V Ljubljani, dne 27. julija 1916, Leto XXIX. Mesta In kmet. S samim zabavljanjem se ne pride nikjer naprej, najmanj pa v gospodarskih vprašanjih. Ko se kmetu očita Dileruštvo, češ da izrablja vojsko za to, Iu zvišuje cene, se s tem niti za vinar cene ne znižajo, marveč rodi sc lo jeza, ki seveda odgovarja po svoje, prijazno pa pač gotovo ne. Kmet con svojim pridelkom ni delal pred vojsko, ob vojnem času pa še manj. Vsled tega nereda je prej silno mnogo trpel in velikrat prodajal pod ceno; zdaj ob vojnem času, ko ljudje, ki imajo denar, gredo za živili brez ozira na ceno, so cene višje, toda velik del teh cen gre drugam nego v kmetov mošnjiček. Da prodaja in nakup kmečkih pridelkov in potrebščin nista urejena, boli kmeta samega zelo občutno. Ne moremo nezadovoljne-že\ dovolj glasno in ponovno povabiti, naj povedo, kaj naj reče kmet, ko zdravo koruzo in zdravi ječmen prodaja pod SO, skvarjeno koruzo in ječmen pa /ilačujo nad 70 kron. Kmetje morajo seveda najprej sami v čvrstem združenju ustvariti podlago, da se potem moro j o izriniti vsi tisti nepotrebni vmesniki, ki zelaj draže blago, in ki so žalibog, dokler ni drugače urejeno, potrebni. Že zadnjič smo v zgledu češkega zadružništva pokazali, kako so se zdaj z veliko silo jela sirili, kmetijska skladišča. Ravno to vidimo pri nemškem zadružništvu na Moravi. L. 1915. je tam nastalo U skladiščnih zadrug. Na Moravi se jo sploh kmetijsko zadružništvo zdaj krepko razvilo in po previdni razumnosti deželne vlade in deželnega odbora dobilo v roke ne samo preskrbovanje s krmili, mgo ves nakup žita za žitni' zavod. Tri Podružne zveze ima Morava — agrar-110 in kat. narodno, ki sta češki, pa nemško. Te zvezo so se domenile med seboj in vsaka jo dobila nekaj okrajev, da dela v njih. To je lepa priprava za po vojski. Zadružništvo bo vodilo po ti poti trgovino s kmetijskimi pridelki tudi kasneje. S prodajo živine jc ravno tista. Zadružništvo na Češkem in na Moravi poizkuša tudi tukaj napraviti red. Povsod so tudi zastopniki zadružnih zvez poklicani v deželne .odbore, ki imajo edini pravico kupovati živino. Zdaj ta reč ni sama na sobi posebno važna, ker so z nakupom živine, kakor je sedaj urejen, same sitnosti in težave. Klavne živine je vedno manj in zato mora hočeš — nočeš druga na vrsto. Menda vsak potrdi, da to ni kmetu v zabavo. Prav pa je. da je zadružništvo pri tom zraven, ker je to vendar lo stopnja, ki so da po vojski v splošni blagor dobro uporabiti. Ne smemo namreč nikoli pozabiti, da ima zadružništvo mnogo sovražnikov in da se vsi prekupci trudijo zadrugam omejiti ali sploh onemogočiti rjih dolo pri nakupu in prodaji. Kar si torej zadružništvo pribori zase, je res priborjeno, in čo se mu kaj vzame, je to pač taka, kakor čo se v vojski izgubi kos zakopa. Iznova sovražnika ven poditi je sitno in težko. Prepričani smo, da pojde tudi naša zadružna pot po izkušenih zgledih naprej, in čo ni vso tako, kakor bi moralo biti, je temu najmanj krivo zadružništvo. Kmet — tudi naš — jo pripravljen za svojo organizacijo, naj boelo le tudi drugi. Recimo pa zdaj šc drugemu taboru, kar mu gre. Konsumontje se imenujejo; povsod so, pa nikjer jih no moreš dobili zbranih, združenih; veliko jih je, brez števila, sami najmanj vedo, koliko. Spoznaš jih po tem, da vodno in na vsa usta zabavljajo, pa nič ne narode, ne škode sovražniku, ho koristi sebi. Med konsumente sc seveda morajo, če se po besedi razlaga pojem (konsumontje tisti, kateri pridelek ali izdelek sam zase porabi in ga s tem prej ali pozneje uniči) šteti vsi ljudje, ker ga ni, ki ne bi rabil jedi, pijače, obleke, kurjave itd. Vendar pa mislimo, ko govorimo o kon-sumenlili, predvsem o ljudstvu po mestih in obrtnih krajih, ki za svoj užitek' samo nič no pridela in no izdela. Tom velja naša beseda: Kaj ste pa storili, da bi si zagotovili od kmeta primernih cen, pred vsem pa potrebnega blaga t Zavednejše delavstvo je edino razumelo, da ni dovolj samo kregati so, ampak da je treba tudi delati in se jelo združevati v konsumna društva v veliko korist sebi, -p« tudi v veliko pohujšanje mnogim^ svojim sodržavljanom. Tupa-tam jo šel del uiadništva ravno tisto pot,. Mali obrtnik, ki bi bil to najbolj rabil, je pa ostal ob strani, obdarjen s pravico svobodnega zabavljanja. Mostne občino in občin: ki odbori obrtnih krajev se pa niso zganili. Ob slovesnej-šili prilikah, ko je potreba, šo večkrat pa potrebo izrabljajoča strankarska politika postavila draginjo na dnevni red, se je pri sejah izsoplo nekaj govorov, sklonilo nekaj resolucij in protestov na vlado, državni zbor in na druge take kraje, kjer se nič blaga ne prodaje in 110 kupuje, pa jo bil svet popravljen. No, sempatja, večinoma na Nemškem, se je dobil tudi kak občinski odbor, ki je storil nekaj več. Občine so imele za meščane velike prešičje krmilnice, hleve, kravo-mlokarice za otroke, porutni-liarske zavode, nasade zelenjav itd. — Dobro, toda teli par lepih zgledov je kaplja olja v morje lenobe. Prišla je vojska! Brez milosti jo v veliko rečeh pahnila trgovca na stran. Vsa javnost je prišla do prepričanja, da jc treba občinskim odborom poseči vmes. Posegli so, in kolikor kasneje, toliko slabše, brez uspeha pa splošno nikjer ne. Ta skrb naj jim ostane in ž * njo zvezano delo tudi! In pri tem delu govorimo mi za slogo med mesti in deželo. S kmečkimi organizacijami v dogovoru naj si zagotovo blago in cene. Bog daj to edinost. Morda nas nauči vojska, da nam je vsem mestnim in takozvanim izobraženim ljudem treba s kmetov dobiti priprostosti v življenju, v hrani, v obleki, veselja do telesnega.dela. Tega duha najprej, drugo bo navrženo. In mesto in vas bosta prijatelja za ve(Ino! ©li dragi obletnici svetov,ne vofske. Sv. oče Benedikt XV. kliče topot otroke. Pred.enim letom se je bil obrnil do vojskujbfih so držav in njih poglavarjev, ki jili je v imenu »svetega Boga« in »zaradi prosvele krvi Jezusove« rotil, naj prenehajo s prelivanjem krvi, naj zavlatia ljubi mir! Toda ta klic je izzvenel brez odziva. Sedaj poziva namestnik Kristusov — male in slabotno. Mladina naj ob drugi obletnici sedanje vojske pristopi k mizi Gospodovi in sicer v »namene sv. .ločina/, kakor žeti in ukazuje papež.-Si tem je veliko rečeno. Uprav otrea-v, te nedolžne, 'poštene, o.dkrito,, n. p ikvarjene, nera/.va-jene jn pobožne dušice-, vedo prav do-bro.Jtaj- s\i. .o c Itinle: njegovo jii^ulo* varijii,- ftjc;:;fK'o-i()- za' mir, n^e;jov6 (1'}>-Ijesrje.^tvi;tvo\f;mjp s t,t;>peVwrru vojaki,- t j u it'- 'i v gltispit fttliž-ev 'v-smK ki se njih molitev iiiiiiie.ili v molitvi popol- noma 'ujftpritju z nameni ^'v... oceia. •';'- V« I iKtj'j n.. i i f o li (i V -t k • u IjTzn ih '-otrok ho •30. julija' p^ojej-o v svoj^ljubeča Si":a božjega Gospoua iri 'Zve.f^arj.-i, -ficinv škega Kneza miru. -Vse Nadeve, ki.jih ;je tem prijateljčkom božjega IJčenika' sv. o':i takorekoč na dušo položil, bodo priporočili pred, prestolom Zveličar.ja sveta, njegovega blagoslova bodo prosili, njegovemu varstvu, hrambi in rešitvi bodo priporočili in izročili papeža, Cerkev, domovino, narode in vladarje. Naj bo ta slovcsnostni dan pravi solnčni dan v turobno-mrklem vpjnem času. Naj nam goreča molitev nedolžnih otrok izprosi, da bodo dnevi poizkušnje prikrajšani in da bomo obvarovani gorja tretjega vojnega leta! Z nemško delovno stranko ne bo nič. Nekateri nemški politiki so snovali enotno nemško stranko pod imenom »delovna stranka«. Toda pogajanja so se razbila in je vse prizadevanje padlo v vodo. OgrakJ državni zbor. Poslanec Karo-ly je osnoval novo neodvisno stranko, ki šteje 26 članov. Sedaj že objavlja svoj 2» program. Stranka stoji na stališču personalne unije — skupnost je omejena samo na osebo vladarja — priznava pa v pragmatični sankciji določeno obveznost vzajemne obrambe. Nadalje zahteva samostojno ogrsko armado in narodno bramb-no organizacijo, splošno volilno pravico, obnovo tiskovne, društvene in zborovalne svobode, samostojno carinsko ozemlje, samostojno ogrsko državno banko, obsežno narodno zemljiško reformo intenzivnejši razvoj ljudskega šolstva. Glede Hrvatske želi nova stranka ohraniti nagodbeno razmerje. Romunija se ni odločila. Najnovejše poročilo pravi, da je Rusija vendarle izročila Romuniji protipostavno zadržano municijo — 30 vagonov. Te dni je došla v Romunijo. Rusija še vedno upa, da se Romunija odloči, kar se pa ne bo zgodilo še tako hitro. Bodoči dogodki na vzhodu jo utegnejo zmajati. Na Grškem še ne bo miru. Na Grškem vedno hudo vre. V boju med seboj sta dve močni stranki. Zmerni Grki s, kraljem vred so za politiko nevtralnosti; tej stranki pripada baje tudi večina grških častnikov. Na drnrji strani pa si je četverosporazum s podkupovanjem in s-pomočjo Venizelosovih pristašev ustvaril stranko, ki ruje zoper kralja in dela za četverosporazum, torej tudi za vojsko. Pristašem te stranke se pripisuje tdi krivda sedaniih velikih požarov na Grškem, katerih žt cev bi bil postal skoraj kralj sam. Požar je uničil vse. krasne go+ zdove v Atiki. Mrtvih je bilo 233 oseb. ' 1, .Sastonov odsttoft; • RvsH • vre?nji minit stsr jo prosil, da sme odstopati- Car aru i? dovo'il. Ministrski .predsednik ia n.otran>'i robrs.fcr Stfhmer ie prarad tS.rsooevo mc» sto ter ostal obenem ministrski- pjjcrJsedi nfli'.. Notranje mirblrstvo^jrt.