glede na starost so za razvoj na osebni in poklicni ravni potrebni volja, ideja in pogum ter pripravljenost na nenehno ucenje in spopolnjevanje. Podjetja išcejo tisto, cesar skorajda ni – samoiniciativne ljudi, ki so se pripravljeni uciti! Delodajalci potrebujejo ljudi, tudi mlade, ki so pripravljeni delati in se dela nauciti. Tako v podjetju Akrapovic kot v Adrii Dom išcejo ljudi vseh starosti in razlicnih ravni izobrazbe, ki so pripravljeni delati, hkrati pa se tudi se uciti, saj so vrata odprta vsem, ki pokažejo zanimanje, so samoiniciativni, ne glede na izobrazbo. Torej gre na zacetku bolj za voljo kot znanje. In to pogrešajo: željo, samoiniciativnost. Tudi in predvsem mladih. T. i. milenijci so najnaprednejša generacija v zgodovini cloveštva! To so potrdili tudi na podjetniški delavnici v Podjetniškem inkubatorju Bele krajine, na kateri so mladi razmišljali o svoji poklicni poti in razvijali konkretne podjetniške ideje. Potrdilo se je, da je mlade pogosto treba le motivirati, spodbuditi in podpreti. Zakljucili smo, da morajo izobraževalci odraslih delovati proaktivno in v tesnem sodelovanju z razlicnimi deležniki na nacionalni, lokalni in mednarodni ravni. Le tako lahko zagotovijo vseobsegajoco podporo pri nastajanju novih (ucecih se) skupnosti, ki bodo zasnovane na nacelih spoštovanja raznolikosti ter identitete in osebnega dostojanstva slehernega posameznika. Organizatorji so pripravili manifest, ki temelji na publikaciji Manifesto for Adult Learning in the 21st century (EAEA, 2016) oziroma njegovi slovenski razlicici. Manifest z opisanega dogodka se nanaša na zaposlovanje in digitalizacijo. Dokument bo služil kot temelj za nadaljnje povezovanje mladih na trg dela in krepitev njihovih podjetniških kompetenc. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (2/7). Razvoj kompetenc odraslih na podeželju – priložnosti in izzivi Datum in prizorišce: 6. junij 2017, Žiri. Ciljna skupina: podeželsko prebivalstvo. Koordinator: Ljudska univerza Škofja Loka, direktorica mag. Petra Rozman. Vabljeni deležniki: strokovnjaki s podrocja kmetijstva, gozdarstva, predstavniki Ministrstva RS za kmetijstvo, kmetje, izobraževalci odraslih, predstavniki ACS – skupaj 45 udeležencev. Strokovni del: V strokovnem delu je bil predstavljen Program razvoja podeželja 2014–2020 in razvoj kompetenc odraslih na podeželju. programi za trajnostni razvoj podeželja ter možnost oblikovanja zelenega delovnega mesta na kmetiji. V ospredje so bile postavljene nekatere dejavnosti, ki jih opravljajo razvojni centri in ljudske univerze (UŽU, študijski krožki). Prakticni del: V prakticnem delu je bila pripravljena delavnica Internet – moje okno v svet. Spoznanja in priporocila: Na škofjeloškem podeželju ucenje poteka v lokalnih ucnih središcih, tudi na kozolcih, v kulturnih, gasilskih in vaških domovih. Ce bo vse šlo po nacrtih, pa jih bodo k izmenjavi znanj in spretnosti že kmalu privabljale ucilnice, urejene v Žireh in treh okoliških krajih. Razvoju kompetenc odraslih na podeželju je na nacionalni ravni namenjen Program razvoja podeželja RS 2014–2020. Omogoca organizacijo in izvedbo prenosa znanj ter številne demonstracije, oboje pa zadeva tako tehnološke, ekonomske kot tudi okoljske izzive. Stalno zaznavanje dejanskih potreb podeželskega prebivalstva in oblikovanje vedno novih vsebin prenosa znanja so najvecji izzivi. Kmetijsko gozdarska zbornica je pri vsem tem pomemben spodbujevalec in izvajalec usposabljanj, panožnih krožkov, pogovorov, usposabljanj in preverjanj za nacionalne poklicne kvalifikacije, ekskurzij in drugih dejavnosti. Spodbujanje razvoja kompetenc je brezplacno, usposabljanja za pridobivanje licenc in nekatere druge vrste podpore pa pac ne. Predstavljenih je bilo nekaj primerov dobrih praks. V Vitri v Cerknici so svoja prizadevanja v okviru programov Leonardo da Vinci in Erasmus+, ki so na podrocju turizma, energetike in ravnanja z odpadki ter kmetovanja omogocila izmenjavo znanj in mnenj med Slovenci in Škoti, imenovali »Izobraževanje cez planke za osebe na trgu dela«. Na Posoškem razvojnem centru od lani izvajajo projekt ESS Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc v dolini Soce. Ta jim narekuje, da skupaj s partnerji – Ljudsko univerzo Nova Gorica in Šolskim centrom Nova Gorica, Medpodjetniškim izobraževalnim centrom – zaposlene z nizkimi ravnmi teh kompetenc, stare nad 45 let, vkljucijo v razlicna usposabljanja. Mag. Damijana Kravanja je z nami delila zgodbo delavk TIK Kobarid, ki so se vkljucile v program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Razgibajmo življenje z ucenjem (UŽU-RŽU), ki prinaša kompetence na podrocjih zdravja, trajnostnega razvoja, komunikacije, ucenja ucenja, digitalne pismenosti, financnega opismenjevanja, osebnega menedžmenta, sporazumevanja v tujem jeziku ter medcloveških odnosov. Pri tem so presegli številne ovire, povezane z miselnostjo tako posameznikov kot podjetja. Sinergijo med zaposlenimi in vodstvom bodo v TIK Kobarid krepili tudi v prihodnje, saj jo bodo izvajali kot tim bilding za zaposlene v proizvodnji. Pogovor med Majdo Valda, sodelavko LU Kocevje, in Alojzijem