Tečaj XIV. List gospodarske, obertnijske in národ sk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3fl.; za polleta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Y Ljubljani v saboto 12. januarija 1856. Kdaj je dobro teleta rediti^ in kako jih re se krave ne poškodovajo in teleta vendar krepko rastejo? diti. da piti Mlađemu teletu se skozi 4 dní po pětkrát dá mleka , se sme vselej nekoliko in ce ima ki obilo mleka pri tergati ; po cetertem dnevu se pa sme teletu že bolj obilo avi se tudi ponudi piti dajati in le po 3krat na dan. Kr Nekteri v svojo škodo terdijo, da v prestopnem nikdar ni dobro telet rediti, ker živinčetu prestopnega 5 precej ko let leta drugi mlacne vode, v ktero se moke ali otrobov potrese se otelí*), ker je takrat večidel jako žejna. Zdaj je čas, obj lepo ne zrastejo, temuč med zobmi je vi d m k dit i toliko prostora, kakor da bi zoba manjkalo, to pa zi vince kazí, da ni za kupčijo in ne za pašo. bil h p r e s t o p let naboljo in bolj in ako se to zgodi, se ona že v četer tem ali petem tednu poja. Po teletu že večidel pervi dan m je pa skoz in skoz bosa Kdor ima za teleta do bre kei naj le teleta edi če je tudi prestopno leto ? m malokdaj ali pa nič ne zamuka in tele se krave še ne Přiměřilo se je, da je tele ponoći iz svoje zatvo- spomni on se bo v treh ali štirih letih preprical, da se leto po go-vednih zobéh ne prestopa. Vsak nekoliko skušen gospodar dobilo rice ušlo, je po hlevu skakalo in kadar se je je uleglo in čakalo, da je zjutrej zopet pomolzenega mleka utrudilo, se pa dobro vé, da vročina in muhe tudi močili živini rasti ne ker ga samo ni vedlo iskati Kdor tako teleta pospesujejo. Illiaue IIieilKC ICJICKU ptl II« jJUl AUinui iju, iui^j teleta le kaže rediti, ki se po Mali maši do svetega Jožefa mlade mehke telicke pa na pol zamorijo torej eja, on gotovo tudi pri dobri hi mora od krav mnogo vec dobička imeti memo tistega . r « i v• . i i v. ,• « . - . _ i storijo, oberniti vse lige v bolj vroči dobi leta je bolje za meso pusti kravo sleci in stolciti, da je kostnjaku podobna švaj carske ki v Ce ednike prasamo 5 111 uge ki se umno Težava je sicer dandanašnji z živinorejo Vendar tudi z živinorejo pečajo, bodo tudi večidel povedali, da je bolj reven kmet, ki se nekaj sena ima kravo v rej o; al on si ravno 2 ? ze dobi se kako za kravo, teletu piti dajati, kakor pa da bi kravo sesalo Prenapeti ćastivec natornih postav bi utegnil reči , da telet rediti 5 kei m u k r avoij mleka in masla ne upa ako jo tele 10 in 12 tednov sesá, kmalo ob mleko pride ; verh tega se mu še pozno poja, ali pa celó tisto leto jalovka ostane. Kmet brez lastne živine, naj potrebniše podpore kmetijstva, tako dolgo 11a zem- e ne sem pomagati se to pr od odrega Stvarnika dane postave zaničevati • • v revšino obira, in si ne vé ne V gojzdu tele košuto sesá, dokler se mu ljubi in dokler 011a kaj mleka ima. Tako bi se moglo tudi z domaćim teletom goditi, da bi se v tej reči natorni postavi zadostilo ali ravno tako bi se tudi ne smelo nobeno drevesice požlah j f dokler ga poslednjič boben požene s praznimi rokami po svetu Poznam jez živinorejca, ki nima ravno velike kmetije, Bog odločil v rab niti in noben petelincek ali druga zival ne skopiti itd. Al drugac je to treba umeti. Pri tistih stvaréh, ki jih je nam se ne pregrešimo, če jih tako obra- 