^vov^cl pra^ v.o$.6k)«i. minister, fjvos+ci'?.' O c? stoti H 'jc tu-,di Ttfčki poljedelski rojcosler -Nstirabv. Sj>or med enteiito- 'm .Ani&rikfri Drž*-' ve četveros^orazum.a pihajb jer.^,, -'ker je Amerika priznala, da je podmorski ladja »Dentschland« lc trgovska ladja'! Pravi:c, da je spor neizogiben. Ladio :;l-Deutsch-land« so pred odhodom prebarvali. Ameriške tornedovke so stražilc, da se enten-tine ladje niso predaleč (kakor je po-etavno) približale ameriškemu obrežju, ko se je čoln ^Deutschlčind* pripravljal za odhod. Nemčija izgotovi v kratkem 12 tokih ladij. S-?ot med Mehiko iti Združenimi državami se bo poravnal brez prelivanja krvi, ako bo razsodišče, ki se je z obojestranskim sporazumom izvolilo, znalo odstraniti vsa sporna vpraSanja. Vsaka obeh držav jc izbrala tri pooblaščence. — V nekem arzenalu v Newyorku je izbruhnil požar, ki je uničil 400.000 malih granat, namenjenih za boj na meliikanski meji. Arzenal so morali z vodo preplaviti, da se ni užgalo 100.000 težkih granat. Kriza na Japonskem. Odstopiti hoče ministrski predsednik, ker politični krogi niso zadovoljni, da se je sklenila z Rusijo pogodba, ki baje veže Japoncem roke. Naslednik Terranchi. ki bo sestavil novo vlado, je protivnik Rusije. Svetovna vojska. Hudi boji za prelaz Borkola na črti proti Roveretu. — Trbiž obstreljevali. — Naši slovenski fantje so se zopet odlikovali. — Vojska z Rusi dosega višek. — Ruski napori za prehod v Karpate. — Hud poru/ Rusov južno od Rige. — Angleško-francoska ofenziva se krlia. Angleži izgubili v treh dneh 78.000 mož. — Laške izgube na morju. — Italijani v Tripolitanijf grozno tepeni. VOJSKA Z LAHI. Zadnji teden so bili na nekaterih krajih južnotirolske fronte Italijani v de-fenzivi. Napadali so pr z neprestanimi naskoki prelaz Borkola na meji in sicer ob cesti, ki pelje iz Arsiera proti Rovere-tu. Pri neštevilnih a brezuspešnih sunkih so imeli seveda občutne izgube. Močno so divj&li Lahi tudi proti vzhodnemu delu koroške črte v odseku pri N a b o r j e -tu, R a j b 1 j u "tn Jezerski dolini; a tudi tu jim je vedno izpodletelo. Na Trbiž jc priletelo nekaj krogel. — Na Obso-čjit ie bilo bolj mirne; infanterijskih naskokov ni bilo, pač pa zmerno streljanje s lopovi. Za pr?laz Borkola. Nskaj dni vojni urad neprestano poroča o silnem prizadevanju Lahov, ki bj radi zasedli ta prelaz, ki ie visok 1200 m, da bi si tako priborili vhod, v notranjščino spodnje Tirolske. Dne 18. julija s,o po močni topoVski pripravi trikrat napadli; naši so vse napade, odb'li z ročnimi granatami, deloma s strojnimi puškami, deloma pa s kameri-t in i plazovi. — Dne 20. julija zopet nauad. Močne sovini ne četo so došlc.v varnt\u me^n prav blizu naših zakopov; odbite so b"c z velikimi izgubami. V?Wjiva obVu^a. Pri nekem laškem podčastniku so našli razglas, v katerem se obeta nagrada za vsakega moža 20 lir. /a podčastnika . 30, za častnika 60 lir. No, tudi ta kupčija ne bo nič pomagala. Nn?5 cs^amejo — kakor so bili . . • Slovenski fantje so zonet pokazali zobe Italijanu, ki je 22. iuliia z novimi ojačbnmi napadal na več krajih jugo?u-jJanske bojne črte. Do skrajnosM pomnožena laška artiljeri;a je namerila na vsi črti južno od Suganske doline ogeni na naše brambovce: v zvezi z arfiljerijs' ini ogniem so napadali tudi alpinci, ki so bili povsod temeljito odbiti in tepeni. Lovski bataljon št. 7 in deli pešpolka 17, ki so se naha!sli v najhuišem meteŽB, so se v tem boju posebno odlikoval5. Tako so naši fantje zopet pokazali, da so junaki na svojem mestu. — Tudi v okolici višine P.mt'' veggio so bili Lahi krvavo odbiti. N^ Obsočiu se je pojavljalo zopet močnejše obstreljevanje osobito okrog gore Sv, Mihaela. VOJSKA Z RUSI. Z nezmanjšano napetostjo valovi vojskovanje z ruskimi neštetimi četami naprej in naprej. Rusi, ki imajo povsod 3 o" 4kratno premoč, so sorazmerno s temi ogromnimi silami le malo dosegli. Najži-vahnejši boji so bili pretekle dni za pre laz pri Jablonici v gozdovih zahodno od Zabije. Pri Jablonici so nekateri ruski oddelki sicer zasedli vrhove v Karpatih, a na Ogrsko le ne morejo, kakor bi radi. Zahodno od Kolomeje in severno od Dnje-f;:ra je ofenziva deloma počivala. Boji, ki naj bi pripomogli ruskim četam odpreti pot proti Lvovu, tudi niso izvojevali Rusom zaželjenih ciljev. Pričakovati je pa tukaj krvavih bojev. Rusko uradno poročilo. Zanimivo je pogledati včasih tudi v ruska poročila, ki hlastavo in širokoustno naštevajo svoje uspehe in do »čudovite točnosti« vedo za število ujetnikov. Čujmo, kaj pravi rusko uradno poročilo z dne 17. julija! Na ozemlju spodnje Lipe napreduje uspešno naš napad. Sovražnik se tukaj hudo upira. V bojih na tem ozemlju so naše čete ujele 226 častnikov in 5872 mož, vplenile 24 topov, med temi 12 težkih, kakor tudi 14 strojnih pušk; nadalje nekaj tisoč pušk in drugega vojnega gradiva. Vrhutega smo tukaj ujeli še 51 častnikov in 2165 mož. Celoskupno število v Voliniji dne 16. julija ujetih sovražnikov se je zvišalo na 317 častnikov in 12.637 mož. Plen se je zvišal na 30 topov, med temi 17 težkih kalibra 10 cm, kakor topov kalibra šest in devet palcev in veliko število strojnih pušk, kakor tudi množino drugega plena. Japonci v ruski armadi. V zadnjih bu-kovinskih bojih je bilo ujetih tudi 18 Ja-concev, med njimi 3 artiljerijski častniki, ki so pripovedovali, da se nahaja v ruski , armadi približno 20.000 Japoncev, Višek bojev. Dopisniki na fronti rus-kega generala Brusilova brzojavljajo poročilo, ki je bilo cenzurirano, da je višek bojev dosežen in da bojev ni mogoče še zvišati. Zmage, ki bi odločevala, Rusi niso nikjer dosegli, kajti naše bojpe črte niso nikjer predrli, dasi se je deloma umaknila. Nasprotno so se pa čuli v ruskem ministrskem svetu tožbe, da bo Rusom skoraj pošlo strelivo, da ni moč izdelati novih načrtov za nadaljnje bojevanje, dokler ni rešeno vprašanje o> preskrbi armade. Železniške proge so pj^napolnjene vojaštva in ranjencev. Na progi Rokitno-Kijev vozi vsak dan 50 vlakov z ranjenci. Romuni ugovarjajo, ker se je zaplenilo strelivo, ki ie pa ne more vrniti, ker so ga razdelili med posamezne ruske čete. Pri Tartarovu in Beresiečku. Dočim so se Rusi na srednji gališki črti upehali, so napeli vse sile na jugovzhodni in severovzhodni meji Galicije. Pri Tartarovu [jugozahod, od Kolomeje) in pri Jamni se ie 20. julija izjalovilo več ruskih naskokov. V kotu pri izlivu reke Lipe v Stir je sovražnik po večdnevnem artiljerijskem boju napadel z novimi silami. Pri kraju Verben mu je spodletelo; vendar je bilo treba avstr, postojanke vsled grozeče obkoli tve umakniti v prostor pri Berestečku (na meji severrfo od Brodija), , Za prehod v Karpate so Rusi že veliko žrtvovali, a brez uspeha. Za višino "aguro pri Tartarovu so se pulili dolgo C£tsa; zasedli so jo začasno, a naši so jih kmalu prepodili; kljub temu so si naše čete poiskale drugo brambno točko proti glavnemu grebenu Karpatov, ker jim je grozil južnovzhodno od Tartarova močan ruski oddelek. Hud poraz so doživeli Rusi južnovzhodno od Rige, Dne 21, julija so se pripravljali na napad pehote s peturnim bob-nečim ognjem na nemške postojanke. Nato so spustili v boj neštete vrste infante-rije. Trikrat so ponovili artiljerijski ogenj in zopetne napade, toda Nemci so ohranili popolnoma vse postojanke. Poraz Rusov je težak. FRANCOSKO BOJIŠČE. Najhujše besni točasno borba v Pi-kardiji na Francoskem. Ob reki Sommi narašča prizadevanje Angležev in Francozov od dne do dne. Vsled tega so res nekoliko napredovali, a le korakoma; o kaki zmagi ni govora. Odpor neupogljivih Nemcev je skrajno trd; ti se namreč ne zadovoljujejo za njimi ležeče nove jarke, dasi je bojna črta dolga 40 km. Oienziva ob reki Somme se krha, An- *> gleži, ki so imeli 21. julija ogromno mrli-čev, so odjenjali. Napadi niso več tako ljuti. Izgubili so v treh tednih okroglo 78 tisoč mož. NA MORJU. Dva Jaška čolna-potapljača uničena. Pretekli teden so imeli naši zopet srečo. V Adriji so naši torpedni čolni pogreznili dva italijanska podsnornika; vrhutega sta bila sestreljena ob morju tudi dva 1 a -š k a a e r o p 1 a n a. Nemško letalo nad Finskim zalivom. Dne 18. julija so nemška letala napadla rusko vojno pristanišče Rezal na Estlan-diji (zahodno od Petrograda) ter bombardirala ondi se nahajajoče ruske boine kri-žarke, torpedovke, podmorske čolne in ondotne vojne naprave. Zadetih je bilo več ladij; v ladjedelnicah so nastali