Vidicem, ljubiteljem narave, še posebej zelišc, botanikom in lokalnim aktivistom, o oživljanju vaških jeder na Kocevskem je izzvenel blago in navdušujoce hkrati. Poudarila sta, da je kljucno zaznati prave potrebe in pravi trenutek, ljudi navdušiti za ucenje, nato pa jih s stalno novimi, koristnimi vsebinami ohranjati v ucni kondiciji. Tudi na podeželju je torej kljucno ozavešcanje in medsebojno informiranje. Prav je, da nacionalne ustanove stopajo v interakcijo z nevladniki in aktivisti, vsi skupaj pa podprejo medsebojno ucenje prebivalcev podeželja, ki jim omogoca krepitev strokovnih in splošnih kompetenc. Prav je tudi, da nacionalne ustanove z lokalne ravni dobijo povratne informacije o tem, kaj obrodi sadove in kaj ne. Organizatorji so pripravili manifest, ki temelji na publikaciji Manifesto for Adult Learning in the 21st century (EAEA, 2016) oziroma njegovi slovenski razlicici. Manifest z opisanega dogodka se nanaša na socialno kohezijo, pravicnost in enakost. Dokument bo služil kot temelj za nadaljnje dejavnosti podeželskega prebivalstva, njihovega medsebojnega povezovanja, iskanja priložnosti v lokalnem okolju in krepitev njihovih podjetniških kompetenc. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (3/7). Razvoj znanj in kompetenc kadrov v gospodarstvu Datum in prizorišce: 8. junij 2017, Ajdovšcina. Ciljna skupina: zaposleni. Koordinator: Ljudska univerza Ajdovšcina; direktorica: Eva Mermolja. Vabljeni deležniki: župan Ajdovšcine, predstavniki gospodarstva, podpornih organizacij, podjetniki, strokovnjaki iz izobraževalnih organizacij in drugih ustanov, zaposleni, predstavniki ACS – skupaj 62 udeležencev. Strokovni del: predavanje na temo razvijanja kompetenc in izobraževanje za starejše zaposlene, predstavitev primerov dobrih praks razlicnih podjetij in institucij, razprava kljucnih deležnikov Prakticni del: fotografska delavnica https://ec.europa.eu/epale/sites/epale/files/18951061_10154426022002102_6351371339257128632_n.jpg Spoznanja in priporocila: V pozdravnih nagovorih sta župan Obcine Ajdovšcina, Tadej Beocanin, in vodja projekta EPUO na ACS, mag. Zvonka Pangerc Pahernik, poudarila nujnost dejavnega povezovanja razlicnih akterjev. Tu so na Ajdovskem na dobri poti. Direktorica LUA, Eva Mermolja, je povedala, da si izobraževalci želijo poznati potrebe gospodarstva, da se nanje lahko ustrezno odzovejo. Gospodarstvo v regiji se izboljšuje, veliko je povpraševanje po specializiranih kadrih, prisluhniti pa je treba tudi potrebam ljudi, lokalnega okolja, in se povezati s podpornimi ustanovami v regiji. Kljucno je torej lokalno partnerstvo, kjer razlicni deležniki delajo z roko v roki. Nives Fortunat Šircelj iz Zavoda ZAPOSLISE je izpostavila dejstvo, da se nacini dela danes hitro spreminjajo, s tem pa tudi potrebe po znanjih in kompetencah. Zato je kljucno zaposlene izobraževati in usposabljati ter jih znati tudi motivirati. Ljudje bodo z vedno vecjo avtomatizacijo delovnih procesov za upravljanje novih strojev denimo potrebovali znanja in specificne kompetence, kot so IKT, racunalniška pismenost, znanje tujih jezikov idr. Predvsem pa so vse pomembnejše t. i. mehke vešcine, ki jih morajo pospešeno pridobivati tudi strokovni tehnicni kadri. Vlaganje v znanje in razvijanje ustreznih kompetenc in njihovo razvijanje je torej nujno. Zoran Keser iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS je spregovoril o Kompetencnih centrih za razvoj kadrov (KOC) in njihovem pozitivnem vplivu na obseg izobraževanja in vkljucenost zaposlenih vanj. Steklarna Hrastnik in Mlinotest sta dobra primera podjetij, v katerih je izobraževanje postalo vrednota in vanj intenzivno vlagajo. Ciljno usmerjeno usposabljanje, vezano na posameznika, je tisto, na kar stavijo v podjetju Kolektor, saj se vodstvo zaveda pomena ucenja zaposlenih. Predstavnica podjetja, mag. Eva Cvelbar Primožic, je kot kljucno izpostavila ciljno usposabljanje za tiste kompetence, ki pri zaposlenem niso dobro razvite. Primer dobre prakse v podjetju je mentorski sistem, v katerega vkljucujejo vse novo zaposlene, prerazporejene, dlje casa odsotne, napotene na delo v tujino oz. iz tujine, dijake in študente na obvezni praksi ter štipendiste. Po koncanem usposabljanju sledi zagovor, ki mora biti uspešen. Pozitivne izkušnje in ucinkovitost so dober razlog za vpeljavo sistema tudi v drugih organizacijah. Na Ljudski univerzi Ptuj (LUP) se povezujejo. V projektu, namenjenem pridobivanju temeljnih in poklicnih kompetenc, so se povezali s partnerji in se na podlagi analize okolja osredotocili na usposabljanje zaposlenih, starejših od 45 let. V Spodnjem Podravju so se osredotocili na kmetijstvo, predelovalno dejavnost in zdravstveno/negovalno dejavnost. Organizirajo številne programe: tuje jezike, racunalniške in digitalne kompetence, spodbujanje ucenja in socialne vkljucenosti ter samoiniciativnost in podjetnost. Pomanjkanje ustreznega kadra pesti veliko delodajalcev, ki izpostavljajo predvsem napacno strategijo izobraževalnega sistema. Rešitev, vec tehnicnega znanja, sodelujoci v razpravi tako vidijo tudi v dobri promociji poklicev, ki naj se zacne že v vrtcu in potem nadaljuje vse šolanje. Delo je torej treba osmisliti, hkrati pa je nujno dobro razporediti kadre na najustreznejša delovna mesta in s tem povecati tako motivacijo kot tudi ucinkovitost. Organizatorji so pripravili manifest, ki temelji na publikaciji Manifesto for Adult Learning in the 21st century (EAEA, 2016) oziroma njegovi slovenski razlicici. Manifest z opisanega dogodka se nanaša na dejavno državljanstvo, demokracijo in participacijo. Dokument bo služil kot temelj za nadaljnje sodelovanje med deležniki in razvijanje novih podjetniških možnosti v lokalnem okolju. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (4/7). Priložnosti krepitve kompetenc mladih na prehodu med šolo in zaposlitvijo Datum in prizorišce: 4. junij 2017, Maribor. Ciljna skupina: mladi. Koordinator: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza; direktorica: Irena Urankar. Vabljeni deležniki: mladi, predstavniki delodajalcev, zavoda za zaposlovanje, ljudskih univerz in drugih izobraževalnih organizacij, nevladnih organizacij, ACS – skupaj 46 udeležencev. Strokovni del: prispevki so govorili o spretnostih in znanju mladih, kot se kažejo v raziskavah, o kriticni pismenosti in položaju/vkljucevanju mladih na trgu dela, prostovoljstvu in informiranosti o pravicah iz dela. Prakticni del: delavnica za mlade na temo zaposlovanja in položaja mladih, aktivnega državljanstva in delavskih pravic. Pripravili so jo v Sindikatu Mladi plus. Spoznanja in priporocila: Andragoški zavod – Ljudska univerza Maribor po besedah direktorice Irene Urankar izvaja kar nekaj programov za (zlasti prikrajšane) mlade – na primer Projektno ucenje mlajših odraslih (PUM-O). Tokratni dogodek pa je sedemnajstim mladim, ki so sodelovali v njegovem prakticnem delu, prinesel priložnost za krepitev samoiniciativnosti ter socialne in državljanske kompetence. Predstavnica Sindikata Mladi plus, Zala Turšic, jim je namrec v delavnici s pomenljivim naslovom Za dostojno delo približala teme o zaposlovanju in položaju mladih ter delavskih pravicah. Udeleženci so jih ocenili za izjemno poucne in uporabne v konkretnih življenjskih okolišcinah. Še prej pa smo o teh temah spregovorili v strokovnem delu dogodka. Raziskavo o spretnostih odraslih – PIAAC (Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih) je uvodoma predstavila mag. Jasmina Mirceva z ACS. Spretnosti vse prehitro zastarajo, zanimivo pa je, da med zaposlenimi in brezposelnimi mladimi ni velike razlike v spretnostih. Veliko vecji vpliv imata dosežena raven formalne izobrazbe ter (ne)vkljucenost mladih v izobraževanje. Predstavnica Obmocne službe ZRSZ Andreja Motaln je izpostavila, da se mladi z jasnimi cilji in interesi, ki se zavedajo svojih mocnih plati, lažje znajdejo na trgu dela. Pogosto potrebujejo le še mehke vešcine, da bodo znali ustrezno komunicirati s potencialnimi delodajalci, reševati probleme in se odlocati, analiticno in sinteticno razmišljati, delati pod pritiskom in ne nazadnje – sodelovati v delovnih timih. Mladim lahko koristijo svetovalne storitve v kariernih središcih ter številna usposabljanja, na katerih lahko pridobijo temeljne in poklicne kompetence, širijo pa tudi svoj krog poznanstev. Nekaj vec smo na dogodku izvedeli tudi o aktualnih razpisih, tj. delovnem preizkusu ter trajnem zaposlovanju mladih, ki prinašata financne in druge spodbude obojim – mladim in delodajalcem. Za mlade pa v lokalnem okolju obstajajo tudi druge poti. Vasja Bajde iz Prizme je porocal o projektno zasnovanih priložnostih za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih. Tako so na primer z Mrežo za razvoj podjetnosti mladih (POM) zagotovili prenos znanja in izkušenj ter prispevali k integraciji in boljši dostopnosti ponudbe podjetniškega usposabljanja, svetovanja in informiranja mladih na obeh straneh meje s Hrvaško. Med rezultate štejejo 16 promotorjev za delo na tockah podjetnosti, razvit in izveden program usposabljanja za spodbujanje podjetništva, prirocnik za podporo podjetništva mladim ter ne nazadnje – 4 samozaposlitve mladih ter številne poslovne nacrte za samozaposlitev. V Mladinskem centru Ormož, ki deluje kot enota Ljudske univerze (LU) Ormož in gostuje v njihovih prostorih, se nocejo sprijazniti z dejstvom, da se mladi odseljujejo. Omogocajo jim razvojno naravnano druženje, ki temelji na nacelu demokraticnega vodenja. Pri tem sodelujejo s Slovensko vojsko in številnimi partnerji v svojem okolju in širše, tudi z Evropsko prostovoljsko službo (EVS). H kriticnosti je opozorila Urška Breznik iz Infopeke. Povezala jo je s pismenostjo mladih ter predstavila model štirih virov, ki naj bi mladim omogocil oceno družbene situacije, v kateri se nahajajo. Slednje pa je predpogoj za njihovo enakopravno udejstvovanje v družbi, je poudarila. Organizatorji so pripravili manifest, ki temelji na publikaciji Manifesto for Adult Learning in the 21st century (EAEA, 2016) oziroma njegovi slovenski razlicici. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (5/7). Temeljne kompetence zaposlenih – sporocilo delodajalcev politiki in stroki Datum in prizorišce: 26. junij 2017, Velenje. Ciljna skupina: nižje izobraženi zaposleni ter brezposelni. Koordinator: Ljudska univerza Velenje; direktorica: Brigita Kropušek Razinger . Vabljeni deležniki: predstavniki Mestne obcine Velenje, zavoda za zaposlovanje, delodajalcev, šol, ljudskih univerz in drugih izobraževalnih organizacij, lokalnih skupnosti, lokalnih javnih ustanov in ACS, skupaj 29 udeležencev. Strokovni del: nagovor predstavnika obcine, plenarna prispevka delodajalcev (Skaza, Gorenje) ter vodena razprava udeležencev s ciljem sporociti politiki in stroki, katere temeljne kompetence/ znanja delodajalci razlicnih sektorjev pricakujejo od svojih zaposlenih, da bodo lažje uresnicevali cilje podjetja. Prakticni del: okrogla miza 'Pogled na temeljne kompetence iz razlicnih zornih kotov'. Spoznanja in priporocila: LU Velenje je na strokovnem dogodku EPUO gostila predstavnike gospodarstva, politike, izobraževalne stroke, javnega in nevladnega sektorja ter (tako ali drugace) zaposlenih. Med slednjimi sta izstopala Peter in Laura Apat, oba visoko izobražena, še pred nekaj leti zaposlena v Ljubljani, zdaj pa svojo vizijo uresnicujeta na družinski turisticni kmetiji. V ozadju velenjskega dogodka je bila jasna struktura, ki jo je direktorica AZ LU Velenje, Brigita Kropušek Ranzinger, spretno udejanjala, tako da je k besedi izmenjaje vabila clane posameznih tematskih omizij. V uvodnem prispevku nas je Tanja Skaza, direktorica Skaza Smart Plastic, opomnila, da bodo delo v prihodnje krojili trije dejavniki – avtomatizacija, globalizacija ter sodelovanje, pri tem pa je kljucno medsebojno spoštovanje. Projekt Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc (PTPK), ki ga v Skupini Gorenje izvajajo v sodelovanju z AZ LU, je koncno omogocil usposabljanje nižje izobraženim. Ker pa starejši od 45 let s koncano najvec srednjo izobrazbo naceloma niso prevec naklonjeni izobraževanju, je bil prvi korak ozavešcanje. Usposabljanje, ki je teklo zunaj delovnega casa, a v njihovih prostorih, je prineslo predvsem nove jezikovne in racunalniške spretnosti kar 165 udeležencem. V osrednjem omizju smo o temeljnih kompetencah razpravljali iz razlicnih zornih kotov. Dr. Selma Filipancic Jenko iz Invela je zastopala poglede nevladnega sektorja. Poudarila je osebne lastnosti: žar v oceh, humanost … ter prostovoljstvo. Podžupan Mestne obcine Velenje, Peter Dermol, je opozoril na past varcevanja, ki temelji na predpostavki, da so zaposleni strošek, namesto da bi jih razumeli kot vložek. Stavi na povezanost vseh kadrov ter gojenje obcutka pripadnosti. Nataša Detecnik, direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, Obmocne službe Velenje, je povedala, da se stopnja brezposelnosti približuje tisti izpred krize in da se potrebe po kadrih tako povecujejo, da vse bolj vkljucujejo tudi dolgotrajno brezposelne. AZ LU Velenje spodbuja tudi vkljucevanje udeležencev naprej – v prostovoljstvo. Franja Centrih iz UPI Ljudske univerze Žalec je opozorila na pomen podpornih dejavnosti, in sicer svetovanja ter vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja odraslih. Zvonka Pangerc Pahernik je prispevala informacije o projektu EPUO, namenu strokovnih dogodkov, povezovanju podrocij gospodarstva in izobraževanja (odraslih) ter o aktualnih projektih ESS, ki tecejo na ACS in na lokalni ravni. Udeleženci drugih, tematskih omizij so se vkljucevali glede na izpostavljene teme. Tako smo lahko od direktorja Šolskega centra Velenje slišali, da se šolstvo zaveda potrebe po spremembah. Ucni nacrt jim dovoljuje, da kar 20 % izobraževalnih vsebin prilagodijo razredu, malodane posamezniku, in pri tem imajo besedo tudi potencialni zaposlovalci. Peter Apat je na lastni koži spoznal, da formalno izobraževanje brez stika s prakso ne opremlja za uspešen vstop na trg dela. Elido Bandelj, direktor Centra za poklicno izobraževanje in usposabljanje, pa je opozoril na potrebo po usklajenem delovanju izobraževalcev, zaposlovalcev ter Gospodarske in Obrtno-podjetniške zbornice v skupno dobro vseh, še posebej mladih in odraslih udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Tako javni zavod Komunalno podjetje Velenje od svoje temeljne dejavnosti prehaja vse bolj na trg, kar poraja potrebo po drugacnih znanjih in pristopih, saj v ospredje stopajo odnosi z ljudmi. Kompetence dobrih medcloveških odnosov pa so še posebej pomembne v Domu za varstvo odraslih Velenje. Y:\User\Zvonka\DOC\SI-AL_Agenda 2015_2017\National coordination\PASS events_2017\Velenje\Predstavitve_lista prisotnih_fotke\Fotografija 3.jpg Organizatorji so pripravili manifest, ki temelji na publikaciji Manifesto for Adult Learning in the 21st century (EAEA, 2016) oziroma njegovi slovenski razlicici. Dokument bo služil kot temelj za nadaljnje sodelovanje med deležniki in je usmerjen predvsem v zavedanje o zahtevanih kompetencah na trgu dela. Poskrbeti je treba, da se bodo zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe in brezposelni pripravljeni uciti, saj je tudi na delovnem mestu pomembno, da krepimo aktualne vešcine. Tako bo lahko gospodarstvo bolj napredovalo. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (6/7). Izzivi vkljucevanja starejših odraslih v ucenje, delo in družbo Datum in prizorišce: 29. junij 2017, Slovenj Gradec. Ciljna skupina: starejši odrasli. Koordinator: MOCIS, center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec; direktorica: Sonja Lakovšek Vabljeni deležniki: predstavniki zavodov, ljudskih univerz in univerz za tretje življenjsko obdobje, zavoda za zaposlovanje, ACS, skupaj 46 udeležencev. Strokovni del: predstavitve vsebin, povezanih z aktivnim vkljucevanjem starejših odraslih v družbo: predstavitev statisticnih rezultatov, psihološki vidik, predstavitev dobrih praks. Prakticni del: Možganski fitnes – interaktivni trening spomina, pozornosti, koncentracije in sprošcanja. https://ec.europa.eu/epale/sites/epale/files/2_8.png Spoznanja in priporocila: Nekatere pomenljive statisticne podatke o deležu starejših med prebivalstvom Slovenije, njihovi zaposlenosti in brezposelnosti, izobrazbi in delovni aktivnosti ter vkljucevanju v vseživljenjsko ucenje je z nami delil mag. Peter Beltram z Andragoškega centra Slovenije (ACS). Slovenci v tem starostnem razredu se tudi redkeje vkljucijo v izobraževanje. Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik nas je opozoril, da je v starejšem obdobju pomembno vzdrževanje pozitivne samopodobe in naravnanosti ter postavljanje realnih pricakovanj. V razpravi smo soglašali, da je veliko pozitivnih zgodb o starejših, uspešno vkljucenih v razlicne oblike (medgeneracijskega) ucenja in usposabljanja – treba jih je širiti in tako povecevati delež aktivnih. V ZRSZ, OS Velenje, poznajo recept za vkljucitev starejših na trg dela: treba je prepoznati njihove prednosti in javnost ozavešcati o njihovem potencialu, starejše aktivirati z ukrepi vseživljenjskega ucenja, med katere sodi tudi vseživljenjska karierna orientacija, izkoristiti omenjeni potencial starejših ter spodbujati medgeneracijske aktivnosti, odgovornosti in oblike pomoci. Da v praksi tecejo odlicni projekti, sta dokazali predstavitvi Andragoškega zavoda Ljudske univerze (AZ LU) Velenje ter Razvojno izobraževalnega centra (RIC) Novo mesto. Vecgeneracijski center (VGC) Planet generacij z AZ LU Velenje soustvarjajo UPI ljudska univerza Žalec ter Slovenska filantropija – Hiša Sadeži družbe Žalec, pokriva pa 12 savinjskih obcin. Tu so vsi enakopravni, izmenjava znanj in spretnosti tece v vse smeri in nastajajo cudoviti izdelki, ki VGC približujejo širši javnosti. Tukaj se dogaja ogromno: usvajanje slovenskega jezika za priseljence, kreativne in digitalne delavnice, urjenje spomina, obravnava tem, kot so zdravje, osebna rast, kultura … Vse to je povezano z vsakdanje uporabnimi racunalniškimi spretnostmi, ki se jih nauciš mimogrede, ker veš, da jih resnicno potrebuješ. Udeleženec Bojan Krevh kar ni mogel prehvaliti osebja VGC, svoj slavospev pa je zakljucil s pozivom, naj vsak širi informacijo o priložnostih. V Novem mestu pa je starejšim na voljo Univerza za starejše, ki se je leta 2000 porodila iz študijskega krožka. Leta 2015 so prešli v zdajšnjo, ki jo odlikuje demokraticnost njenega delovanja. Clani/slušatelji, vec kot 350 jih je, so namrec soustvarjalci kakovostnega vsebinskega programa, ki poleg izobraževanja omogoca tudi ustvarjanje, osebnostno rast in – združevanje. Slednjega starejšim morda še najbolj manjka. Med njihovimi cilji sta tudi razvoj pozitivnega odnosa do starosti in staranja v javnosti ter raziskovanje izobraževanja starejših. Pod okriljem Univerze za starejše zdaj deluje tudi VGC, dejavnosti pa izvajajo tudi v središcu za samostojno ucenje. https://ec.europa.eu/epale/sites/epale/files/1_11.png Druga veja dejavnosti v RIC Novo mesto je mednarodni projekt Plan BE – aktivni starejši prostovoljci. V njem je vseživljenjsko ucenje tesno povezano s spodbujanjem uravnoteženega trajnostnega družbenega razvoja tako na lokalni ravni kot tudi na ravni EU. Dogodki, usposabljanja, gradiva – vse to nastaja v krogu predanih udeležencev in strokovnjakov iz štirih držav. Organizatorji so pripravili manifest, ki temelji na publikaciji Manifesto for Adult Learning in the 21st century (EAEA, 2016) oziroma njegovi slovenski razlicici. Dokument bo služil kot temelj za nadaljnje sodelovanje med deležniki in je usmerjen predvsem v zavedanje o pomenu vkljucevanje starejših odraslih tako na trg dela kot tudi v razlicne oblike neformalnega in formalnega izobraževanja. Pri tem se lahko pojavijo tako na strani posredovalcev znanja kot ucecih se. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (7/7). Zakljucni dogodek EPUO 2017 Na zakljucnem dogodku EPUO smo vzpostavili povezavo spretnosti odraslih s problematiko trajnostnega razvoja ter osvetlili vlogo izobraževanja odraslih pri njegovem zagotavljanju. Pomen pridobivanja spretnosti za življenje in delo je bil prikazan v razlicnih predstavitvah in panelnih razpravah. Domaci in tuji udeleženci so s svojimi prispevki potrdili slogan Moc in radost ucenja. V letu 2017 EAAL je bil zakljucni dogodek EPUO povezan s tradicionalnim strokovnim dogodkom Tedna vseživljenjskega ucenja na nacionalni ravni, tj. z andragoškim kolokvijem. Andragoški center Slovenije ga je organiziral skupaj z Ljudsko univerzo (LU) Ajdovšcina 3. in 4. oktobra 2017 v Ajdovšcini. Dogodek mednarodnega znacaja je bil sestavljen iz treh delov: - ‘Izzivi neformalnega izobraževanja v Zgornji Vipavski Dolini': Za ta del programa je LU Ajdovšcina zagotovila lokalne prispevke, ki so zadevali razlicne oblike neformalnega izobraževanja odraslih, uveljavljene v tem okolju. Predstavljeni so bili študijski krožki, nacionalne poklicne kvalifikacije, Projektno ucenje mlajših odraslih, Urbani vrt, Ucni center Brje ipd. V tem programskem sklopu je sodelovalo 69 udeležencev. Udeleženci so z zanimanjem spremljali predstavitve dosežkov in izzivov trajnostnega razvoja ter problematike pridobivanja poklicnih in splošnih spretnosti. Predstavniki nacionalnih ustanov in združenj so se pogovarjali o aktualnih in prihodnjih izzivih izobraževanja odraslih in projekta EPUO. andragoski kolokvij1004-100019 AK2017_Ajdovscina_070 - ‘Z ustreznimi spretnostmi do boljšega življenja’: Ta programski sklop so soustvarjali koordinatorji strokovnih dogodkov EPUO 2017, ki so predstavili spoznanja in priporocila s srecanj, ki so zadevala razvoj spretnosti za življenje in delo izbranih izobraževalno prikrajšanih ciljnih skupin. V panelu, ki je zadeval pogled naprej (in se je dotikal tudi uresnicevanja Priporocila Sveta Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle), so sodelovali deležniki z nacionalne ravni. V tem programskem sklopu je sodelovalo 68 udeležencev. - ‘Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe’ (tema andragoškega kolokvija v ožjem smislu): Prispevki s podrocja izobraževanja odraslih in trajnostnega razvoja (pogled Ministrstva za okolje in prostor) so izpostavljali potencialni vpliv, ki ga ima prav izobraževanje odraslih pri uresnicevanju trajnostnega razvoja družbe in gospodarstva. V tem programskem sklopu je sodelovalo 78 udeležencev. Gosta z Irske, Jim Prior in Catherine Aylmer iz Limerick Community Education Network (LCEN), sta s prispevkom ‘Community learning as a way to react to changes’ predstavila svoj pogled na neformalno ucenje v skupnosti ter vlogo slednjega pri trajnostnem razvoju. V drugem delu programa smo prek Skypa prisluhnili prispevku nacionalne koordinatorice za uresnicevanje EPUO na Irskem, Niamh O’Reilly iz Združenja za izobraževanje odraslih, AONTAS. Predstavila je njihove tekoce in nacrtovane aktivnosti v tem projektu. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Bosne in Hercegovine (nacionalni koordinator EPUO), Hrvaške (EPALE NSS), Italije in Srbije. Skupno 122 razlicnih udeležencev se je v dveh dneh seznanilo z aktualnimi temami, izmenjali so si poglede nanje ter oblikovali izzive in priporocila za delo v prihodnje. Na spletni strani, vzpostavljeni posebej za ta dogodek (http://pro.acs.si/ak2017) so objavljeni tudi video posnetki celotnega dogajanja (http://pro.acs.si/ak2017/video). Vzajemno ucenje na mednarodni ravni Poleg sklepnega dogodka EPUO 2017 smo sodelovali na nekaterih drugih strokovnih srecanjih, ki so omogocila mednarodno izmenjavo, vzajemno ucenje ter predstavitev dejavnosti in dosežkov projekta EPUO. Vzajemno ucenje v mednarodnem merilu je potekalo na rednih sestankih mreže nacionalnih koordinatorjev s predstavniki EK, pa tudi v neposrednih stikih med koordinatorji. Slednje velja še zlasti za podrocje jugovzhodne Evrope, kjer je Slovenija delovala kot pobudnica za srecanja in razlicne oblike sodelovanja. Študijski obisk na Irskem Med 6. in 10. marcem 2017 se je na obisku na Irskem mudila dvanajstclanska slovenska delegacija. Skupino smo sestavljali clani delovne skupine EPUO na ACS, dva zunanja sodelavca, dva dobitnika priznanja za promocijo ucenja in znanja odraslih za leto 2016, predstavnica Foruma ucecih se ter predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Slovenska delegacija na dogodku Star Awards – uvodni slovesnosti Festivala ucecih se odraslih na Irskem, Dublin, 6. marec 2017. Slovenska predstavnica je sodelovala v panelni razpravi seminarja ‘Evropska unija: solidarnost v negotovih casih', Dublin, 10. marec 2017. 60 Namen študijskega obiska, organiziranega pod okriljem Festivala ucecih se odraslih (AONTAS Adult Learners' Festival), je bila izmenjava izkušenj in znanj, povezanih z nacionalno koordinacijo EPUO v obeh državah ter z dejavnostmi ozavešcanja na splošno. Tako kot naši gostitelji – združenje AONTAS –, tudi ACS deluje kot nacionalni koordinator za uresnicevanje EPUO, obenem pa smo nacionalni koordinatorji naših festivalov ucenja. Zato smo želeli izvedeti, kako se na Irskem lotevajo medijske in vizualne promocije, kako pripravljajo privlacne publikacije, kot je npr. I'm an Adult Learner 2016. Inspiring learner stories from across Ireland, kako informirajo in pritegnejo javnost prek Twitterja in FB-ja ter na kakšen nacin vkljucujejo ucece se ter nosilce politike v njihove promocijske dejavnosti. Med petdnevnim bivanjem na Irskem smo se udeležili otvoritvene slovesnosti Star Awards, na kateri tudi oni podeljujejo priznanja. Obiskali smo nekatere izvajalce izobraževanja odraslih, in sicer mrežo Limerick Community Education Network, kolidž