1 pa se mu živinorejstvo dobro obnaša. Naj povém, kako on v tej reči delà: čamo, da nam bolje koristij Dve kravi se mu obra vite, 011 pusti juničicama po 3 tedne sesati. Zdaj se mu telet prodati škoda zdí, pa tudi krav je škoda, ako bi se teleta še k njima pušale; on torej veléva krave molsti in po perstu #) teletoma mleko piti ); pri pametnih stvaréh pa, jih je Stvarnik sebi prihranil v službo, naj člověk marlj pazi, ki , da ne prestopi poljubno natornega reda; ali ravno v tej zadevi je pogostoma narobe svet! (Konec sledí.) dajat'. Pocasi se mleko teletoma priterguje in toliko mlacne Gospodarske novice. slane vode k mleku priliva. Juničici pa tudi dobivate Gr oj z d bol na Francozkem. Iz obilnih zraven dobre kerme vsaki dan pest otrobov, in čez 30 mes- lanskih skušinj zastran grojzdne bolezni na Francozkem se cov se ze vsaktera teh junic oteli s krepkim teletom. Da je pri ondašnjih vinorejcih sedaj misel vterdila, da bolezen u n a n i i h vzrokov. bi pa mladih krav teleti ne poškodovale, ju kar nič pod ne ticí v terti, ampak da izvira iz kravi ne pustí, temuč zapové teleti, kakor se 11a noge Ker tedaj^^^^^^^^^^^^^^^^^H skobacate in hočete sesati, vsaktero posebej v suhoten in ni terta grojzdne bolezni kriva, svetujej dobro skušeni možje, naj se vinorejci nikar ne prenaglij in aJ dobro nastljan hlevček djati, krave do čistega pomolsti in jima pervo mleko po perstu dati spiti. k ne pomecej bolnih tert iz grad Sviloreja na Kitajskem. Kitajci (Kinezi) ravnajo * Da pa tele perstov ne ogrize, naj se na dnu posode nekoliko vse drugac z rej o svilodov ali židnih gosenc kakor mi ? se bolj pri strani jermencek na vsakem koncu z žebljićkom blizo ve da je pa tam tudi vse druga dezela in vse drugacno skupaj přibije, da tako jermencek za kaka dva pavca kviško podnebje. Kitajci namreč v jeseni nabirajo murbino perje preden začne rumenéti (žoltéti) in napravljajo iz njega neko testé 1 ktero v dobro zadelanih posodah čez zimo hranijo. moli. Tele za jermencek z gobckom prime, ter željno in urno serka, dokler je kaj v posodi. Posoda, v ktero je jermencek přibit, naj se vsakikrat do éistega pomije; tudi je prav, da se le pol mleka va-njo vlije, in kadar ga tele popije, pa še druga polovica, da mu mleko preveé ne uhaja v nosnice. Posodo, iz grahovo ali rajževo moko zmešajo in mladim gosenčicam ktere tele pije, je treba vsakikrat z rokama dobro deržati, da pokladajo ; ta kerma dá mladi živalici moc in krepost, da Spomladi zmeljejo to testé v prah, kterega samega ali z WW je tele ne preoberne in mleka ne zlije. Ako bi se m erzi e vode přililo, bi se mleko shladilo, in tele bi ga ne hotlo piti. Kadar se pa mlacne vode přilije, tudi tele pozná, da je mleko slabeje, zato je treba ga nekoliko osoliti, in tele potiej tako z veseljem pije, kakor da bi bilo naj bolje mleko. Pis. potem še raje jé zeleno murbino perje ce « J dá Nekteri imajo prazno vero, da se krava ne otrebi, popred piti, in jo zavolj svoje neumnosti terpinčijo vćasi vec ur s hudo žejo Pis 14 Odgovor na vprašanje. Pri nas so se ljubi ptički sicer po navadi prikazali, pa ne tako pogostoma; neki lovec mi je tudi terdil, da nahaja zmcrznjenih senic, šinkovcov, še celó srak in vran po gojzdih lesici za večerjo. Kjer je tista navadna střelba od-pravijena, se tudi plašni ptici pogosto prederznejo na dvo-riše priti; le škoda, da se še takih glupastih ljudi ne manjka, ki uboge senice v kletke lové. iz Slovenskih Goric na Štajarskem. Dom. Colnik. Tz Ložkega potoka na Notraj nskem. R. — Tudi v naših hribih to zimo nisem vidil ne sternadov ne ščinkovcov. _ Natoroznanstvo in ljudska omika. V V Spisal Simen Subie na Dunaji. 