Celje - skladišče D-Per
214/1980
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Osnove za smernice in elemente planov TOZD 1981 - 85
1. UVOD
Na osnovi analize uresničevanja srednjeročnega plana je komisija za pripravo srednjeročnega plana 193i—1985 v maju 1979 sprejela naslednje zaključke in izhodišča za izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985:
1.1.	Analiza uresničevanja srednjeročnega plana 1976-1980 potrjuje, da so bile o-predelitve srednjeročnega programa za obdobje 1976-1980 in sanacijskih programov pravilne.
Večina programskih u-smeritev ostaja tudi za naslednje obdobje osnova za pripravo srednjeročnih planov 1981—1985.
1.2.	Pri’ oblikovanju predloga srednjeročnega programa za obdobje 1981-—1985 moramo iskati optimalne rešitve med možnostmi in zmožnostmi.
1.3.	Vse programe moramo pregledati in dopolniti na osnovi teh izhodišč m upoštevati tudi širša družbena izhodišča za srednjeročno obdobje 1981—1985.
1.4.	Omejiti moramo potrebe po ekstenzivnem zaposlovanju, v kolikor pa posamezni programi zahtevajo ekstenzivno zaposlovanje, moramo preveriti možnost realizacije teh programov v manj razvitih področjih oziroma na področjih, kjer je kadrov za realizacijo takih programov dovolj. Povečanje zaposlitve v Celju ni mogoče planirati.
1.5.	Na osnovi že sprejetega izhodišča za to srednjeročno obdobje v usmeritev v kvalitetnejše programe z več vloženega znanja moramo načrtno in organizirano pristopiti k prekvalifikaciji delavcev v skladu s programskimi zahtevami in se dogovoriti z izobraževalnimi institucijami v Celju za usmerjno šolanje takih kadrov, ki bodo potrebni za realizacijo programov.
1.6.	Predpogoj za kvaliteten start v srednjeročni program je preverjanje in pre-
čistitev celotnih programov tudi s stališča tehnologije.
1.7.	Programske usmeritve in konkretni programi po posameznih TOZD bodo narekovali tudi ustrezno notranjo organizacijo za realizacijo srednjeročnega programa.
1.8.	Izvozna orientiranost in substitucija uvoza v programskih usmeritvah je temeljno izhodišče bodočih programov ob izravnani devizni bilanci.
1.9.	Upoštevati moramo tudi možno oskrbo z materialom iz domačih virov.
1.10.	Sodelovanje in pove-
zovanje z drugimi organizacijami v-jugoslovanskem in svetovnem prostoru bo v prihodnjem obdobju imelo večji obseg.
V juniju 1979 je komisija za pripravo srednjeročnega plana 1981—1985 obravnavala oceno razvojnih možnosti, predlog programskih usmeritev in predlog fizičnega obsega proizvodnje do leta 1985, ki temeljijo na sprejetih izhodiščih, tržnih raziskavah in realnih možnosti realizacije razvojnih ciljev.
S tem so podane osnove za izdelavo smernic in elementov. Upoštevati pa moramo tudi razvojne možnosti družbenopolitičnih skupnosti, SIS in drugih asociacij, s katerimi se srečujemo in usklajujemo pri pla-
Izhodišča naših prizadevanj v srednjeročnem ob--dobju 1981—1985 bo stalno izboljševanje samoupravnega položaja delavcev. Delavec bo postal resnični gospodar družbenega dohodka, ki ga ustvarja, tako, da bo konkretno odločal o:
—	pogojih za ustvarjanje dohodka;
. — stalnem izboljševanju delovnih pogojev;
—	stimuliranju za dosežene boljše rezultate dela;
—	razporejanju dohodka za razvoj, osebno in skupno porabo.