požari, Vsa letala so se nepoškodovana vrni- Pogreb padlih nemških mornarjev v veliki morski bitki pri Skagerraku. le z brambo, marveč nastopajo deloma tudi z ofenzivo. Tako se zgodi, da nekateri kraji večkrat menjajo lastnika n. pr. Soy-court, Longueval. Artiljerija dosega na obeh straneh višek silovitosti in groze. Nemci odstopijo od svojih postojank le takrat, če so popolnoma razrušene in raz-streljene. Angleži svetujejo, naj bi se dovolil kratek odmor, ker bi drugače zavzetih, a docela razdejanih obramb ne mogli ohraniti. Velike izgube Angležev, Dne 19, julija je bil velik napad Angležev na bavarsko divizijo pri F r o m e 11 e s (jugozahodno od Lille), Napad se ni posrečil. Po boju je hrabra bavarska armada naštela 2000 angleških mrličev na predpolju ter odvedla 484 ujetih vojakov. Tako se je tu in obenem na obeh straneh reke Somme zrušil sovražni naoad ter končal z blamažo za sovražnika, Nemci so se samo na eni točki umaknili iz najsprednejših jarkov v 800 m la k svojim bojnim ladjam, ki so čakale pred Finskim zalivom, dasi so Rusi streljali s suhega in so se dvignili sovražni letalci. TURKI V VOJSKI. Tepern Italijani. V Tripolisu so se odlikovali turški prostovoljci pod vodstvom poveljnika Nuri bega, ki so ga Angleži bili proglasili že za mrtvega. Nedavno se je vnela med temi četami in med laško posadko huda bitka, v kateri je bilo ujetih 6000 laških vojakov in okrog 200 častnikov; vplenjenih je bilo tudi 24 topov. Kraja Misrate in Diedabie sta zasedena in v posesti turških prostovoljcev. — Tudi v zahodnjem Egiptu so imeli mohamedanski prostovoljci lepe uspehe nad angleškimi četami. Poznavalci sodijo, da je Tripolita-nija za Lahe izgubljena, kajti armadno vodstvo je izjavilo, da laškemu tripolitan-slcemu guvernerju ne more poslati ojačenj. Tedenske novice. Novi župniki. Podeljena jc župnija šmarjeta na Dol. ondotnemu žup. upravitelju č. g. Janezu Perko, — Gora nad Idrijo pa č. g. Petru Likar. V vojno službovanje kot. vojaški duhovnik je poklican č. g. Ivan Gogala, mestni kaplan trnovski v Ljubljani. Trebušni legar. Težko je obolel na trebušnem legarju kranjski sadjarski nadzornik g. Martin Humek v Ljubljani. Grozdje. Na ljubljanskem .sadnem trgu je že nekaj dni opazovati lepo rumeno grozdje, ki je pa bolj slano, kakor sladko. Močna gorkota prvih julijevih dni jc storila tudi na južni trti svojo dolžnost. Novi lOkronski bankovci. Od 22. julija dalje se nahajajo v prometu novi, umetniško izvršeni lOkronski bankovci, ki so nekoliko daljši od sedanjih ter imajo dva dela: svetlejši in krajši del ima napis »Deset kron« v vseh avstrijskih jezikih, na drugi pa ogrski grb; temnejši in daljši del je bolj podoben dosedanjemu bankovcu. Nesreča v gorah. Tudi v vojnem letu ni brez nesreč na hribih, dasi je hriboplezavslvo skorajda ustavljeno. Dne 18. jul. se je ponesrečil predstojnik davčnega urada v Radovljici g. Ivan Korbar. Pri nabiranju cvetic na Be gunjščici mu je spodrsnilo, da se je prevrnil. Našli so mrtvega. Strela. Dne 17. jul. popoldne je treščilo v Tilhovo znamenje v Retečah pri Škofji Loki. Strela je omamila petero oseb ter jih vrgla na cesto. Čez nekaj minut so jih spravili zopet k zavesti. Koze. V Veliki Dolini (Okraj krški) so se pojavilo koze; od 9,—15. jul. jc umrlo 11 oseb. Čebelarjem, Slov. osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja, da je finančno ministrstvo obljubilo neobdačeni sladkor za jesensko pitanje. Toliko na razna vprašanja. Natančnejšega ni še nič znanega. 24. romanje Dunajčanov. V dneh od 15.—17. jul. so imeli dunajski možje 24. romanje v Marijino Celje. Vodja je bil — kakor vselej — P. Abel S. J. Med odličnimi udeleženci so bili: Kardinal Piffl, grof Walterskirchen, baron Vittinghoff-Schell, bivši minister Gessman idr. Kot govornik je nastopil tudi tirolski kanonik V. Dietrich, ki je imel pridigo o blagoslovu in koristi Marijinega češčenja ter je obenem za zgled stavil vrle Tirolce, ki se odlikujejo v molitvi, boju in zaupanju. Molitev rožnega venca, pobožnost do nebeške Kraljice posvečuje srčnost Tirolcev v strelskih jarkih. Vsa Tirolska dežela je v teh dneh skupne stiske postala ena skupna občina molitve. Polni veselega ponosa zro Tirolci prestolonaslednika v svoji sredi, ki tudi z njimi moli sv. rožni venec ter daje tako najvernejši zgled zaupanja v Boga. Iz te »molitvene setve« klije mir in zaupanje vojaštva, pa tudi vsega prebivalstva. Posledica alkoholizma. Te dni jc bila obsojena Marjeta Kode iz Žirov za-4i radi kraje in potepuštva na 5 let težke ječe, ker je bila že poprej 9 krat kaznovana. Njen mož je pošten, priden in varčen posestnik. Tudi Marjeta je bila poprej dobra gospodinja, a pozneje se je vdala pijači. Jela je pohajkovati, beračiti in krasti; slednjič jc postala tatica iz navade. Vojaške novice. Fetdeseiletni spomin bitke pri Visu (Lissa). 20. julija smo obhajali po Avstriji oOletnico, odkar je naše brodovje pod vodstvom admirala Tegetthoffa porazilo italijansko vojno ladjevje pri otoku Visu. (Ta lepi otok se dviga v vencu dalmatinskega otočja sredi Jadranskega morja 72 km daleč od obale in sicer jugozapadno od Splita. Na otoku se dvigajo krasni griči; najvišji med njimi je Hura 585 m.). — Otok Vis je bil slabo utrjen, laška mornarica močnejša od naše, toda junaštvo Hrvatov in Slovencev sc je izkazalo tudi takrat. Največja laška ladja »Kralj laški« je bila trenutno potopljena, druga (Pale-stre) je šla v zrak, dve sla bili močno poškodovani; sovražnik je premagan moral odpluti proti Jakinu. Po celi Avstriji je zavladalo nepopisno veselje. Adrija, ki je srce Avstrije, je bila rešena. Od leta 1866. si Lah ni upal več očitno stegovati prstov po naši obali, skrivoma se je pa vedno pripravljal osobito na morju. Lani se je na umeten način razpaljeno laško ljudstvo zopet dvignilo proti nam, da nam odvzame obmorske dežele. Toda kakor 1. 1866. so tudi sedaj pohiteli naši junaki na ladje in na okope, da zabranijo brezvestnežu vstop na naše ozemlje in našo obalo. V službi domovine in pod poveljstvom naših odličnih generalov in voditeljev: prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, Evgena, Boroeviča, Hausa — so in bodo nepremagljivi. Kakor pred 50 leti bomo skupno z našim vrlimi borilci in branilci vztrajali v borbi za domovino, dokler Lah ne odloži orožja. Po Adriji mora plapolati avstrijska zastava. Tudi sovražnik priznava in hvali hrabrost Slovencev, Milanski list »Cor-riere della Sera« piše dne 12. julija: »Slično, kakor ima cesar Viljem svojo prusko gardo, kakor jc imel cesar Napoleon svoje gardne polke, tako ima tudi avstrijski cesar svoj III. armadni zbor kot izbrano četo, ki je bila že v mirnem času določena za to, da udari proti Italiji. Temu armadnemu zboru je bila prisojena častna naloga. To je najstrahovitejši armadni zbor, broječ tri divizije; je pa tudi najbojevitejši armadni zbor, najgloblje prežet sovraštva proti nam. V tem armadnem zboru služijo Slovenci, katerim je bilo sovraštvo zoper nas (Italijane) že od nekdaj močno vcepljeno. In ta armadni zbor se je boril koj v pričelku ofenzive pod poveljstvom nad vojvode-prestolpnasledni-ka na gorski planoti Sette Comuni.« Dopis iz Kremsa. Slav. uredništvo! Srčno se Vam zahvaljujem za Vaš list »Domoljub«. Bog Vam stotero poplačaj Vaš trud. Tukaj nas je 10 Slovencev; vsi se lepo zahvaljujemo posebno uredništvu »Domoljuba« in »Slovenca«. Oba lista nas pridno obiskujeta; mi ju pa prav vestno prebiramo, ker imamo dosti časa. — Nam ranjencem tu ni nič hudega; novice izvemo iz vseh naših krajev. Tudi od naših 17 nam naši slovenski časopisi vse povedo. Kakor vidim, smo res Slovenci udeleženi na vseh bojnih črtah. — Tu smo vojaki od vseli vetrov; še celo cigane imamo vmes. Dosti jih je tukaj, ki so bili poprej v bolnišnicah v Ljubljani. Pripovedujejo, da so slovenske sestre najbolj p o s t r e ž 1 j i v e. Tudi tukajšnjim sestram moramo biti hvaležni, ker so tudi prav potrpežljive. Res, bolj malo še. razumejo, ker so same Nemke, a so prav prijazne in tudi pobožne. Vina imajo tukaj dosti, ker so okrog ponajveč sami vinogradi. Mesto je v dolinici in zraven teče široka Donava. V mestu so prav lepe cerkve (3). Vsak večer se opravljajo molitve za padle junake; vsakilcrat pride precej ljudi v cerkev, seve povečini ženske, ki so bolj črno opravljene ter bolni in ranjeni vojaki. — Dežja je tukaj dosti. — Pozdravljam vse Slovence na frontah in v bolnišnicah, ter vse bralce in bralke »Domoljuba«, vse znance in farane, g. župnika, posebno ;;>a mojo družino in ljubo ženo. Franc Šusteršič iz Rakitne. Štiri lepe planike z italijanske bojne črte. Ob drugi obletnici vojskovanja so poslali slovenski fantje v pismu lo pih planik, ki smo jih spravili kot spo min na dvoletno bojno vrvenje, da jih prilično oddamo v vojni muzej. Zraven pa pristavljajo: Slovenski fantje gotske artiljerije"____pošiljamo