Gospodarske stvari.
Kmetovi gospodarski zapisniki.
,,Kaj pa je že zopet to novega?" — si misli morebiti marsikdo naših kmetov , ko bere napis temu sestavku. -— Prav nič novega pri večib posestnikih, kateri v vsem previdno gospodarijo — mu odgovorimo — in tudi nič težavnega, pa prav dobrega za vsacega gospodarja, če tudi ima le majhno bajtico, malo zem Jjišča in le par repov v hlevu. Se ve, da pisati mora znati sam , ali da ima otroka ali da dobi kakega dru-zega, ki mu zapiše, kar je zapisati treba.
Časi sedanji so taki, da tudi priprostemu kmetu pa dobremu gospodarju ne zadostuje samo vedeti, koliko je med letom dohodkov, koliko pa stroškov imel. Treba mu je, če je dober gospodar, bolj na drobno vedeti, ali se je njegovo premoženje pomnožilo ali zmanjšalo. To pa more vedeti le tak, ki se ne boji majhnega truda za zapisovanje svojih gospodarskih reči.    Veliko dela in ,,kunsti" za to ni treba.
En zapionik se imenuje dnevnik, v katerega si gospodar zapisuje vse dohodke in stroške. Za tak dnevnik se vzame ena pola papirja, kateri se zgoraj na vrhu čez celo polo naredi napis: ,,Dnevnik"; pod tem napisom se po tem na eni strani pole zapisujejo dohodki, na drugi pa stroški — zmirom s pri-stavkom dneva, stvari in zneska.
Zraven tacega dnevnika naj si gospodar napravi dva inventara, to je, dva zapisnika za popis premoženja; eden teh inventarov ali popisov premoženja se naredi iz začetka vsacega leta, drugi pa na koncu leta.
V premoženje spada polje, poslopja, živina, pri-delki, orodje itd. V inventaru pa se mora tudi zapisati zmirom cena ali vrednost ene in druge stvari, pa vrednost prava, ne previsoka, ne prenizka; pri zem ljiščih, na pr. tista cena, po kateri je gospodar njive ali senožeti kupil, ali pa tista, po kateri bi se zemljišče utegnilo tisti čas prodati.
Taka inventara pa se napravita tako-le: Vzame se za vsak inventar cela pola papirja z napisom: ,,Inventar zadnjega meseca leta 1878<4.
Pod tem napisom se popiše premoženje v vrstah, kakor jih sledeči izgled kaže, (V tem izgledu so le nekatere reči zapisane; kdor ima več, zapiše vse druge).
I.   Gotovina v denarji......100 gold.
II.   Zemljišča:
10 oralov njiv po 300 gold......3000    „
3 orali se no že t, in sicer: 1 oral po 250 gl.      250    „ 2 orala po 150 gold.........300    „
III.   Poslopja
s hišo, hlevom in skednom......1500    ,,
IV.   Pridelki:
10 vaganov  pšenice   po   6 gold.....        60    ,,
15 vaganov rži  po 4 gold.......        60    „
V.   Živina:
2 konja.............300    „
5 krav.............300    „
VI.   Kmetijsko orodje:
vozovi, plugi itd..........200    ,,
Skupaj    .    6070 gold.
Tako narejeni inventar pa ne kaže vselej pravega stanu premoženja; treba je, da se njemu še na dalje doda, kar ima gospodar morebiti premoženja še v obligacijah ali tu in tam izposojenega denarja. Vse to skupaj vzeto, kaže premoženje gospodarjevo.
Od tega premoženja pa se moraje odšteti vsake vrste dolgovi,  ki jih gospodar ima.
To, kar ostane po odštetih dolgovih, je še le čisto premoženje gospodarjevo.
Prav tako, kakor je narejen inventar iz začetka leta,^mora narejen biti tudi inventar h koncu leta.
Ce se potem prvi inventar primerja z zadnjim, se vidi, koliko je gospodar na koncu leta bol ji ali slabeji na svojem premoženji.
Taki zapisniki so prav zel6 koristni; oni so odprta knjiga, katera kaže, ali gre gospodar s svojim premoženjem gori ali doli; spodbujajo ga zato k varčnosti ali pa ga tudi osrčujejo h kakemu večemu strošku, katerega gospodar zmore in ki mu bo po drugi poti večih dohodkov donasal in gospodarstvo na boljo stopinjo povzdignil.
Poskusite tedaj, dragi kmetovalci , take zapisnike, ako jih še nimate; prepričani smo, da nam boste hvalo vedeli, ker potem se le postanete previdni gospodarji. Ce ima kramar svoj« zapisnike, kako da bi )ih ne imel kmetovalec, ki tudi ima mnogovrstnega in morebiti še več vrednega blaga meino kramarja.