3. pismo. Mislim, dragi moj, da Ti bo to dosti izgledov. Iz njih jasno vidiš, da verlim možakom ni bilo za posvetno srečo ne za cast, ampak le za pravo spozna nje natornih postav, ki so jih oznanovali, ne prašaje zato, ali jih čakajo ječe ali dobicek. Dokler se je pecalo še nianj mož s premišljevanjem natore, se je lahko iz njih djanj spoznavala pot, ki jih je peljala k spoznanji natornih postav in tistega višjega Bitja, ki je dal postave vsim stvarém. Težje je to presoditi dan današnji, ker se že brez števila ljudi s tem pečá in je že natoroznanstvo sklenjeno z življenjem mnogih narodov. Koje namreč premišljevanje natore čedalje delj okoli segalo, se je jelo cepiti v več za se obstoječih delov. Zvezdoslovje je ostalo za-se; iz njegovih nalóg se je rodila matematika, ki zdaj hodi svoje poti ; iz njenih pridelkov se raz-lagajo vzroki natornih prikazkov in postave, ki jih vežejo, ki po njih gibljejo trupla po nebu in po zemlji, in le-to razlaganje je prevzela učenost po imenu fizika, kteri sta že Galilej in Newton (izgovarjaj Nju ten) postavila pravo podnožje. Kakor je tukaj vidil duh srečne pridelke, ga je gnalo k natanjčnem premišljevanji zemlje in vsega, kar biva na nji. Z večim veseljem in srečneji kot dozdaj je obdeloval troje polja: rudoznanstvo, ki pregleduje oblike posamnih delov, iz kterih obstojí naša zemlja, parst in ska-lovje; rastljinstvo, ki pregleduje življenje rastlin in njih podobe; živinstvo, ki premišljuje notrajno in zu-najno življenje pri živalih. Pri teh učenostih so se pa pokazale druge potrebe; previdili so, tla ni mogoče pravega spoznanja o notrajnem djanji ali življenji raznih stvari, če ne poznamo delov, iz kterih trupla obstojé. Iz tega priza-devanja se je izcimila kemija, ki kroji trupla na pervine. Ko so hotli še natanjčniše vediti vzroke in prikazke vsakte-rega življenja, so mogli nož v roke vzeti in pregledovati notrajno sostavo in zvezo; tako je postala anatomija. Iz anatomije, fizike in kemije v zvezi s skušnjami se je zdrav-ništvo spravilo na noge. Kolikor smo dozdaj omenili natoroznanskih učenost, je nas vse učilo, da le živa želja po popolnoma ved-nosti je, ktera je priganjala že nekdaj in priganja še danes bistroumne možé, da se pecajo s težavnimi preiska-vami vsakoverstnih prikazkov na svetu. To veselje, ki ga vživa duh nad takimi preiskavami in po teh zadoblje-nem spoznanji skrivnih postav, je edino plačilo za njih veliki trud. Navadu i člověk, naj je kakoršnega koli stanu, vém, da še zap o pas ti ne more, kaj bi utegnilo v tacih preiskavah mikavnega biti. Rečem Ti pa, dragi moj , da nam ni eno in isto, kar zvémo sami po las tne m prizade-vanji, in pa to, kar nam drugi povedó. Lej, mati sliši, da nje sin še živí, ki je v hudi vojski bil, da je že na poti domu. Kako je vesela! Upanje, ljubljenega sina viditi spet, ji širi serce, — toda med upanje se ji včasih posilijomisli, kaj pa: ako bi sporocilo lagalo? Al vse drugo veselje jo obiđe, ko sina zagleda, ko spozna na obrazu tistega Ijubljenca, ki ji je pred več