vsem bral cem »Domoljuba« in vsem slovenskim dekletom iskrene pozdrave. Dne 26. ju lija smo obhajali dveletnico grozne vojske vsi zdravi in čvrsti: Anton Hri bar — Ihan, Jan. Jereb — Vrhnika; Fr Šaleliar — Muhaber (Dol.), Val. Omov šek — Črna, Jakob Hribar — Podlipo glav, ognjičar Fr. Kranjc — Ormož Vincenc Praprotnik — Lojčaves, Fran Rožnik — Dobrunje, J. Rutar — Čadark pri Tolminu, Miha Kastelic — Moste pri Ljubiiani, Blaž Guzej — Proseniško (Štaj.), Al. Koprivnik — Krško, Anton Havptman — IŠmartno pri I.itiji, Matija Brulc — Trebnje, Fr. Kranjc — Ponikve pri Tolminu, Al. Mahnič — Griže. -i • i - ■ Pozdravi. Vsem Slovencem in Slovenkam, posebno vipavskim ženam i« dekletom, pošiljajo najsrčnejše pozdrave iz s krvjo napojene Galicije pri domobranskem polku služeči slovenski vojaki: Štabni narednik Štok Jožef — Pliskavica na Krasu, narednik Gerdo-vič Jožef — Podgrad; korp. Marc Ivan in Božič Valentin •— Dolga poljana P''1 Vipavi; četovodja Babuder Leopold -Trst, Krasna Ivan in Kodelja Franc - Budanje, korp. Kovač Jožef — Postojna, Grošelj Franc — Gorenje pri Postojni, Zdražba Franc — Ig pri Ljubljani, Hrvatin Ivan — Vipava, Marc Anton — Planina, Lovrenač Ivan — Vrhpolje pri Vipavi. Biti moramo boj proti sovragu; a z združenimi močmi bomo zmagali! Vse za vero, dom, cesarja! — Istrani, Primorci in Kranjci pošiljamo iskrene pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, bralcem in bralkam »Domoljuba«, očetom in mamicam, bratom in setram s tirolskega bojišča; Koren Ivan, Štok Ivan — Marezige pri Kopru, Stopar Roko — Krkavce, Stano-nik Ciril — Poljane nad Škofjo Loko, Smuk Jakob — Dobovec, Ličen Franc — Vipava, Stegel Franc — Kal, Lukač Franc — Kovčice. Odkar smo tukaj, smo vedno še — hvala Bogu — zdravi, korajžni in vsi skupaj. Na svidenje! Bog nam daj srečno vrnitev! — Tudi mi Slovenci gorskega topničarskega polka št.... odd.... se oglašamo po dolgih dveh letih in pošiljamo pozdrave. Doživeli smo v tem času mnogo neprijetnih dni. Desetnik M. Brutc — Trebnje, Sterle Fr. — Št. Vid pri Zatičini, Koprivnik Al. — Krško, Malešič Ignacij. — Črnomelj, pred-mojster M. Hudovec, Finderlc, desetnik F. Pompe, Podbevšek Fr., Plut Ant., Jenko Fr., Rožnik Fr. — Dobrunje pri Ljubljani, predmojster Bee Rud., Jereb Iv,. — Vrhnika, Hribar Jak. — Ljubljana, predmojster Kranjc Fr. — Velika Nedelja, Vimpolšek Fr., Kocijančič J., Murko, Hauptman, Klesine, Papež, Guzej, Sket, Hdfler, vsi Kranjci in Štajerci. — Mnogo iskrenih pozdravov pošiljajo čitateljem »Domoljuba« fantje 17. pp. z visokih bojnih poljan: Poddesetnik A. Vrečar, Iv. Šubelj — Sostro pri Ljubljani, Iv. Erjavec — Jezica, Iv. Sluga — Št. Jernej, M. Šineh — Toplice, Fr. Intihar, Fr. Polzclnik — ^ <*1 - Lašče. — Iz jarkov, kjer so sovražne krogle vsakdanji gosti, pozdravljata vse znance in prijatelje poddesetnik A. G oren c — Št. Rupert in pešec J. Ku-holj iz Zatičine. — S tirolske fronte popravljajo pešci Brezovšek Fr. — Borovnica. Venek Blaž, Golič Jakob, Bider Ivan Črnovojmki letnika 1897, ki so bili M i prebiranjih do dne 22. julija 1916 spoznani za sposobne za vojaško službo, bodo vpoklicani dne 1. avgusta; oni, ki so bili po 22. juliju t. 1. spoznani za sposobne, pa dne 10. avgusta. Črnovoj-nikc prostovoljce letnikov 1896 do 1866, ki so bili po 22. juliju spoznani za sposobne, bodo vpoklicali v poznejšem času. Kopnst se sme dovoljevati strojnikom in kurjačem mlatilnic do 30. novembra. 2a domovino. Padel je 9. julija, kakor poroča kurat dr. Kulavic, pri ne-. naskoku kadet Z d r a v k o Š o 1 a r Vl h rope; zadela ga je sovražna krogla v, K,.aY°- Pokopan je blizu gore Monte 'Jodici. Pokojni je dovršil gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano. — V ruskem ujetništvu je umrl meseca maja. Franc Jelene, 36 letni notarski solicitator, doma iz Krope. Zahvala. Slavno uredništvo! Prisrčno Vas pozdravljamo vsi slovenski fantje pri " Nahajamo se daleč na laškem ozemlju. Iskreno se Vam zahvaljujemo, dragi gospod urednik, za Vaš list »Domoljub«. Prav z veseljem ga čitamo in komaj vedno pričakujemo njegovega prihoda. Veliko novic izvemo iz naše ljube domovine. Zatorej še enkrat: Iskrena hvala! — Prosimo, da blagovoljno priložite te pozdrave v Vaš list »Domoljub«. — Srčne pozdrave pošiljajo slovenski fantje vsem domačim in dragim od Četovodja Marolt Jernej — Kompolje-Dobrepolje, četovodja Pavčič Pavel — Zavoglje pri Ljubljani, desetniki Zaloker Anton — Bohinj, Žnider-šič Janko — Krško, Tome Martin — Ljubljana, poddesetniki Rus Slavko — Ljubljana, Nagode Anton — Vrhnika, Semen Ignacij — Ljubljana, pešci Pa-pič Martin — Bosna, Rubenič Jožef — Istra, Pajk Edvard — Štajersko, Klan-der Franc — Ljubljana, Hočevar Fran — Škocijan pri Mokronogu, Zadnikar Franc — Hruševje — Rus Franc — Mo-horovce. Nesreča. Dne 17. julija je dohitela smrt dva vojaka, toda ne na bojišču, ampak v vodi. V Savinji pri Celju se je kopalo več vojakov. Desetnika Švo-rina je na globokem prijel krč, da se je jel potapljati: Na pomoč mu' skoči četovodja Ilabcl, ki se ga je pa prvi tako tesno oklenil, da sta oba zginila v valovih. Pogreša se že 14 mesecev Karel Zupančič. Njegov naslov se je glasil: K. k. Inft. Rgmt. Nr. 17, 17. Feldkomp., Vljudno prosimo, če bi kateri vo-jaK kaj o njem vedel, naj sporoči to preč. g. F. Majdiču, beneficijatu na Vačah pri Litiji. Bran mesto zlata. Rodovi in odlikovanja, ki so se doslej izdelovala iz zlata, bodo v bodoče iz brona in sicer iz državtio-finančnih razlogov; veljavo glede zaslug bodo imela seveda isto. Sv. očei za vojne ujetnike. Papež Benedikt XV. je predlagal, naj bi sc vsi družinski očetje, ki so del j kot 18 mesecev ujeti in očetje treh ali več otrok, ne glede na to, čc so za boj sposobni ali ne, prepeljali v Švico in tam ostali internirani do konca vojske. Kakor poročajo, je švicarska vlada že dovolila. Od vojujočih se držav ie Nemčija takoj brez pridržka pritrdila predlogu svelega očeta. Privoljenje Francoske je tudi gotovo. Od ostalih držav šc niso došli odgovori. Kako jc bil Battisti ujet. Poročali smo žc, da so naši v Suganski dolini ujeli bivšega avstrijskega socialdemo-kratičnega državnega in deželnega poslanca dr. Battistija. Leta 1914 je Battisti zbežal v Italijo. Ob izbruhu vojske je vstopil kot častnik v laško armado. Radi svoje predrznosti jc bil povišan za stotnika. Ko so naši vdrli v Suganski dolini v sovražno postojanko in obko- lili laško četo, so našli nekaj mrličev. Naš poročnik, doma na južnem Tirolskem, je zagledal italijanskega častnika, ki je nepremično ležal na tleh. Zaklical je; »To je dr. Battisti!« Ukazal je sanitejcem, naj dvignejo dozdevnega mrliča. Lah je naenkrat oživel in je nameril pištolo na našega poročnika. Na to so ga zvezali in odpeljali v Trident. Ljudstvo ga je med potjo opljuvalo in mu klicalo: »Fej, izdajalec!« Dne 13. julija jo bil dr. Battisti v Tridentu obešen. Italijani morajo seveda kot »plemenito« ljudstvo take ljudi slaviti. Neko ulico v Rimu bodo krstili za »Ulico dr. Battistija«, na rimski palači »Venezia« mu bodo pa vzidali spominsko ploščo. — Tako.sramote .sami sebe pred celim svetom! Nov maršal. Bavarski kralj Ljude-vit je imenoval kraljeviča princa Ru-perta za maršala. Naznanil mu je to v presrčni brzojavki. Razne novice, Američani stavijo. Podmorska ladja »Deutschland« je odplula iz Baltimore in odpeljala 1200 ton kavčuka in niklja. Američani delajo sedaj pridno stave (50 proti 1), da ladja ne bo srečno prijadrala v Nemčijo. V. vojno posojilo. Meseca septembra bodo v Nemčiji razpisali peto vojno posojilo. Skoraj gotovo bomo kmalu nato tudi pri nas zopet podpisovali. 6 volov — ubitih od strele, V vasi Hafning na Zgor. Štajerskem je . 11... julija strela udarila v čredo goved na pašniku. Ubitih je bilo 6 volov. Škode je 6800 K, ker meso ni bilo užitno; živali so, našli namreč šele dva dneva pozneje. Lepo starost je došegljj Katarina Kovač, ki živi v Adrijancih med ogrskimi Slovenci. Zdrava je še popolnoma in še vedno žanje na polju, dasi jih ima že 4 nad sto. Prva cesta v Albaniji, Naše vojaštvo je zgradilo od Skadra proti jugu v Albanijo 60 km dolgo cesto, ki bo ta divji kraj vezala z Evropo. V tehničnem oziru je bilo premagati mnogo ovir. Težav pri tej zgradbi je bilo sila veliko; osobito tožijo vojaki, da jih nadlegujejo škorpijoni, ki so posebno nevarni v skalovju. Malo takih. V Šibeniku je umrl bogat trgovec Gjuro Jovič, ki ni imel nič svojih ljudi ter je vse svoje premoženje — okrog 400.000 vrednosti — zapustil svojemu slugi. 