2.1.2.	Pospešen razvoj
Preteklo srednjeročno obdobje predstavlja relativno zaostajanje razvoja v ožjem in širšem prostoru, zato mora biti razvoj bolj agresiven na vseh področjih naše-
Le kvalitetni izdelki, modernih oblik in uporabnosti najdejo takojšnjo pot h kupcu
TITU prva plaketa
Ob 125. letnici rojstva Mihajla Pupina velikega svetovnega znanstvenika in našega rojaka, je jugoslovanski odbor za proslavo tega jubileja, podelil prvo ZLATO PLAKETO »MIHAJLO PUPIN« tovarišu TITU v zahvalo za širjenje razvoja znanostfin ustvarjanja, kot moči mira in napredka. Zlate plakete so bile dodeljene še muzeju Mihajlo Pupin v Idvoru, univerziteti Kolumbija v New Yorku in Pupinovemu učencu Isidoru Rabinu, dobitniku nagrade za fiziko.
niranju razvoja do leta 1985.
Smernice za plan vključujejo temeljne cilje in razvojne usmeritve TOZD, elementi pa potrebe, naloge in okvire za uresničevanje ciljev postavljenih s smernicami.
2.	Temeljni cilji delovnega kolektiva EMO
2.1.	Osnovna izhodišča
2.1.1.	Samoupravni položaj delovnega človeka
ga delovanja, tako, da bomo obnovili celotno DO in dosegli najmanj povprečne poslovne rezultate v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela.
Takšen razvoj mora pokazati rezultate v:
—	hitrejši gospodarski rasti TOZD združenih v DO
—	hitrejši rasti izvoza od naraščanja uvoznih potreb;
—	pospešenem osvajanju novih programov in znotraj njih novih proizvodov, ki
pomenijo prestrukturiranje naše proizvodnje;
—	večji akumulativnosti;
—	dohitevanju tehničnega razvoja razvitih;
—	novih tržnih pristopih in ekonomsko smoternejše-mu prilagajanju novim tržnim razmeram itd.
2.1.3.	Usmeritev v mednarodno delitev dela, povezovanje in prilagajanje spremembam
DO EMO se bo tudi v bodoče odpirala navzven in se kakovostno vključevala v delitev dela v slovenskem, jugoslovanskem in svetovnem prostoru. V ta namen bomo dolgoročno samoupravno urejali poslovne odnose z vsemi organizacijami združenega dela, kjer bodo za to pogoji in skupen interes.
Predpogoj nadaljnjega razvoja DO EMO je vključevanje v mednarodno delitev dela na vseh področjih našega delovanja.
Vključevanje mora biti dohodkovno interesantno, (Nadaljevanje na 2 strani)
MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA V EMU
21. decembra 1979 je bila v dvorani DS DO EMO enodnevna politična šola. Udeležili so se je predstavniki komisij in centrov, predsedniki in sekretarji OO ZSMS, predsedstvo OK ZSMS Celje in predsedstvo konference mladih v izobraževanju.
Organizatorji so na tej politični šoli seznanili u-deležence z ekonomsko politično situacijo pri nas in v svetu. Hkrati pa je bi! cilj seznaniti mlade z usmerjenim izobraževanjem, z idejnostjo pouka samoupravljanja v šolah in vlogo mladine pri oblikovanju tega pouka. Na koncu pa so se dotaknili tudi vloge religije v današnji družbi. Predavanja so bila razporejena tako, da je po kratkem predavateljevem podajanju osnov, potekala diskusija'
Na koncu so si vsi udeleženci ogledali še proizvodnjo TOZD posode.
OSREDNJA KNJ. CELJE

Osnove za smernice in elemente
zajemati mora vse možne oblike nastopanja (prodaja, kooperacija, razvoj itd.). U-veljaviti moramo miselnost o nujnosti sodelovanja z razvitimi trgi s pogoji možne konkurence, z namenom pritiska na hitrejši razvoj proizvodov in osvajanje novih programov in sodobnih tržnih prijemov.