leti vzet bil; objame ga in vé zdaj, da ni laž, da niso sanje; veseli se, in veselje je čisto kakor je čista materna ljubezen. — Zdaj ko sem Ti, dragi moj, ob kratkem povedal, kam deržé poti natoroznanskih učenost, pa Ti hočem povedati: v kteri zvezi da so z ljudsko omiko. Pri tem se bo po-terdilo, kar ocitno kažejo potrebe dan današnjega časa, da, kdor je zoper napredovanje natoroznanskih vednost. je zoper blagor ljudstva, in tedaj tudi zoper Boga, ki je v svojem stvarjenji ocitno kazal, da hoče člověka srečnega storiti. Zacnimo kjer hoćemo, povsod bo toliko povedati, da ne more biti namen tega spisa, da bi vse obsegel. Raz-delimo si ljudstvo v toliko delov, kolikor je večih opravil, ter bomo kmali vidili: kaj da ima ta ali uni stan z nato-roznanstvom opraviti. Poljodelstvo, ki je studenec ljudskega premoženja, je dandanašnji tako natanko zvezano s kemijo, da brez nje več donašati ne more, saj toliko ne, kolikor se tirja v naših dnéh, da se splačuje delo in da se ljudstvo more ži-viti. Izgled bo bolj podučljiv kot sama beseda. Ko so Europejci svoje kraje jeli zapušati in se v zgornjo Ameriko preseljevati, so se nasedli po primorji; ondašnji kraji so bili rodovitni, da se jim ni bilo treba veliko truditi za pridelke. To pa ni dolgo terpelo ; setve in sadeži so povžili. kterih jim je bilo treba iz zemlje; parst je shujšala; ni ga bilo vec pridelka, da bi se bilo delo splačalo; posebno pa ni marala pšenica več rasti. Šli so naprej proti večerju, posekovali so stare lesove, ki so bili pognojeni z gnjilja-vami žívalskih in rastlinskih ostanjkov in to je delalo zemljo rodovitno. Tako se je godilo ob reki „Lorenco" ; ko so še Francozi Kanado imeli, je bilo polje tako rodovitno za pšenico, da so jo v ptuje dežele izvaževali; — dandanašnji pa tam nimajo kaj druzega pridelka kot oves in krompir. Še le leta 1852 so jeli v spodnjih krajih, ki jim pravijo „Sklavenstaateir', zemljo z apnom in gipsom potresovati, da se parst prekuhava in da se morejo delati tište zveze v zemlji? brez kterih rastline donašati ne morejo. In polje prihaja spet rodovitno. Po Europi je že doseglo umetno obdelovanje polja višjo stopnjo. Previdni možje so že zdavnej spoznali take potrebe; osnovale so se ljudske poljodelske šole in družbe. Kaj pa hoćete v teh šolah brez kemije, kaj brez živalstva in rudoznanstva? Kemija uči, kakošne in kolikšne rudninske dele ima zemlja v sebi; kaj po svojem stanu obroditi more, kaj pa ne; ona pa tudi pravi, iz česa da obstojé rastline in kaže, kaj da naj denemo v zemljo, da bode spet rodovitna. — Ravno tako imenitno je obdelovanje golih krajev. Ze nam pomanjkuje tam pa tam lesov, in polivaki sperajo posekane griče do sivih skal ; moglo je ljudsko gospodarstvo dati odgovor, kako se bo ti sili uhraniti. In glej ! kaj bi bilo gospodarstvo odgovoriti imelo, ko bi nobeden ne bil natoroznanstva obdeloval. Tako vidimo po izgledih, kako redi umna raba natoroznanskih pridelkov korenine vsega cesarstva, da mu potrebnega premoženja ne zmanjka. in svatbah. Spisal Koloman Mulec. Stare šege naših prednikov pri snubljenji in svatbah so se jele v mnogih krajih v nemar puščati, kar so suknje na mesto modrih plajščev in hlače na mesto dolajnšic ( širokih platnenih oblek) našim rojakom na telesa zlezle. Včasih pa overa tudi siromaštvo ženina in neveste, da se opravi vse