18 milijonov parov ameriških čevijev je došlo v Moskvo. Moskovske trgovine, ki so doslej skrivale svoje zaloge ter prodajale obutev za občutne cene, so sedaj naenkrat napolnile svoje izložbe ter nastavile zelo nizke cene. Srbski kraljevič se ženi. Kralj Peter želi, da bi se kraljevič Aleksander oženil. Te dni je bil v Londonu, kjer sta bila angleški kralj in kraljica z njim zelo prijazna; princesa Marija se je pa odtegovala običajnim slavnostnim prireditvam. Nekateri celo trde, da je odpotovala iz Lon dona, Dopisi. Iz Nove Oselice. Dragi »Domoljub«, ki nam prinašaš' toliko novic z bojnih poljan, sprejmi jih nekaj tudi iz oselških hri-t bov, s kranjske meje. Od tu smo poslali nad 70 vojakov v službo cesarju in domovini. Osem jih je že padlo, eden na ruskem, sedem pa na italijanskem bojišču, devet jih je v ruskem ujetništvu, dva pa v italijanskem; trije se pogrešajo, kolikor nam je dosedaj znano. Boštanj ob Savi. Umrl je dne 11. julija obče znani izdelovatelj trtnih škropilnic Anton Zagrajšek na Golemvrhu. Ker ni zapustil nobenega učenca, ga bo zelo pogrešal ves okraj. Njegove škropilnice so bile daleč okoli razširjene in zelo pripravne. — Dne 21. junija pa je ponesrečil v rudniku na Krrnelu Alojz Šteblaj, dober mladenič, ki je bil ravnokar potrjen k vojakom. Glavo mu je strlo, da je takoj umrl. — V petek 14. t. m. zvečer smo občutili potresni sunek, ki pa ni bil močan. — Letošnja suša se bo poznala na fižolu, pesi in otavi. Aversa v Italiji, dne 8. julija 1916. Naznanjam Vam, da se nahajam s svojimi starši in tudi še z veliko drugimi domačimi tukaj v Aversi, v južni Italiji, kamor smo prišli že 18 jan. t. 1. Od doma so nas odgnali 30. maja 1915. Svoj dom smo imeli prav blizu bojne črte; odgnani smo bili dve lui proč od doma, ki se nr-iaja prav blizu Št. Florijana. Šli smo najprej v Krasno blizu Gradnega; tam smo bili štiri mesece. Potem so nas poslali v Škrljevo, kjer smo ostali tri mesece. Nato smo morali odriniti v Italijo. Tukaj v tem mestu nas je 500 avstrijskih podanikov. Večina so Tirolci; 70 ljudi je iz Kobarida, 60 nas je Bricev. Nam Slovencem je zelo težko, ker ne slišimo nič slovenskega, ker nimamo nobene knjige, ne časopisa. Oli preljubi »Domoljub«! Kako te pogrešamo tukaj v tej tujini! Ljubi Bog mi daj dočakati, da bi te še enkrat imela v rokah! Ne vem, kaj bi dala, da bi tukaj vsaj eno številko imela. Pa terko n;im je tudi tukaj, ker ne vemo za svoje ljudi. Tam v Avstriji imam tri brate, pa za nobenega ne vem. Dva sta pri vojakih, eclen je šel pa vozit z volmi; ie tudi pod vojaško komando. Temu je ime Jakob Štekar; je doma iz Osredka, pošta Kojsko pri Gorici, kakor sem ludi iaz in ostala dva brata,. Ostala dva brata pa sta Ivan Štekar (47. pp.), in Marko Šte-kar f55. pp.). Prosim Vas, priobčite v eni številki »Domoljuba«, kje se nahajam, da mi bodo pisali, če bi brali Vaš časopis. Tudi naj piše, ako bi kdo iz naše fare, ki sc nahaja v Avstriji, rad izvedel za svoje ljudi tukaj v Italiji. Pozdravlja s spoštovanjem Karolina Štekar, »Domoljubova« naročnica, profu-ga. Aversa, presso Caserta. Italia, IVLRI. Prava ljubezen in strahovi so si podobni. Veliko sc o njih govori, pa malokdo jili vidi. človek zarji, fe se mu resnica fiola pokaže. I.e kur ie votlo, se dn napihniti. — TšCitc in bote našli; poskušajte in bote iznašli, tjl mM Lfetek M Gramoz in Otrobek. Vesela povest z žalostnim koncem. Spisal —r. (Dalje.) Ker je bil Gramoz nekaj znan s Frfravom, je ustavil za trenutek pred to, daleč naokrog znano gostilno, da bi izvedel, kje bi se dobila kaka lepa svinja. »Vidva bi gotovo rada ceno kupila, zato sta pa prišla v našo dolino,« pravi Frfrav in so nasloni na voz. »Kako pa,« odvrne mu Gramoz. »Okrog nas in sploh, ob železnici je vse pregnano.« »Kar vojaki puste, pa pokupijo mesarji,« pripomni Otrobek, da mu ni bilo treba molčati. »No, p!i nas sc že še dobi kak svinjski repek,« pravi nato Frfrav, »toda dobro bosta morala plačati, kajti poceni so dandanes santo še svinje, ki vise naslikane po šolskih stenah. Škoda, da se ne morejo poklati.« »Če bi se mogle poklati, vi Moravčam bi jih bili že davno,« odgovori Otrobek špičaslo in dregne Gramoza, naj požene. Oddrdrala sta tako hitro, da je Frfrav komaj še o pravem času odskočil od voza. Niti srečne kupčije jima ni utegnil voščiti. No, naredila sta jo vkljub temu. Sicer sla obvozila in obhodila precejšen del moravške fare, naposled sta pa vendarle našla gori na Ciclju, kar sla iskala: lepo, šc precej rejeno svinjo in to za zmerno cono. »Stoinšlirideset goldinarjev boste dali,« so rekli oče Cunjar; »tehtali ne bomo nič, ker ga liočele še malo pore-diti. Povem vam pa, da tako lepega in cenega prešiča ne dobile nikjer, kakor je ta moja svinja.« Otrobek je poskusil po svoji navadi nekaj »glihati«, toda Cunjarjev oče so se trdno držali. »Ako hočete, jo vzemite, če nc, jo l>a pustite. Črez par dni ho že deset goldinarjev več vredna.« Tako so dejali samozavestno in potep-Ijali svinjo po mastnem vratu. Na te odločne besede sla sc Grun-tarjeva udala in kupčija se je sklenila. Svinjo so naložili na voz in jo varno privezali, da bi se jim kje med potjo ne izmuznila, nato so pa oddisali ]>o klancu navzdol, vsi štirje, prešič, Otrobek, Gramoz in vranec. Cunjarjev oče so pa še za vozom vpili, naj pazijo na ščetinarja, da jim nc uide, ker je ve.s muhast. »Saj nima rok, da bi sc ocl vezal,« ic menii Grame z in kmalu je vsa družba izginila za prvim ovinkom. Izprva prešič ni mogel prav nič zbrali svojih misli, da bi spoznal, kaj se z njim godi. Pri nalaganju se je bil namreč precej utrudil, in tudi voz jo preveč tresel po klancu. Ko so pa prišli na gladko cesto, je začel ogledovati svojo okolico. Najprej zagleda pred seboj dva široka hrbta, na desni in levi pa nizke lesene planke. Nato začuti nad seboj nekako mrežo, obenem zapazi, da ima eno prednjo in eno zadnjo nogo nekam privezano. To opazovanju ga tako utrudi, da mora položiti glavo nazaj na tla in počivati. Ko pride zopet nekoliko k sebi, jame premišljevati svoje žalostno stanje. »Nobenega dvoma ni več, ujet sem. Nehvaležni gospodar me je prodal v sužnost, pa niti prašal me ni, če sem s tem zadovoljen. In sedaj me peljejo v tujino, kjer me ne čaka gotovo nič dobrega. Toda kar tako pa tudi ne grem v mesnico. Morda se mi pa le posreči, da uidem.« Sedaj se začne pujsek premikati nazaj proti koncu voza. Šlo je počasi, palec za palcem, a zadosti, da je šlo. Polagoma se mu celo posreči, da reši privezano zadnjo kračo neprijetnih vezi. In ko je voz drdral preko inorav-škodobovske meje, je že visel zadnji, torej boljši del nesrečnega ujetnika čez voz v prostosti, dočim je tičal prednji del še vedno za privezano nogo v sužnosti. Ravno ob islem času sc je pripeljala mimo pošla iz Domžal, z njo pa štiri mlada vesela dekleta. Komaj zagledajo po svobodi hrepenečega pujsa, že začno vse vpiti: »Slišite, prešič vam bo ušel!« Ker pa Gramoz zaradi ropotanja voz ni slišal drugega kakor besodo prešič, je vzel mirno pipo iz ust in rekel zadovoljno: »Da lep pujsek je, in ne posebno drag.« Ko bi bil mož sam, bi se bil gotovo ozrl za mladimi, svežimi obrazi, in bi bil tako videl, da sili prešič v prostost. Toda bal se je Otrobka in zato je šla nesreča svojo pot. Pujsku očividno ni ugajalo njegovo viseče stanje, zato jc potegnil na vso moč, vrv sc je ulrgala, in odprla so se vrata v zlato prostost. Sicer je precej trdo priletel na tla, toda bil je kar v hipu zopet na vseh štirih in jo pocedil po cesti za poštnim vozom, da se jc kar kadilo za njim. Pri padcu je pa vendar toliko zaropotal, da sla se Gri ntarjeva ozrla nazaj, kaj počne pujsek. Komaj zagleda Gramoz hudobnega ubežnika, usta- vi konja, vrže vajeti Olrobku, skoči z voza in jo ubere za ščetinarjem. Nesreča jc pa hotela, da jo ravno isti hip pridrvil po ccsti nekdo z motornim kolesom in glasno zatulil. Vranec se zdrzne, vrže ušesa nazaj in oddii ja po cesti naprej kakor veter. Ko Gramoz to vidi, obstoji ves presenečen in premišljuje nekaj časa, kal bi šol lovit, prešiča ali konja. Naposled se pa odloči za prešiča, kajti za tega j« bil dal slo in štirideset goldinarjev, med tem ko je bil dobil Otrobka zastonj, konja in voz pa na posodo. Tudi puj lek se je ustrašil kolesa. Zbežal je s ceste na polje iu se na nekem zelniku po svoje oddihaval o« Strahu. V svoji dobrosrčnosti je pustil, da je prišel Gramoz čisto do njega. Ko je pa stegnil ta svoje ogromne, lopatam podobne roke, da bi ga prijel, zakruli in zbeži čez njive nazaj na cesto. Neka; časa dirja naprej, nato pa krene na bližnjo njivo gledat, če je ostalo kaj repe. Res najde par drobnih oblic, ki so ostale za seme. Takoj se spravi nanje. (Dalje.) Gorska cerkvica. Kakor bela golobica v hriba se tiši pobočju cerkvica nebes Kraljice, z božjim Detetom v naročju. Kakor stražarka verna zre na tiho selo doli, nema, vendar glasno vabi k Njej, ki zna celiti b61i. Nekdaj milo iz zvonika -1 pel je zvona glas srebrni »Ave!