2.2.	Programske usmeritve
Na osnovi analize razvojnih možnosti, dosedanjih rezultatov in razvojnih hotenj lahko opredelimo programska področja našega delovanja.
Osnovna izhodišča programskih usmeritev so:
—	razvojno in tehnološko intenzivna proizvodnja z visoko stopnjo avtomatizacije in visokokvalificiranim delom;
—' usmeritev v izvoz in nadomeščanje uvoza;
—	proizvodnja z racionalnejšo uporabo surovin in enegije.
Na osnovi gornjih izhodišč in naših možnosti o-predeljujemo naše razvojne usmeritve v naslednje programske sklepe:
2.2.1.	Proizvodni program emajli in glazure:
frite za jekleno pločevino in glazure za keramiko.
2.2.2.	Proizvodni program opreme za gospodinjstvo:
posoda, sanitarije, peči za lokalno ogrevanje, električni aparati.
2.2.3.	Proizvodni program energetike:
energane, kotle, naprave za sežiganje lesnih odpadkov, pgrevalna telesa, izmenjevalci toplote, klimatske naprave.
2.2.4.	Proizvodni program konstrukcije in objektov:
mobilna skladišča, silosi, radius program nizkih gradenj.
2.2.5	. Proizvodni program oprema za transport:
kontejnerji, kesoni, od-preski, kolesa.
2.2.6. Proizvodni program strojegradnje:
orodja, delovne naprave, specialni proizvodni stroji.
Za opredeljene programske usmeritve moramo zagotoviti: lastno skupno raziskovalno razvojno osnovo, skupna vlaganja in dohodkovno povezanost.
Opredelili bomo nosilne proizvodne programe in zanje zagotovili ustrezno združevanje dela in sredstev vseh TOZD.
Prilagajanje spremembam mora temeljiti na:
—	pravočasnem zaznamovanju prihodnjih sprememb,
—	oceni vpliva in potrebnosti našega prilagajanja,
—	ustrezni organiziranosti, ki omogoča prilagoditev.
2.3.	Ekonomski cilji
Ustvariti moramo dobre pogoje dela in življenja,
večji osebni in družbeni standard, večjo socialno varnost delavcev, utrjevati in poglabljati socialistične samoupravne odnose. Da bi dosegli te cilje moramo racionalno in učinkovito poslovati ter dobro gospodariti. Zato je osnovna naloga naslednjega srednjeročnega obdobja 1981—1985 dinamičen, ekonomsko smotern in stabilen razvoj.
2.3.1.	Dinamična gospodarska rast ob stabilizaciji pogojev gospodarjenja:
—	uvajanje novih programov oziroma dopolnjevanje obstoječih;
—	uvajanje sodobne tehnologije izdelave;
—	racionalna organizacija dela in poslovanja;
—	usmerjanje in združevanje investicijskih sredstev za prioritetne investicijske in sanacijske programe.
2.3.2.	V srednjeročnem obdobju moramo dosegati naslednje realne stopnje rasti:
%
a)	celotni prihodek	16
b)	dohodek
c)	zaposlenost
d)	dohodek na zaposlenega
e)	povprečni osebni dohodek na zaposl.
f)	ostanek za sklade
g)	izvoz
2.4. Družbeni standard
2.4.1.	Na področju zagotavljanja stanovanj bomo hitreje reševali stanovanjske probleme z združevanjem lastnih sredstev delavcev, združenih sredstev TOZD in pri SIS ter s sredstvi bank.
2.4.2.	Zagotovili bomo kvaliteten topel obrok vsem delavcem in omogočili prehrano delavcem tudi za ostale dnevne obroke ter zagotovili oskrbo z brezalkoholnimi pijačami po vseh enotah TOZD in DSSS.