bolj na tihem. Vendar tam pa tam so se še ohranile stare navade, in ker je ravno pustni čas, naj jih po vém svojim bravcem. Ko si je dečko (fant) v svojem sercu izbral deklé za ženo , si izvoli kakega priletnega žlahtnika ali soseda ali pa prijatla za snuboka (snubača). Ta se poda k starišem one deklice, kakor da bi hotel kaj kupiti. Ondi poprašuje: 15 ako bi to ali uno stvar prodali, in zadnjič še le pové, čemu bivši v tem pomenu večkrat slišal. To pa že ne vém pravr je přišel. Sedaj nagovarja dekličine stariše in tudi deklico, ali od Dragarjev samih, ali pa od sosednih ljudi. Ločiti da bi mu njegovo prošnjo dovolili. Ako dobro opravi verne domii in pove ženinu veselo novico. 9 se pa je treba „Spitzname u od 95 Vulgarname", ker to ni vse Dr © lej uno, dasiravno seje to večkrat iz unega začelo *). Kako ^HHHHHH^H^^^^^^HHI po do- dan se napravita obá in gresta skupaj snubit. pa poslovenjati „Vulgarname"? Sliši se večkrat Danes se pogovarjajo cez zenmovo premozenje m doto, ktero bode nevesta od svojih starišev dobila tudi cez , Ce je mace", n. pr., „po domaće mu pravimo Hlevišar". Se beseda za „Vulgarname" bolja je pa „prikladek", ker to be vsem vse po volji, položí ženin svoji prihodnji nevesti za- sedo rabijo v tem pomenu po Ipavskem, saj po nekterih davek v roko kraj ih 9 Nekoliko časa potem gré nevesta s svojimi stariši na povedali. ([Glej X. ako ne povsod, kakor so mi nek duhovni gospod v ogled, kjer v • tečaj „Novic", list 61. stran 244: Slo živino, travnike njive i les, hramove, pohistvo, venske besede itd.) hrano itd. vse natanko ogleda. Po vecerji, ktero jim na pravi ženin, poterdijo, ako jim je ženinovo premoženje do palo, svojo obljubo in se vernejo domů. Nekteri slovenski pisatelji rabijo besedo „libra", „li-brica" za nemški „funt", pa napak, ker naši goriški bratje nas ne umejo. Oni ločijo „libro" od ..funta" in ..libra" Kmalo po tem se podata ženin in nevesta z dvema je pri njih za pričama ali svedokoma k župniku (fajmoštru) k ocenji 99 funt" 99 Libra" in celo rez ložeja od „funta". Ce pa že moramo ptujko imeti oboje je ptuje. 9 ali zapušovanji pred tema možema skleneta zakon. Ko imejmo sploh navadno, namreč „funt", da nas vsi in pa po zaročenji domů pridejo , jih caka že lepa večerja (za- prav umejo ročka), pri kteri so gibance vselej nar imenitneji jed. Giban ca je perva narodna jed štajarskih Slovencov. Napravi salo Za besedo „kampelj" sem že večkrat bral 99 V c e u Ne vém, ali je ta beseda kje v navadi ali je pa • V se iz pšenične moke, sira in povérhnje. Naj pred se vzame testo; se na loparji raztegne 9 nekaj čez lopar namaze; potem potegne, in se giba od testa, čez skovanka. Naši Davčarji, terdi Slovenci, pa sploh pravijo kampeljnu „sčesavnik" in ga ločijo od „g la vnik a". Na Gorenskem, zlasti v brezniški fari, pravijo ozki s sirom in poverhnjo Jopar potegnjenega, proč položí; tedaj pride spet sir in ulici „zágata", kakoršnih je več v Ljubljani. hnja in tako pride poredoma več gib. Gibanca se dene Naj bi pač rodoljubi take in enake besede pozabljenja na loparji v pec; kuharca skerbno pazi, da se lepo speče, otevali nabíraje jih, in pa našemu slovarju izročevali 9 po tem jo na loparji iz peči potegne. Gibance so dobi pa 9 ali kadar je potreba, jih tudi po „Novicah" razjasnovali! jćd 9 znajo pa jih štajarski Slovenci, posebno pa Dolanci, Gospodje, poganjajmo se za lepoto in čistost svojega jezika ! prav dobi peci » N Tedaj pesem gospoda Verbnjaka V Se Bog za Dolance bolj skerbi ? Glej! vino, gibance S tem nas živi Zdaj bratec pij, sestra vžij, Bratec pij, sestra vžij Vino, g Kako imenitne so take besede, je pač dobro spoznal tišti slovanski pisatelj, ki jih je pred nekoliko leti, skladaje slo var svojega narečja, po deset krajcarjev plačeval, ako še niso bile nikjer natisnjene. 