« svoji Vladarici, pokoj rajnim v zemlji črni. Zdaj je nem že dolgo, dolgo, čas je prišel tčžek, resen; kmalu bo minulo leto, kar je peval zadnjo pesem. Mesto njega se oglaša grom topov tam izza hriba, kjer razsaja boj krvavi, vojna, strašna, božja šiba! Tam za hribom hodi s koso bela žena, božja dekla. — Votlo, čuj! je zagrmelo, da so vztrepetala stčkla. In spet mir. - Nebo mrači se, lučka večna le trepeče, kot da v strahu je za svojce tam za hribom se boreče ... Vid. Slike in črtice z bojišč. Vojak iz Kanalskega okraja toži v pismu č. g. dekanu dr. Knavsu na spominski dan kronanja Matere božje sve-togorske: Č. g. dekan! Vzamem črček v roke, da Vam pišem par besed. Najprvo Vas lepo pozdravim in se Vam zahvalim, kar ste mi poslali; največ za podobo Marijino. Danes, ko se spominjam kronanja Matere božje na Sv. Gori, me je jok prijel. Kolikrat sem na današnji dan vest pomiril in si srce razveselil! Iz kanalskega okraja smo prišli s procesijo tja gor; kanalski g. dekan je prvi zapel, mi pa za njim: Sv. Mati božja — Prosi za nas! Že opolnoči, ko sem se vračal s straže domov, sem se zjokal ob misli, da je svetišče tam gori razdrto od Pfranat, ubogi č. pater, ki je zadnji varoval Marijino cerkev, ubit, hiše v oko-bci pa razrušene. Mati božja svetogor-, sta naj čuva, da grabežljivi Italijan ne bo mogel čez Sočo! Zdaj še povem, da sem zdrav, hvala Bogu; čudim se, da že deveti mesec prenašam vse te napore v dežju in snegu, v mrazu in vročini, ponoči in po-dnevu. Čudim se, da vse še dosti rado-voljno prenašam, ko drugi — žalibog — tako preklinjajo, da je groza. Hudu-jejo se, zakaj morajo toliko trpeti, ko se drugi veselijo (So — žal — tudi taki, a jih je malo. — Op. ur.), jedo in pijo ter svojemu poželjenju strežejo. Dobe se med vojaki tudi taki, ki godrnjajo čez Boga, zakaj to pripusti; nekateri pa celo Boga taje in druge od vere odvra-čujejo. Tako rečem: Bog nam bodi milost-ljiv in naj hudobnežem ne šteje tega za greh! — Na praznik sv. Reš. Telesa je bila tudi tukaj slovesna procesija; udeležilo se je je višje in nižje vojaštvo in civilna gosposka; a daleč si niso upali iti zaradi sovražnika. Dva evangelija sta bila pred cerkvijo, dva pa v cerkvi. Zdaj Vas pozdravim z Bogom in Marijo! »Pri Mariji dobim tolažbo . . .« Jakob Pivk pri havbičnem oddelku na tirolski fronti piše svoji ženi: Najprej Te lepo pozdravim in Ti sporočam, da sem, hvala Bogu, vedno zdrav in dobre volje. Drugikrat sem že obhajal binkoštne praznike na bojišču. Težko mi je pri srcu, če se spomnim svoje družine. V duhu se spominjam, kako lepo je bilo doma, ko smo opravili v cerkvi službo božjo in molili na čast Sv. Duhu za pravi um in pamet,; sedaj mi pa ni mogoče iti k sveti maši. Zato pa Tebe prosim, draga žena, moli Ti zame, da mi ljubi Bog in dobra Mati božja ohranita zdravje in da se še vrnem domov, če je božja volja. Ako pa mi je Bog odločil, da se nikdar več ne vrnem domov, Te pa lepo prosim: uči sinčka in hčerko krščansko živeti, da bosta rada molila in v cerkev hodila, zraven pa Marijo častila, da no bosta zašla na napačno pot. Prosim Te tudi, gospodari dobro, kakor moreš. Na molitev ne pozabi, ker brez molitve ni sreče in blagoslova božjega. Kadar Bog mir da in ako se srečno vrnem domov, se bomo pa šli vsi skupaj zahvalit na Brezje k Mariji pomagaj za srečno vrnitev iz vojske. Trdno upam, da kdor moli in Marijo časti, da ga ona varuje in tolaži. Dostikrat sem bil že žalosten in otožen, pa sem prosil tolažbe in som jo tudi dobil. Velikokrat sem bil v smrtni nevarnosti, pa sem prepričan, da me je Marija varovala. Končno pozdravljam Tebe in vso žlahto. Z veselim srcem zakličem: Živela naša mila, zmagovita Avstrija! Z Bogom! Na veselo svidenje I Tvoj zvesti mož Jakob Pivk. Padlemu tovarišu/ Kako je bilo bledo lice Tvoje, ko ob slovesu si podal roko mi; in solza se prikradla jo v oko Ti, ko si oči opazil rosne moje. Pozdrave srčne na vse drage svoje izročil si... »Pozdravljeni gorko mi! Če morda tam me v boju smrt zaloti, v domači cerkvi naj mi zvon za- poje ...« In zdaj počivaš tamkaj v zemlji hladni; a želja zadnja se Ti je spolnila: Otožno so glasili se zvonovi v tolažbo Tvojim dragim, majki jadni. Naj domovina Tvoja sladka, mila po dnevih teh zašije v zarji novi... Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Mestna mladina — na kmetih. Na Nemškem so dali na tisoče mestnih otrok poštenim kmečkim družinam na kmete, ker je v mestih veliko pomanjkanje in silna draginja. Revež ne more izhajati v teh razmerah; ubogim otrokom se kar na obrazu pozna, da precej stradajo. Če se jim da mala denarna podpora, si ne morejo za te bore vinarje skoro ničesar kupiti. — Na kmetih še ni taka zadrega. Velikih zalog ob tem času ni na deželi, toda za silo je še vsega živeža zadosti. Le delavcev zelo primanjkuje. Otroci morajo opravljati težka moška dela. Prav lahko bi prevzeli k mizi še kakega mestnega dečka, ki bi pomagal na polju in doma pri lahkih delih. Tudi ženske bi dobile na kmetih lahko zadosti dela in s tem potrebno hrano, le delati bi bilo treba. Tako bi spoznali mestni otroci kmečke težave, bi si utrdili zdravje, se navadili dela, kar bi jih utrdilo za poznejši poklic in jim dalo pravo značajnost. — Tudi pri nas bi se prav lahko otroci revnih družin iz mest spravili na kmete, saj je znano dobro srce naših kmečkih mater. Delavcev pa res potrebujemo. Seveda je bolj prijetno v mestu lenobo pasti, kakor cel dan v solnčni vročini delati. Potrata. Ker na kmetih delavcev zelo primanjkuje, se gospodinje kar kosajo, katera bo delavcem in delavkam boljše postregla in jih boljše plačala. Zjutraj na vse zgodaj je čaj, potem kava, predjužnik, južina, pojužnik, večerja in še kakšna tekočina. Plača se jim 2 do 3 krone na dan prj hrani. To je prava potrata in skorajda baharija. Začeti je lahko, kako jih borna pa odvadili? Delavci se tarifa precej primejo in se izgovarjajo: »Tam je pa toliko, jaz ne grem drugače!« Res se mora tudi delavcem in delavkam dati zdaj večji zaslužek, saj drugače ne morejo v tej draginji izhajati. Toda čemu pretirano za- * Iz daljnjega Lublina nam je poslal to spominščico g. Vinko Bitenc-Radoš. pravljanje v hrani? Saj se tudi takim delavkam na ta način škoduje; navadijo se bolj potratne hrane in potem same zapravljajo. Vojska naj se tudi tukaj pozna. Vsi, ki delajo, naj dobe pošteno in dobro t hrano. Delavcu, ki dela 18 ur na dan, se ne more odmeriti hrana. Pri pičli hrani ne more izhajati. Toda s preprosto in tečno hrano naj bo vsak zadovoljen, — Čaj se vedno bolj razširja. Ženskam postaja ravno tako nevaren, kakor moškim špirit; saj se pri čaju navadno tudi rabi rum ali kako žganje. Špirit. Trgovci zdaj špirit prav težko 'dobe. Če se komu posreči kak sodček dobiti, se iz devetih fara vsujejo kupci v prodajalno. Prodajajo ga 7 do 8 kron 1 liter. Kakor se kaže, bi marsikdo za nekaj li,trov tega strupa še hišo prodal. Še v lekarno gredo ponj pod pretvezo, da ga rabijo za zdravje. Treba bi bilo res popolne prepovedi vsakega žganja. Nečimernost v obleki. Tudi pri obleki še ni minul prejšnji napuh. Eve so šc vedno Eve. Nobena neumnost ni preneumna, nobena novotarija predraga, da bi si je ne obesile nase. Kmečka dekleta hočejo biti popolne gospodične. Ko se je pred leti začela moda »žakljev«, so svoja široka krila kar zožile, pa je bil »žakelj« narejen. To je bilo po novem! — Letos se je moda izpremenila. . Žaklji« so se zavrgli, in zopet so prišle v čast stare nažnorane in nabrane gube. Tako si moda izmisli vsako leto kaj novega, da- je več potrate in več skrbi za zunanjost. Susa meseca julija je napravila kmetom' prccej skrbi. Res je žito dobro dozorelo, toda pesa je zelo opešala, fižol ni mogel rasti; letos ga bo najbrž trikrat manj kakor lani. Turščico so vrane pobrale, zdaj jo je še suša pritisnila, krompir še prej redek in od črvov končan, jc ostal droben; detelje so bile v prvi košnji dobre, zclaj rastejo slabo. Strnišnica še podobna ni za košnjo. Nekateri gospodarji morajo že zdaj suho krmiti. Otava bo prav slaba. Če se rie bo izboljšala, bodo kmetje komaj sami zase imeli. Vsled tega je znatno padla cena malih pujsov. Kadar je obilo zelene krme, je cena pujsov visoka. Vsled suše že zclaj manjka krme, cena pri mladičih je padla za polovico. Da bomo vendar imeli zadosti prepotrebne masti, naj se kmetom ukaže, da morajo vse slabo in manj vredno žito pokrmiti, ker drugače ne bo debelih prešičev. Že.;3V. Na Nemškem sc jc žetev za 14 dni zakasnila. Povsod pričakujejo zelo veliko pridelka. Ker bo žito tudi tam sprejemal žitnoproiftetni zavod, se boje,'da bo prostora v skladiščih zmanjkalo. V Severni Ameriki bo letos precej manj pridelka, kakor l^ni. Lani so cenili vso pšenico na 270 milijonov o. letos le 200 milijonov q; turščice je bilo lani 330 milijonov q, letos 770 milijonov n. Cene se vsled tega dvigajo. Sodi se, da hočejo zviti Amerikanci na ta načitt več denarja iz Evrope v Ameriko spraviti. V enem samem tednu so prodali v Evrooo-20,000 vagonov pšenice. V Kanadi in Severni Ameriki jc pod javno kontrolo v skladiščih 71 milijonov bušelj-nov pšenice