2.4.3.	Izboljšali bomo zdravstveno varstvo in delovne pogoje s ciljem znižanja poklicnih obolenj in invalidnosti.
2.4.4.	Zaposlili bomo invalide na delih in nalogah, kjer bodo lahko dajali u-strezen prispevek k ustvarjanju dohodka TOZD v okviru njihovih psihofizičnih sposobnosti.
2.4.5.	Zagotovili bomo možnost vključevanja večine delavcev v raznovrstne oblike kulturnih, rekreativnih in športnih aktivnosti s ciljem prispevati k zdravju, moči in kulturni osveščenosti delavcev.
2.4.6.	Omogočili bomo aktivni letni oddih čim večjemu številu delavcev z razširitvijo lastnih počitniških zmogljivosti in z zagotavljanjem koriščenja drugih zmogljivosti.
3. Smernice
3.1.	Planiranje
Osnova našega dela mora postati planiranje na vsakem delovnem mestu in vseh poslovnih funkcij samih in v njihovi medsebojni povezavi. Vsebina planiranja mora izhajati iz načel poslovne politike, postati mora strateško planiranje, kar pomeni:
—	jasno določene usmeritve posamezne TOZD in DO,
—	opredelitev prioritetnih razvojnih programov DO in zagotovitev potrebnih investicijskih sredstev za njihovo realizacijo,
—	programske preusmeritve posameznih TOZD,
vpeljan sistem motiviranosti, ustrezna kontrola realizacije, opredeljeni kriteriji uspešnosti izpolnjevanja delovnih nalog, opredelitev in uporaba sankcij. Zato moramo vzpostaviti takšen sistem delovnih in človeških odnosov, ki bodo omogočali realizacijo zastavljenih ciljev in nalog, kot tudi sprejetih obveznosti.
Za zagotovitev odgovornosti bomo bistveno izboljšali hitrost in učinkovitost samoupravnega sankcioniranja.
3.3. Organiziranost
Organiziranost DO in TOZD se bo prilagajala našim potrebam tako, da bo za-
Ce stroji stojijo ni proizvodnje in ni dohodka. Stroški pa so večji. Vse skupaj pa ni v duhu stabilizacije
—	ugotavljanje pogojev za konkurenčno uveljavitev,
—	izpopolnjevanje našega znanja,
—: ugotavljanje strateških prednosti in njihovo uveljavljanje,
—	določanje novih ekonomsko utemeljenih programov,
—	motivacija volje in hotenj vseh delavcev za smo-terno organizacijo delovne ga procesa, procesa samoupravnega odločanja, krepitve pripadnosti DO EMO in za realizacijo razvojnih programov.
3.2.	Odgovornost
Predpogoj za opredelitev odgovornosti je izdelan in
gotavljala učinkovitost vodenja in maksimalne poslovne rezultate.
Temeljni cilj na področju organiziranosti je učvrstitev organizacije tekočega dela v vseh TOZD in DSSS s stališča racionalne organizacije poslovnih funkcij.
Nadaljnji gospodarski razvoj bomo gradili na povečevanju produktivnosti in ekonomičnosti dela na temelju uvajanja sodobnih tehnologij in organizacije delovnih in administrativnih postopkov.
3.4.	Kadri
Ustrezni kadri so temelj prihodnjega razvoja. Zato moramo še v večji meri delati za dolgoročno zagotavljanje kadrov preko rednega šolanja, izobraževanja ob delu, delovnega usposabljanja in selekciji za izvajanje najodgovornejših nalog.
Pri kvalifikacijskem pre-struktuiranju kadrov bomo dosegli sledeče rezultate: Glej objavljeno tabelo spodaj!
Da bi dosegli načrtovane cilje, bomo konkretno vplivali na prilagajanje izobraževalnih institucij našim potrebam po usmerjenosti ka-
3.5.	Uveljavljanje znanja in inovacij
3.5.1.	EMO bo načrtoval svoj razvoj na osnovi rezultatov raziskovalnega dela in na njih temelječih razvojnih možnostih.
3.5.2.	Intenzivna in nenehna inovacijska dejavnost bo trajni sestavni del proizvodnega in poslovnega procesa v vseh TOZD EMO. Potrebno jo je planirati, izvajati in spremljati njeno uspešnost na osnovi ugotavljanja dohodka od inovacij.