1 V Sorici. Likar. bance S tem nas živi" Î Od zaročenja do gostije mineta večidel dva tedna Zastran nemškega imena spitzname u Ta Na spis: „z zmerjanjem" v zadnjem listu lanskih No cas pride ženin velikrat k svoji zaročnici. Stariši nih pripravljajo sedaj vse za svatbo; snažijo hram, bode v kratkem veliko veselje praznovalo; skerbij zaroce vic se tano živino in živad za pi . Beli Kranjci pravijo: „na dél i (tudi z deli) so mu Pis kar" (man hat ihm den spitznamen Pis kar gegeben); „takó so m u nadéli (zdéli) ; to mu je nadévek" (das 9 pa tudi sosedje pomagajo marlj 9 pnnesejo starisem zarocnikov pur in še druzega. 9 debelih gosí 9 piščet ist sein spitzname). To se vjema popolnoma z glagolom češkim „nadáti", „nadávati" (schelten, Konečný). Ta gla- Med tem skerbita ženin in nevesta, da jima krojači in pesmi moravski, v kteri pomenja ■tu ' ■ ljarji napravijo snažno opi 9 ktei poroke dan oble gol je tudi v neki narodni ravno to, kar po naše: „zmérjati" ; sklanja se pa s tretjim sklonom osebe brez 4tega sklona : četa Izbereta si tudi dve deklici (svatevci), ktere ženina 99 k poroki spremite, in dva mladenča, ktera nevesto k poroki peljata. S tema svatevcama se podá nevesta v kakošno 11 Když se (N.) razzlobí Ženě nadává". 9 (Kedar se N. raztogotí 9 ženo bližnje mesto in kupi za ženina povojak, kterega mu na svatbě dan za klobuk vtakne in na roko privcže pa kupite povojakov za vse druge svatovnike. 9 svatevci Z ar • v v 9 si poisceta tudi dva šaljiva moža (rovčina) ktera se pavluhsko oblečeta in goste vabita. Ona imatam debelih palicah poleg deržaja mali zvonček, s kterim cin gljata pri tistih hišah, kjer imata koga povabiti. Enega z m é r j a. Tako mi je razložil to neki Moravec, ki mi je tudi pel vso smešno za bavljico národno). — Kar je pa drugim „pri(i)mek", jugosl. pre(z)ime, to je Belim Kranjcem „pridévek" (zuname). ti priliki prosim častite bravce, naj beró treba poslovenjati nemški takole: ..wider eueren willen und Po pravěk. v 6. izgledu i z p i s k a ohne dass" kako 99 euer wissen c i 7 o ' ----' ^itv^ w t il t i vv í^oun ^ naiiiuo tu • o u ui v u v v íiiuu uiiia kj dečka pa si naprosita, da pavluhsko oblečen, pred gosti Prepisovaje sem spremenil poprejšnji osébek r\ I an a r< rn nn i w\ lr^ti m r rv ^ ^ !.. ______1 • • m 1 v f - . ^ m m i i • i • * • i namesto: sein en willen und sein wissen. (be u 1 plese, skače in krici, kadar k poroki grejo roki kopje ali bandero in se tedaj kopjaš ali band pravi 9' e r u derzí v schâmt) v i h r „ 1 u i , zato da bi bila misel razlocna 9 drugo Eden onih mož je tišti, ki si ga je ženin ki si ga je nevesta naprosila, je dever. ki sta pri zaročenji svedoka bila, zmota. naprosil, star a šina, sem pa zábil na naglem popraviti. Tako je ostala ta J. N drugi pa, Zvecer pred poroko se snidejo ženin, nevesta, svatevci starašina, dever in še dru 9 pri nevestinih stariših in se