naloženih (vsak bušel po 27 litrov). Lani v tem času jc je bilo lc 12 milijonov. Vožnja iz Amerike je zopet I>2 postala dražja, ker manjka ladij za prevoz. Iz Argentinije so v zadnjem tednu prodali 3900 vagonov pšenice in 6800 vagonov turščice. — Te številke nam kažejo, da je po svetu še veliko žita in se ni prav nič bati, da bi po končani vojski žita zmanjkalo. Tudi iz Argentinije je vožnja zelo draga. Za 100 kg znaša do 15 K. Sladkor. Sladkorja se pri nas zelo veliko porabi, Skoro nobeden ne pusti svojih sladkornih kart pri županstvu. Menda ve, da bo jeseni sladkor veliko dražji. Cena prešičem. Pri nas smo bili veseli novih cen za prešiče, ker se je naši deželi določila enaka cena kakor drugim. Drugod so pa hudi. Menijo, da bodo zdaj mesarji še lažje skrivali nakupno ceno. Dne 18, t. m. ni bilo skoro nič prešičev iz avstrijskih dežel na Dunaju. Le iz Ogrske jih je bilo 780. Tako slabega sejma menda še ni bilo na Dunaju, Predsednik mesarske zadruge je napravil karte, da je smel vsak mesar le 1 prešiča kupiti. V desetih minutah so bili vsi prodani. Plačali so debele prešiče po 7 K 42 v in 22 K 5 v odpadka pri vsakem. To je seveda veliko manj, kakor se je poprej doseglo. — Loj prodajajo na Dunaju po 8 K, špeh 9 K 60 v, jajca 7 in pol do 8 kosov za 2 K. Goveje živine je bilo dne 17. t. m, na Dunaju 1418 glav Plačevali so najlepše voli do .5.60. 0 476—525, Ia. 446—475, Ila. 411—445, lila. 395—410, bike in krave 385—535, telice 396—545, Zaenkrat manjka najbolj zabele. Navadno kmečko maslo se plačuje 7—8 K. Železna trgovina. Zlate čase ima trgovina z železom. V prvih šestih mesecih so prodale avstrijske tovarne 4,448.161 q železa za 1,494.494 q več kakor lani v tem času. Seveda se naša železna množina še primerjati nc da amerikanski. Tam so v prvih šestih mesecih napravili 96 milijonov q železa, skoro še enkrat toliko kakor lani ob istem času. Dajatve, Ko So v zadnjem časa po kozolcih žito popisovali, so bili nekateri gospodarji v strahu, da jim bodo v kratkem vse pobrali. Strah je za enkrat prazen. Vlada mora vedeti, koliko sc je naželo, da ntore urediti potrebno za prehrano mest. — Ko bo vse om'ačeno, bo septembra ali začetkom oktobra drugo popisovanje. Na podlagi teh popisovanj bodo določili kar celim občinam, koliko imajo žita oddati. Na gospodarje bo potem župan razdelil, koliko ima vsak dati. Zaseženo je prav vse žito. Ker je pa letina drugod nrccei dobra, se ni bati, da bi nam zmanjkalo. Podlaga za letošnje zahteve bodo lanske dajatve. Nove cene za žito in stročnice. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa cene za žito in stročnice letošnjega pridelka. Nova naredba deli žitne cene za stročnice v dve stopnji. Kot končni rok za prvo stopnjo je določen 15. december 1916. Cene za meterski stot so določene tako-Ie: Za pšenico, ki se bo oddala do 15. decembra 1916, jc določena cena 38 K, za pšenico, ki se bo oddala po 15. decembru, pa samo 35 K. — Za. rž, ki se bo oddala do 15, decembra, 31 K, za pozneje oddano 29 K, — Za soržico 31 K, pozneje 29 K. — Za ječmen (pivovarnam) 36 K, za pozneje oddani 33 K. — Za ječmen (krmilni) 32 K, za pozneje oddani 29 K. —. Za oves 30 K, za pozneje oddani 28 K. N&-dalje so bile za proso in za stročnice določene sledeče prevzemne cene: Za proso 28 K; za grah in lečo 55 K; za vsakovrstni fižol, izvzemši fižol za krmilo, 40 K; za fižol in za krmilno lečo 30 K; za grašico 26 K. Cene za semensko žito in za semenske stročnice bodo pozneje določene, * * * Oddaja žvepla. Deželni odbor je prejel in razdelil 3 vagone žvepla med vinorodne občine. Ker ima priti še nekaj žvepla na Kranjsko, naj se županstva, ki ga žele še dobiti za svoje vinogradnike, nemudoma priglase pri deželnem kulturnem uradu v Ljubljani s svojimi naročili. Za naše gospodinje. Kako dobro pripravimo zajčje meso. V slovenski knjižici, ki jo v kratkem izda Katoliška bukvama o reji domačih zajcev, najdemo poleg strogo strokovnih navodil za rejce tudi nekaj receptov za pravilno in dobro porabo zajčjega mesa v kuhinji. Tu navedemo dva, najravadnejša recepta, 1. Zajčja juha. Zajec se zreže na 4—6 kosov in s preklano glavo, srcem, pljuči in jetri vred v mrzli vodi pristavi. Preden zavre, se pridene nekoliko peteršilja, zelene, 1 čebulo in 1 lavorov list. Soliti po potrebi. Zakuha se riž ali drobno narezana zelenjad (korenjče, grah, šparglji, kole-rabice, posamezno ali pomešano), Z ozi-rom na starost živali naj se kuha meso poldrugo do poltretje ure. — 2. Pečanka. Hrbet, in stegno se nasoli in peče v vroči masti. Med pečenjem je meso treba polivati z juho ali vrelo vodo (spočetka), pozneje s svinjsko mastjo, ali pa pečenko večkrat obračati, Gotova pečenka se da s sokom vred na mizo, prida pa se posebej kislični pire ali pa se sok odccdi in se iz istega in raznih zelišč ali iz gob napravi istoimenska polivka. Cena novi knjižici bo 80 vin, — V nemškem jeziku ie knjižica ie izšla v zalogi Katoliške bukvarne. Ganjeni udje ninia:o (isto modi zn delo, kakor zdravi, ker 'o kroženje krvi moteno. Tudi radi nastopijo prejšnjo bolečine, iindi tega je svo« tovati imeli doma oživljajoče, bolečino laj.ša;oče sredstvo. V Ia namen priporočamo Fellerjov oln1 n-joči, blagodejni rastlinski (»senčni fluid z zn. „Klzii-fluid." Njegov It'(ro bolečine olajšujoči učinek je ■/< ::0 let dobro znan in je bil pohvaljen od več kot 10(1 < 011 zahvalnic, kakor tudi od mnogo zdravnikov 12 steklenic lega izbornega domačega zdravila poljo na vse Struni franKo za samo (i kron lekarnar !''■ V. Keller, Stubic:>, Ivlzalrg 1(>, (Htvalska). Kdcu j« v spodnjem telesu občutljiv naj rabi lagoden učifr kujoče odvajalno sredstvo. Dobi se mnogoštevilni drastično učinkujoča in črevesa dražeča oNa uslugo, gospod četovodja. Bom raje suh zaprt.« Primeren pouk. Neka gospa je naprosila svojo kuharico, ko se je omočila, naj ji preskrbi novo služkinjo. Čez nekaj (ini ji pride prejšnja kuharica povedat, da je že poskrbela za nadomestilo. Gospa ima pomisleke, češ, Bog ve, 'če pa bo zame? — »O, jaz že mislim,« pravi ta, »saj sem ji povedala vse vaše napake in sitnosti; se bo že znala premagovati.« Vesten pivec. Gost, ki nima s čem plačati: »Gospodična, spomnite me prihodnjič, da sem danes pozabil plačati!« Olajševalni razlog. Sodnik: »Zato-žencc, ali priznate, da ste tožiteljici v prepiru izpulili lase?« — Zatoženec: »Priznam, ampak lasje niso bili njeni!« Ikre. Kmetica: »Ti, Jože, meso našega zaklanega prešiča ni zdravo, je ikrasto, zato ga ne smemo jesti.« — Jože: »Pošljimo sosedom koline, če jim ne bo nič škodilo, potlej ga smemo jesti!« Nezdrava razvada otrok, da dihajo skozi usta, je vzrok marsikaterega ka-tara v grlu in sapniku, kateri lahko povzroči pri slabi odpornosti otrokovega organizma hude posledice. Badi tega bi naj skrbne matere vporabljale pravočasno pri svojih otrocih več let preizkušeno domače zdravilo proti prehlaje-nju »Sirolin-Roclie«, ki se dobi v vsaki lekarni. SKRIVALNICA. Kje je ostal voznik? LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 19. julija: 83, 40. 81. 30. 72. Line, 22, julija: 35. 59. 25. 6. 62. U 221/16-5 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Kamniku je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva opravitelja Josipa Prusnika obtoženca Janeza Pla-liutnik o obtožbi, katero je dvignil javni obbtožitelj zoper Janeza Plahutnik zaradi prestopka po § 14 ces. naredbe z dne 7. 8. 1915 st. 228 drž. zak. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obtoženca razsodilo tako: Janez Plahutnik, roj. 9. 8 1866 v Rožičnem, oženjen, posestnik in župan v Potoku St. 7 je kriv, da je dno 21. junija 1916 v Potoku izrab-ljaje izredne, po vojni povzročene razmere prodal 4 sedemtedenske, po okoli 10 kg težke prešičke za 400 K, tedai zahteval za neobhodno potrebne reči očito čezmerno cano; storil je s tein prestopek po § 14 ces. naredbe dne 7 avgusta 1915 št. 228 drž. zak. in se obsodi po § 14 te ces. naredbo z uporabo § 261 k. z na 100 K denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kaz. stroškov. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, oddelek III, dne 1 julija 1916. Vam plačam ako Vn-šili kurjih o6ea, bradavic in trde kožo tekom dni B korenino, broz boločin no odpravi KIA- BALSAM. Cona lončku z jamstvo-nim pismom K IT,O, 3 lonfihl K 4-—, ll lončkov K 6' 60. Potonjo nog in rok odpravi Ita-prašek. Cona K 1*50, :i škatlje K 3*60, Komeny Kasohau (Kassa)I., poštni predal 1MH0 Ogrsko. M JOO.flOOzabvalnic. M tlaglnhost šumenje po ušesih, ne prirojena glu-host, tečenje iz u-šes odstranja naglo in zanesljivo slnšni fluid Oton zak. zajamč. Zali valnice vsak dan. Cena izvirni steklenici K 4, s pošt-looo nino. Institut Sanss, Dunaj Vil., Lerchcnfeldstr. 