3.5.3.	Lastna raziskovalna dejavnost bo postala osnova za bolj intenzivno stopnjo
in TOZD v boji je potrebno zagotoviti ustrezno mesto, vlogo in pogoje, da postane pomemben sestavni del poslovnega procesa. Na osnovi programskih usmeritev in prioriteti razvoja ji bomo zagotovili, da bo postala sestavni del gospodarskih planov.
3.5.4.	Optimalno učinkovitost raziskovalne funkcije bomo zagotovili z ustrezno specializacijo in združevanjem kapacitet. TOZD mora zagotoviti konstruktivne rešitve novih izdelkov in izde-lavnih postopkov iz svojega proizvodnega programa.
Raziskovalna funkcija na nivoju delovne organizacije bo skrbela za obnovo programa proizvodnje, torej naj bi delovala za potrebe srednjeročnega in dolgoročnega planiranja.
	1981	1985	Ind.
• Magistri	1	2	200
• Visoke šole	74	128	173
• Višje šole	107	211	197
i Srednje šole	334	491	147
Kvalifikacij a	518	752	145
Ozki profili	2.885	2.593	90
Skupaj: L r ,J	3.919	4.177	107

planov TOZD 1981 -1985
3.5.5.	Z namenom boljšega učinka raziskovalne dejavnosti bodo TOZD za strateško pomembne projekte združevale kadre in sredstva. Dosegli bomo tudi večjo stopnjo povezovanja z raziskovalnimi potenciali izven EMO.
3.5.6.	Funkcijo usklajevanja in usmerjanja raziskovalne dejavnosti v skladu z inovacijsko in programsko politiko EMO bomo poverili ustreznemu svetu.
3.5.7.	Z ustreznim pomenom in pomembnostjo domačega znanja bo potrebno uvesti funkcijo zaščite industrijske lastnine.
3.6.	Naložbe .
Za zagotovitev prestruktu-iranja proizvodnje in modernizacijo proizvodnje ter zagotavljanje planirane rasti proizvodnje bomo v tem Srednjeročnem obdobju vlagali v:
mio din
—	osnovna sredstva 1.526
—	obratna sredstva 400
3.7.	Kriteriji za določanje prioritet razvoja na osnovi programskih usmeritev
3.7.1.	Podobni programi proizvodnje glede na gospodarsko in splošno združenje ali pa komplementarnosi programov za izboljšanje celovitosti ponudbe.
3.7.2.	Potrebno vsklajeva-nje razvojnih usmeritev zaradi skladnega gospodarskega razvoja v okviru regije republike in federacije, izo gibanja podvojevanja kapa citet in izkoriščanja komparativnih prednosti.
3.7.3.	Zagotovitev oskrbe 2 domačim reprodukcijskin materialom.
3.7.4.	Zagotovitev ponud be kompletnih objektov, na prav in oskrbe potrošnikom
3.7.5.	Dopolnjevanje in ra cionalno izkoriščanje kad rovskih in materialnih raziskovalnih potencialov s ci ljem ustvarjanja lastnega znanja ob izvajanju raziskovalnih projektov.
3.7.6.	Ustvarjanje pogojev ža vključevanje v mednarodno menjavo.
3.8.	Prostorski cilji
3.8.1.	Za vse TOZD bomo zagotovili komunalno o-premljena zemljišča za potrebe razvoja do 1990. leta.
3.8.2.	Za vse TOZD bodo ugotovljene prostorske potrebe za dolgoročni razvoj ob upoštevanju sedanje loci-ranosti in demografskih gibanj.