AN Cosan, center Warrenmount Community Education Centre ter nevladno organizacijo Exchange House Ireland. Poglobljeno smo obravnavali svoje izkušnje in pristope z nekaterimi sodelavkami AONTAS-a ter z njihovo priznano ambasadorko ucenja, Uno Buckley. Zadnji dan smo se udeležili seminarja na temo ‘Evropska unija: solidarnost v negotovih casih' ter s predstavitvijo dejavnosti ACS ter naših vtisov, pridobljenih med obiskom na Irskem, sodelovali v panelni razpravi. Nekatera pridobljena spoznanja smo že vkljucili v pripravljalne dejavnosti za TVU 2017, koristila so nam pri oblikovanju prenovljene strategije ozavešcanja (ALARS), vir inspiracije pa nam bodo tudi pri nadaljnjem delu. O doživetjih med študijskim obiskom na Irskem smo na platformi EPALE objavili 12 spletnih dnevnikov: - v slovenskem jeziku: zacetni opis naših razlogov in utrinki po posameznih dnevih: prvi, drugi, tretji, cetrti, peti dan; - v angleškem jeziku: zacetni opis naših razlogov in utrinki po posameznih dnevih: prvi, drugi, tretji, cetrti, peti dan. Druge priložnosti za izmenjavo in medsebojno podporo Študijski obisk italijanskega nacionalnega koordinatorja, tj. Nacionalnega inštituta za analizo javnih politik (National Institute for Public Policy Analysis – INAPP) v Sloveniji: obisk triclanske skupine italijanskih kolegov je potekal od 12. do 14. junija 2017 v Ljubljani in Velenju po naslednjem programu. Uvodoma smo jim predstavili dejavnosti ACS, naš projekt EPUO ter slovenski pristop k problematiki ugotavljanja in vrednotenja predhodno pridobljenih znanj in spretnosti. Na obisku Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje so spoznavali, kako ti procesi tecejo v praksi. Srecali so se tudi z Aferdito Preshtreshi, udeleženko v njihovih izobraževalnih programih, ki je izkusila tudi proces svetovanja in vrednotenja. Italijanski kolegi so zbirali (video) vtise za njihovo opisno in video porocilo o ugotavljanju in vrednotenju predhodno pridobljenih znanj in spretnosti v EU. Silke Maria Bettray iz Nemcije, Martina Ní Cheallaigh iz Evropske komisije ter Zvonka Pangerc Pahernik iz Slovenije – mednarodne udeleženke na zakljucni konferenci hrvaškega projekta EPUO 16. oktobra 2017 v Zagrebu. Fotografija osebe Andragoški center Slovenije - Slovenian Institute for Adult Education. IMG_0415 Hrvaška zakljucna konferenca EPUO: 16. oktobra 2017 smo se v Zagrebu udeležili zakljucnega dogodka hrvaškega projekta EPUO, ki ga je organiziral njihov nacionalni koordinator – hrvaško Ministrstvo za znanost in izobraževanje. Na konferenci so zaokrožili dvoletna prizadevanja, ki so bila prvenstveno namenjena osnovnošolskemu izobraževanju odraslih. Tudi to je bila priložnost za predstavitev slovenskih izkušenj in dosežkov ter izmenjavo pogledov. Vec glej tukaj. Gradimo mostove v izobraževanju odraslih 2017: Letošnja regionalna konferenca izobraževalcev odraslih iz držav Jugovzhodne Evrope je bila organizirana od 25. do 26. oktobra 2017 v Skopju v Makedoniji. Na njej so sodelovali številni nacionalni koordinatorji EPUO iz regije. V okviru predstavitve aktualnih dogajanj v izobraževanju odraslih v Sloveniji smo spregovorili tudi o rezultatih projekta EPUO v Sloveniji. Vec informacij o konferenci je na voljo tukaj. Udeleženci konference Gradimo mostove v izobraževanju odraslih 2017 smo 25. oktobra v Skopju pocastili izid makedonske razlicice Manifesta o ucenju odraslih v 21. stoletju. Moc in radost ucenja / The Power and Joy of Learning – to je bil slogan strokovnih dogodkov EPUO 2017 ter zakljucnega dogodka, 3.–4. oktobra 2017 v Ajdovšcini. 37914126042_9481ceeb9a_k Foto_Pipistrel Vecina naših dejavnosti se je povezovala s pobudo Evropskega združenja za izobraževanje odraslih (EAEA) o Letu izobraževanja odraslih v Evropi (2017: The Year of Adult Education in Europe). Slednje je potekalo pod sloganom Moc in radost ucenja v vseh državah clanicah EAEA in EU. Naša srecanja smo predstavili v skupnem koledarju, ki obsega okrog 100 sorodnih dogodkov po vsej Evropi. Nacini diseminacije Projektne dejavnosti in rezultate smo podprli z IKT rešitvami in promocijskim gradivom, slednje pa je bilo namenjeno tudi širjenju glasu o slovenskem projektu EPUO doma in v tujini. Vzpostavili smo novo projektno spletno stran (glej https://epuo.acs.si) in https://epuo.acs.si/en). Ta pomeni tehnicno in vsebinsko nadgradnjo platforme, ki je bila v veljavi vse od zacetka uresnicevanja EPUO (glej staro spletno stran: http://tvu.acs.si/paradaucenja/projekt/opis). Spletne strani bodo še naprej kljucno mesto za dokumentiranje projektnih dejavnosti in dosežkov, kar zagotavlja tudi njihovo trajno dostopnost. Dve izdaji tradicionalnega e-biltena (za leti 2016 in 2017) v slovenskem in angleškem jeziku prav tako omogocata širjenje informacij o razlicnih vidikih uresnicevanja EPUO v Sloveniji in tujini. Osrednja vsebina obeh izdaj so strokovni dogodki EPUO, porocali pa smo tudi o zakljucnih dogodkih, vzajemnem ucenju v mednarodnem merilu in drugih projektnih vidikih. Glej: https://epuo.acs.si/gradiva/e-bilten. Video produkcija, ki temelji na strokovnih dogodkih EPUO in drugih relevantnih izjavah