125. Naročajte .Slovenca' U 225/16-5 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Kamniku je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva opravitelja Josipa Prusnika obtoženke Terezije Torkar o obložbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Terezijo Torkar zaradi prestopka po § 14 ces. naredbe z dne 7. 8. 1915 št. 228 drž. zak. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obto-ženko, razsodilo tako: Terezija Torkar, 59 let stara, rojena v Županjih njivah, omožena,posestnikova žena v Županjih njivah št. 18 je kriva, da je dne 30 maja 1916 v Kamniku zahtevala za 1 par po 8 tednov Btarih 224 K, tedaj zahtevala, izrabljaje izredne po vojni povzročeno razmere za neobhodno potrebno reč očitno previsoke cene; storila je s tem prestopek po § 14 ces. naredbe z dne 7. 8. 1915 št. 228 drž, zak. in, se obsodi po § 14 te ces. naredbe z uporabo § 266 k. z. na 3 dni zapora in pa na denarno kazen v znesku 40 K, v slučaju neizterljivosti na v nadaljne 4 dneve zapora ter po § 389 k. p, r. v povračilo kaz. si ''"-v. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, oddelek 1JI, dne 3 julija 1916. 1743 Kava! Kava v kockah žo zmleta s sladkorjem; 1 kocka se potrebuje za pol ltr. kave. Navodilo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol itr. vode, in najboljša sladka kava je golova. Samo en poskusi Na tisoča priporočilnih pisem na razpolago. — Ku poštni zavoj 5 kg stane samo K 2». — Pošilja proti povzetju ali predplačilu zastopnik ovnrne Fran Urek, Ljubljana 4, Mestni trg 13 Semena za jesensko sejatev kakor: rdečo deteljo, repo, motovileč, špinačo in drugo kot tudi 1695 ptičjo krmo priporoča Sever & UrbanSČ, Ljubljana Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: '«0 VZRJEJVLfm ZflVfl^OVflLi^ICfl proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov Lijubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana. Zavarovanja sprojema proti požarnim škodam i 1. raznovrstne izdeiano stnvbc, kakor ludi stavbo med časom zgradbo, 2. vso preniič.io blago, mobilijo, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 8. vso poljsko pri-dolko, žita in krmo, i. zvonove proti prelomu, 6. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetjo in druge kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebe za dežolno nlžjeavstrijsko zavarovalnico, oci katero ima ludi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašalo i. 1012 K G73.35C-17, so poskočilo koncem 1. 1913 na K 736.147-17. Todaj, čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski znvod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno poverjenišlvo v Celju In na Proseku, kakor ludi po vseh f orali nastavljeni poverjeniki. Cono primerno, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo. A * V cer Priporočamo Rolinsko Ravino primes v korist oBmejnim Slovencem/ GORČEVA KOLESA PRIZNANO NAJ: BOljŠA SEDANJOSTI X fl.COREC LJUBLJANA MARIJE TERE: V ZIJE tESTA JT.1% NOVI SVET & NASPROTI KOLIZEJA-ZAH'-TE V A J T E P R VI S LOV. C E NI K BREZPLAČNO vsak občuduje in zaželi, kajti ona je Razpošilja seNZZ^lT zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotifja, daril itd. v velikem katerega zahtevajte zastonj in poštnine proslo. Z!®?® uro zasfenl! Na I nnčneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj •n poštnine prosto. <5 a ko sodijo vse stranke: ftisoč takifj pisem Vam laijko pokažem: ' 9o ietilj se m popravna potrebna t Mo/t znanci so zelo tznenadem. da ona ko-vinasta ura, katero sem ort Vas kupit K 4 10, ie nt bila pouravl/ena in ure vedno aobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mo/ega nečaka. Vsoto K 4'10 Doštjcm istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas na/lepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Franc Mlinnrič, pos. Vse ure so natančno preizkušene! Lastna znamka „IKO" svetovnoznanci. Svetovna razpošiljal niča Lastna prolokolirana tovarna ur v Švici. SUTTNER 5SST5 LJUBLJANI §«. I. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Ustanovljeno leta 1883. Ustanovljeno lota 1803. reg:strovana zadruga z omejenim lams.vom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Renlnl davek plačuje lz svojega. J9j 3| 01 IJanje denarja na razpolago brez-Zunanjim vlagateljem so za poši- ^fig plačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 15 ali 22 ;/2 let, pa tudi izven odsekov proli poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžpsfca posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno prcmožeiije zraža čez GC0.0C0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reiirezertiijejo jamstvene gh-vnice za 6.7E8.340 K. Načelstvo Prodrodnikt AnfiroJ Kalan, prclat in stolni kanonik v l.jnbljani. I. p o d P r o <1 so d n i k ■ U p o d p r o l Avguštin Zaje, r. kr t'ao rovidullt iii posestnik v I ubli.mi dreben za krmljenje kupuje a družba v Lubliani, Na prodaj v a v Skofji Loki z vefiiksEiž satliiita in zeienladiitffi i/rtom. Pojasnila daje I6b'4 Dr. Fr. Jsrala, oilwBtnii v Škofji LoKL Edino dobri in solidni stron so sninr „Gritzner" in „flfrana" Prednosti kroglj.čen tek, biserni ubod (Perlstidi). Ponk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip FeSeSinc Ljubljana blizu fritnč. mostu, 3. hiša za vodo. K7!y™ lOlctnu .caciinci/a. Gospiarsla Zveza ? Llibliai ima v zalogi sledeča krmila: Orehove tropine (cele) v ploščnh po K 84— in zmlete il K 87 - zn 100 kg brez vrefi. Rapsove tropine v ploščah po 70 K brez vreč i\ 100 kg. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 00 kg it K B3 — za 100 kg brez vreč. Sladkorno krvno klajo po BI-— K za 100 kg z vrečama vred. Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zve?! semena, Ječn-en, domačo in nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo. Kmetovalci 1 Preskrbite si od Gospodarske zveze kojnita, kalijevo sol, 8% kalijev. 18-20% mineralni in kostnt superiosKat, mešana gnojila, zhsti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po BO kg za K 10 — A 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostailjajo lastne vreče lranko naš naslov, sicer se naročila no bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K 4 100 kg z vrečo vred. Odslej prodaja knjižico ..Živinorejci in vojna" Katoliška Bukvama. Gospodarska zveza pa nahupuje tudi po naj-tgodne šib cenah koruzne storže, ajdove, prosene ,n druge pleve. Poljedelske stroje, motorje, rolalilnice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi. Izborno bo Jo obnoslo 2a vojako v vojski lu ■ploh ia vsakega kot najboljie bol oblažajoče mazanje pri prehlajenja, reumatiztnu, gilitu, luflaenci, prsni, fratni in bolesti v hrbtu Dr. Klohter-Ja eapilcl oompos. Sidro-Linimenf. Nadouieatiio sidro-Pain-Expeller. Steklenica kron —e Dobiva se V lekarnah n li direktno v Dr. Richter-la lekarni „Pri zlatem leva' Praga, I., Elizabet na cesta 6. Onevno rnnpoAil.f nnjo. i® s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskirai lastni, Iti sem jiii dobila po 14 mesečni rabi potnade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, Eri moSk h krepko pospešuje rast rade, in 2e po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost, iu jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti Lonček po 4,6 in 10 >n. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati H^fc^ vsa naročila Ana Csilleg, Dunaj I, Koiilmnrld ll. Ako naročite in lo nemudoma storite, 1 srečko avsir. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko bucliinpeštanske bazilike, 1 dobitui list 30/0 zemij. srečk iz teta 1880, 1 do-bitni list 4% ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (MSetni obrok za vseh pel sretk ozir aobltnllt listov samo t kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K) ffSffR iS1'01110 Pravico do dobitkov ILalAi?ta one turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zasionj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana. n. a. dež, živil, m renlne, nezg. ln lainsl. zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentnn in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski znvarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1014 K 173,4'J0.8.'!8'— Stanje gar. tondov koncem 1!)14 K 48,732.C22"76 V letu 1014 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-86 Kitar namerava sklenili žlvllenslo zavarovanle veljavno hkrati 2a vojno zavarovanje, nai se v lastno korist obrne Ho ficri imenovani podružnice. Prospekti zastenj In poštnine prosto. —i Sposobni zasopnik: se sprej-l^STj mejo po najugodnejšimi pogoji. Marije Tetezije cesta 12. a-* St* LJUDSKA POSOJILNICI! regisfravana zadruga z neoniejefso zarezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po lfloge d ..Ljudski posojilnici" so popolnoma uarno naložene, ker posojilnica daje denar na uarna posestva na deželi in u mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Rezeruni zakladi znašajo okroglo kron 800.000-—. Stanje hranilnih olog je bilo kancem leta 1915 23 uniliionou krm.