3.8.3.	V vsakem novem investicijskem projektu bomo zagotovili vse potrebne u-krepe za varstvo okolja.
3.9.	Nagrajevanje
Zagotovili bomo nagrajevanje vseh delavcev po rezultatih svojega' dela z ugo-
tavljanjem količine oprav-	—- smernice družbeno-poli-
ljenega dela, kakovosti in tičnih skupnosti, gospodarnosti dela.	_ smernice SIS,
3.10.	Dograjevanje samoupravnih odnosov
Nadaljnje poglabljanje in dograjevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov bomo zagotovili:
s pravočasno, celovito in kakovostno informiranostjo samoupravljalcev, s predlogi samoupravnih odločitev in povratnimi informacijami o izvrševanju samoupravnih odločitev,
— z doslednim spoštovanjem samoupravnega delovnega reda pri sprejemanju in izvajanju samoupravnih odločitev.
3.11.	Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita
Zagotovili bomo krepitev naše usposobljenosti na področju SLO in DS tako, da bomo vedno pripravljeni v skladu s splošnimi smernicami učinkovito čuvati družbe-
— smernice KS.
Pri sprejemanju konkretnih obveznosti iz dohodka bomo upoštevali naslednji princip: skupen relativen delež za splošno in skupno porabo v dohodku TOZD ne more biti večji kot je v letu
1979.
4.1.2.	Razvoj DO EMO bo temeljil predvsem na kvalitativnih razvojnih dejavnikih in selekciji razvojne rasti po posameznih programih (prioritete) in posameznih TOZD. Zato so sprejemljivi samo tisti investicijski programi, kjer bo bruto akumulacija (dobiček) najmanj 10%.
4.1.3.	Odvisnost sredstev za OD in skupno porabo delavcev v TOZD in DSSS od ustvarjenega dohodka z ugotavljanjem delovne učinkovitosti posameznih delovnih skupin.
gospodarjenje za namene raziskovalne dejavnosti bodo TOZD vlagale sredstva v višini najmanj:
TOZD Kotli	6%
TOZD ERC	6 %
TOZD Orodjarna	6%
TOZD Frite	6%
TOZD TOBI	5%
TOZD Emokontejner 5 % TOZD Vzdrževanje	4%
TOZD Radiatorji	4 %
TOZD Posoda	3%
TOZD Odpreski	3 %
DSSS	2 %
od družbenega proizvoda TOZD. Za DO pomembne raziskovalne projekte bodo TOZD združevale kadre in sredstva v višini 30 % od skupno razporejenih sredstev v ta namen.
4.2.2.	Za namen izobraževanja bodo TOZD namenile sredstva v višini najmanj 2 % od bruto OD. Sredstva za štipendiranje bodo TOZD združevale.
4.2.3.	V srednjeročnem obdobju bomo združevali 50%
Večja proizvodnja, večji dohodek pri manjših stroških, to je stabilizacija
no premoženje. Kolektiv bo usposobljen zagotoviti varnost in ukrepati proti poskusom ogroženja vrednosti naše samoupravne družbe.
4. Elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih plana
4.1. Osnovna izhodišča
V procesu vsklajevanja ciljev in interesov posameznih TOZD združenih v DO EMO kot tudi pri. vsldajevanju z drugimi subjekti družbenega planiranja bomo upoštevali naslednja osnovna izhodišča:
'4.1.1. Celovit družbeni razvoj na ekonomskem socialnem in prostorskem področju, zato bomo upoštevali v razvojnih planih:
Delež čistega dohodka, ki se razporeja za OD in SSP se povečuje iz leta v leto za največ devet desetin prirasta dohodka TOZD.
4.1.4.	Pridobivanje dohodka na temelju skupnega prihodka ob skupnem nastopanju na trgu bomo uveljavljali v -primerih, ko vrednost celotnega prihodka posamezne TOZD, ki je dosežen z drugo TOZD v DO EMO presega 50%.