kljucnih sogovornikov, je presegla tako nacrtovano število izdelkov kot vsebinski okvir. Tako smo namesto enega videa izdelali uvodni video ter pet dodatnih, v katerih so zbrane izjave pomembnih deležnikov o pridobivanju temeljnih spretnosti in drugih zmožnosti za prednostne ciljne skupine: brezposelne, mlade, podeželsko prebivalstvo, priseljence in Rome ter starejše zaposlene, ki jim grozi izguba zaposlitve. Infografike s statisticnimi podatki ter priporocili, ki izhajajo iz omenjenih dogodkov EPUO, so vkljucene v videe, namenjene posameznim ciljnim skupinam. Glej: https://epuo.acs.si/dosezki/video/videi-2015-2017. Povzetki vsebin strokovnih dogodkov in video publikacij za posamezne ciljne skupine so prikazani tudi na šestih razstavnih panojih. Ti so postali sestavni del dolgoletne potujoce razstave ACS 'Praznik ucenja' in bodo uporabljene v promocijske namene na razlicnih prizorišcih po državi. Glej: https://epuo.acs.si/gradiva/infografika. Informacije o projektnih rezultatih, še posebej spletne dnevnike in novice, smo objavljali v platformi EPALE (v letih 2016 in 2017 skupno 47 spletnih dnevnikov in 40 komentarjev) kot tudi v mnogih drugih medijih. O diseminaciji glej tudi: https://epuo.acs.si/diseminacija. Koordinacija projekta EPUO v obdobju 2017–2019 Smo na pragu cetrte faze nacionalne koordinacije uresnicevanja EPUO v Sloveniji. Dejavnosti bodo po eni strani izhajale iz dosežkov predhodnih faz, po drugi strani pa se bodo povezovale z najbolj aktualnimi dogajanji v politiki in stroki izobraževanja odraslih. Veselimo se zanimivih izzivov v državnem in mednarodnem prostoru. V obdobju 2017–2019 je krovni cilj nacrtovanih dejavnosti projekta EPUO popularizacija Priporocila Sveta Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle ter podpora njeni sistematicni implementaciji. Na ta nacin se bomo še naprej ukvarjali s spodbujanjem vkljucevanja nizko izobraženih/kvalificiranih odraslih v izobraževanje odraslih oziroma vseživljenjsko ucenje ter z zagotavljanjem višjih ravni spretnosti (izobraževalno prikrajšanih) odraslih. Specificni cilji projekta so: - ozavešcati kljucne deležnike o obstojecih nacionalnih ukrepih na podrocju izobraževanja in zaposlovanja, ki so že usklajeni z omenjenim Priporocilom; - zagotoviti strokovne podlage in priložnosti za premislek in interakcijo teh deležnikov, zato da bodo lahko vplivali na nadaljnjo skladno implementacijo Priporocila; - izpostaviti primere dobre prakse ter zgledne posameznike in jih vpreci v motivacijske dejavnosti, namenjene spodbujanju vecje udeležbe koncnih uporabnikov/ucecih se v vseživljenjskem ucenju, omogocanju njihovega samouresnicevanja ter soustvarjanju boljše družbe in gospodarstva. V dvoletnem obdobju bomo posneli stanje in analizirali obstojece procese in projekte, predvsem tiste, ki so financirani iz Evropskega socialnega sklada, politicne ukrepe in instrumente, ki so v veljavi. Organizirali bomo posvetovalne sestanke in dve konferenci deležnikov s podrocja izobraževanja, zaposlovanja in iz drugih resorjev z namenom, da jih vkljucimo v analizo stanja in oblikovanje spoznanj ter nadaljnjih ukrepov. Najširšo javnost bomo ozavešcali z video in avdio posnetki zglednih primerov opredelitve obstojecih znanj in spretnosti, zagotavljanja prilagojene, prožne in kakovostne ponudbe ucnih programov, ugotavljanja in priznavanja pridobljenih znanj in spretnosti, 'outreach' in svetovalne dejavnosti ter promocije izobraževanja odraslih. Vse to so koraki, ki jih opredeljuje omenjeno Priporocilo. Dejavnosti se bodo prepletale, dopolnjevale in bodo zagotavljale priložnosti za vzajemno ucenje na državni in mednarodni ravni. Z naštetim želimo doseci, angažirati in podpreti razlicne ciljne skupine ter vkljuciti deležnike s podrocja izobraževanja in usposabljanja (nosilce politike, strokovnjake, izvajalce izobraževanja odraslih ter ucece se), zaposlovanja in socialnih zadev ter drugih resorjev. Kar zadeva ucece se, bodo tudi tokrat v ospredju odrasli z nizko izobrazbo/kvalifikacijami oziroma spretnostmi. Klasicne nacine doseganja teh skupin prebivalstva (npr. osebne stike, lokalne radio in TV-objave) bomo povezali z inovativnimi pristopi, podprtimi z IK-tehnologijo. Predvideni ucinek vseh teh dejavnosti in njihovih rezultatov bo vecja ozavešcenost deležnikov iz sveta politike in stroke o obstojecih in potencialnih pristopih k implementaciji Priporocila Poti izpopolnjevanja. Prizadevali si bomo tudi za vecjo ozavešcenost najširše javnosti, še posebej pa slabo izobraženih, o priložnostih za nadgradnjo njihovih kvalifikacij in spretnosti, s tem pa za boljše življenje in delo. Na dogodku ‘Evropska unija: Solidarnost v negotovih casih’ 10. marca 2017 v Dublinu (v okviru študijskega obiska na Irskem). Projektna skupina EPUO 2015–2017 na ACS: Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta, s sodelavkami in sodelavci: Erika Brenk, Neja Colja, Simona Kavcic, Nevenka Kocijancic, Darijan Novak, Mateja Pecar, Ana Peklenik, Franci Lajovic, David Fartek in mnogi drugi (vecina nas je na fotografiji); administrativna pomoc: Marjetka Petelin Zadnik, Katarina Šešet ter Nina Fele.