Kmetijska družba in učiteljstvo. Ze od nekdaj se je u5iteljstvo zanimalo in je sodelovalo pri podvigu kmetijstva ter je podpiralo najmerodajnejšo institucijo v tem pogledu, t. j. 'Kmetijsko družbo. Pa ne samo pri Kmetijski družbi, tudi v čebelarskih, sadjarskih in vrtnarskih in drugih gospodarskih društvih ste dobili uči« telja kot agilnega sodelavca. Povečini zavzema učiteljstvo v odborih teh društev mesta raznih funkcionarjev. Statistika bi nam točno pokazala, koliko učiteljev je 51anov teh društev, koliko u5i= teljev podpira glasila teh gospodarskih dru* štev, koliko učiteljev opravlja predsedniške, tajniške, blagajniške ali odbornišek posle v teh društvih. Na učiteljišču se deluje na to, da se uči* teljstvo čimbolj usposobi za to delo in pred« videva zakon o učiteljiščih velik korak na== prej ravno v tej smeri, a zakon o narodnih šolah predpisuje višji narodni šoli na deželi kmetijski značaj. Dogodilo se je pa lani, da je bil celoten učiteljski stan odrinjen od najvažnejše insti* tucije v tem pogledu, ki bi morala imeti naj* ožje zveze s šolo in učiteljstvom — od Kme* tijske družbe. Pred zadnjimi pravili so bili učitelji lahko redni člani Kmetijske družbe, z aktiv* no in pasivno volilno pravico. Zakaj sedaj ne bi smeli biti več in zakaj je bilo potrebno, da se je celoten stan izključil od sodelova« mja pri tej instituciji — nam ni nih5e po* jasnil in utemeljil. Vsi znaki pa kažejo, da veje veter, ki izključuje učiteljstvo od sodelovanja pri Kmetijski družbi, še naprej. Poročilo, ki smo ga prejeli v tem pogledu od tovariša, ki se je dosedaj agilno udeleže« val pri tem delu, se glasi sledeče: »Glavni odbor Kmetijske družbe je na svoji seji dne 30. januarja 1930. na pritožbo nekaterih podružnic sklenil, da osebe, ki po družbenih pravilih ne morejo postati redni člani družbe, ne morejo niti voliti niti biti izvoljeni v podružnični odbor. Vsakdo pa lahko postane izredni član družbe. Če želi podružnica, da bi ta izredni član pomagal podružničnemu odbora, oziroma 5e smatra, da je to za obstoj podružnice neobhodno po« trebno, ittora zaprositi glavni odbor za dovos Ijenje, da ga pritegne k s(odelov_iju v jo-dfcoru. Nekaj opomb k ternu sklepu: Kolikokrat se je že govorilo in sklepalo Jia različnih shodih, gospodarskih in zadruž* nih tečajih, da se inteligenca odteguje delu med narodom. Po burni povojni dobi je UJU na svoji glavni skupščini v Celju sklenilo, da se loti podrobnega dela med narodom. Uvidelo je prvo, da nas brezplodna politi5* na borba vodi v propast in da je spas našega naroda v gospodarskem dvigu. USiteljstvo se ni strašilo stroškov in se začelo udeleževati strokovnih te5ajev in ustanavljati kmetsko« in gospodinjsko _ada= ljevalne šole, dekliške krožke itd. Ko pa je narod videl, da učitelj ni samo zato tu, da bi ubijal deci znanost v glavo, si ga je izvolil v različne gospodarske odbore. Novi zakon o narodnih šolah predpisuje istotako sodelovanje u5iteljstva pri gospo* darsko zadružnih tečajih in organizacijah. Iz lastne prakse naj navedem, koliko šola in učiteljstvo stori za gospodarske in* stitucije naroda. Poučujem v najvišjem raz* redu in priporočam pri kmetijskem pouku strokovna glasila »Kmetovalec«, »Sadjar in vrtnar«, »Naše gorice« — obveščam starše potom dece katera umetna gnojila ima po« družnica v zalogi, kdaj je treba naročiti gozdne sadike. kdaj in kje se dobiva semen« ska pšenica, katere stroje so si naročile razne gospodarske organizacije. Ustanovil sem »Centralno gospodarsko knjižnico«, ki šteje nad 100 knjig in ki jih pridno prebi« rajo fantje kmetsko nadaljevalne šole. To* rej že v narodni šoli obvešcam deco o ob* stoječih gospodarskih organizacijah in njih delovanju po pregovoru: »Kakor se mlado drevesce nagne, tako bo rastlo staro drevo.« Kmetovalci in merodajni krogi! Zdaj pa premišljujte o sklepu glavnega odbora. Zato, ker nam je za gospodarski dvig našega naroda in ker smatramo, da je za kulturni napredek pogoj gospodarsko blago* stanje zato naj zaprosimo, da smemo sodelo« vati v podružničnem odboru. Večina nas se ni nikdar otresala dela — tako ponižali se pa ne bomo, da bi za »delo« prosili. Vprašam vas ali je pogoj kmetskega na* predka eno govedo? Dajte nam zemljo, zredili si bomo kravo in postali »redni člani« Kmetijske družbe! Sicer pa naj o vsem tem sklepa I. ob5ni zbor Kmetjiske družbe za Dravsko banovino, naša sreska učiteljska društva in pokrajin* ska skupščina UJU, ki naj zavzamejo svoje stališče.