4.2.	Potrebe za realizacijo ciljev
4.2.1. Izboljšati strokovno znanje, ustvarjalnost in raz-vojno-raziskovalno . dejavnost, ki so bistveni pogoji za reševanje posameznih zadev, učinkovito upravljanje in
presežka obračunane amortizacije nad zneskom že sprejetih obveznosti in prosta sredstva poslovnega sklada TOZD za realizacijo prioritetnih investicijskih naložb.
Način uveljavljanja udeležbe v skupnem dohodku, na osnovi združevanja sredstev, vračanje sredstev 'ter druge medsebojne obveze združevanja in vlaganja sredstev, se bodo urejali s posebnimi sporazumi.
4.2.4.	TOZD bodo pokrivale vse potrebe medsebojnih dobav materiala, polizdelkov, izdelkov in izvrševale vse potrebne storitve za normalno poslovanje TOZD.
4.2.5.	S ciljem pospeševanja izvoza in zagotavljanja deviz in deviznih pravic bo-
mo združevali devizna sredstva in devizne pravice. TOZD, ki v svojem poslovanju rabijo več deviz kot jih same ustvarijo, bodo stimulirale tiste TOZD, ki imajo možnost proizvajati blago za izvoz. Ti odnosi se uredijo s posebnim sporazumom.
4.2.6.	Za zagotavljanje skupne likvidnosti bomo združevali vsa prosta sredstva za tekoče poslovanje in opredelili načela za gospodarjenje z obratnimi sredstvi.
4.2.7.	Vodili bomo skupno kadrovsko politiko glede razporejanja kadrov med TOZD, skupne štipendijske politike z združevanjem sredstev za štipendiranje, izobraževanja ob delu in reševanja kadrovskih stanovanj.
4.2.8.	Delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov bomo izpopolnjevali in uveljavljali po sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev OD.
4.2.9.	Potrebe izboljšanja pogojev dela in življenja bomo reševali po skupni politiki. V te namene bomo razporejali naslednja sredstva:
—	za skupno porabo bodo TOZD razporejale iz čistega dohodka povprečno dvakratni povprečni enomesečni neto OD v prejšnjem letu za sklad skupne porabe v tekočem letu,
—	na področju stanovanjske izgradnje bomo pristopili k uveljavljanju lastne udeležbe pri financiranju. Za namene stanovanjske izgradnje bomo izločili 7 % od bruto OD.
—	za povečanje lastnih počitniških zmogljivosti bomo letno izločali 5% od povprečnega mesečnega neto OD na zaposlenega.
Prvi februar — dan
računovodskih in finančnih delavcev
Prvega februarja 1945 je predsedstvo antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije sprejelo-odlok o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji, ki je objavljen v Uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije, št. 6 z dne 21. februarja 1946.
S tem dnem se je začel uvajati v Jugoslaviji enoten dostavni način vodenja knjigovodstva, čeprav še ob tem času ni bila osvobojena vsa domovina. Dejansko pa segajo začetki poenotenega knjigovodstva še v znane Fočanske zapise iz leta 1941, ki so vsebovali napotke med drugim tudi za knjigovodsko evidenco o finančnih sredstvih in o materialnih vrednostih Narodno osvobodilnim odborom za potrebe Narodno osvobodilne vojske.

Akcijski program za izvedbo volitev v samoupravne organe TOZD,DSSS in DO
I	Dan volitev
Dan volitev vsek samoupravnih organov se določi za 27. 3. 1980.
Delavski sveti TOZD in DSSS sprejmejo sklep o razpisu volitev enotno za celotno DO za 27. 3. 1980.
Rok: 25. 2. 1980.
DS DO razpiše volitve za vse samoupravne organe do
27.	2. 1980.
II	Kateri samoupravni organi se volijo neposredno s tajnim glasovanjem
—	delegati v DS TOZD,
—	delegati v DS DO,
—	samoupravna delavska kontrola TOZD (DSSS),
—	delegate v samoupravno delavsko kontrolo DO,
—	člane skupne disciplinske komisije.
—	predsednika in namestnika skupne disciplinske komisije.
III	Samoupravni organi katere voli DS TOZD (DSSS)
—	predsednika in namestnika DS TOZD,
—	izvršni odbor DS TOZD,
—	komisijo za delovna razmerja,
—	inovacijsko komisijo,
—	komisijo za varstvo pri delu,
—	komiteje za LO in DS
—	komisije in odbore, ki jih predvideva statut TOZD oziroma za katerega obstoji potreba v posameznih TOZD.
DS DELOVNE ORGANIZACIJE
—	predsednika in namestnika DS,
—	izvršni odbor DS DO,
—	stanovanjski odbor,
—	komite za LO in DS,
—	druge komisije in odbore, za katere se dogovori, da so potrebni na ravni DO,
IV	Naloge sindikalne organizacije in DPO
1.	Evidentiranje kandidatov za samoupravne organe se vrši po delih proizvodnega procesa TOZD oziroma samoupravnih delovnih skupin. (DSSS po samoupravnih delovnih skupinah.)
Nosilec naloge: izvršni odbor OOS in DPO TOZD.
Rok: 20. 2. 1980.
2.	Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije v TOZD (predsednik in namestnik DS, predsednik in namestnik IO DS TOZD, predsednika samoupravne delavske kontrole, predsednike komisij in odborov).
Nosilec naloge: IO OOS, OOZK, DPO TOZD.
Rok: 20. 2. 1980.
3.	Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije samoupravnih organov DO (predsednik in namestnik DS, predsednik in namestnik IO DS, člane IO DS, predsednika in člane SDK DO, predsednika in člane stanovanjskega odbora).
Nosilec naloge: politična koordinacija DO, predsedstvo KOOS.
Rok: 15. 2. 1980.
4.	Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije v TOZD in DO je nujno opraviti pred določitvijo liste kandidatov v vsaki posamezni TOZD, da se lahko evidentirani kandidati vključijo v kandidacijsko listo.
5.	Ze v postopku evidentiranja kandidatov za vse vr-' ste samoupravnih organov je nujno upoštevati strukturo zaposlenih v TOZD in DO (ženske, mladino, delovne naloge).
6.	Kandidate za delegate v samoupravne organe določajo delavci na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicujejo osnovne organizacije sindikata. Kandidacijske konference se sklicujejo v posameznih delih proizvodnega procesa TOZD oziroma samoupravnih delovnih skupin v DSSS.
Nosilec naloge: IO OOS.
Rok: 10. 3. 1980.
V	Kandidacijski postopek
1.	Nosilec kandidacijskega postopka za vse samoupravne organe je osnovna organizacija sindikata v TOZD. OOS sestavi predlog liste kandidatov za vse samoupravne organe in jo na kandidacijskili konferencah predlaga v potrditev zboru delavcev.
2.	Kandidacijske konference se morajo vršiti v vseh TOZD in DSSS od 25. 2. 1980 do 10. 3. 1980.
3.	Na kandidacijskih konferencah se predlagajo in potrdijo kandidati za vse samoupravne organe, kateri se volijo neposredno s tajnim glasovanjem.
4.	Kandidat, ki je sprejel kandidaturo v kateri koli organ samoupravljanja, ki se voli neposredno mora dati pismeno izjavo, da se s kandidaturo strinja. Kandidata, ki bi odklanjal kandidaturo v samoupravne organe moramo opozoriti na pravice in obveznosti aktivnega dela v samoupravnih organih.
5.	Kandidacijska lista je lahko odprta ali zaprta. Odprta kandidatna lista je, če je več kandidatov, kot se jih voli v posamezni samoupravni organ. Takšna lista vsebuje nevarnost, da se poruši zahtevana struktura in da ne bodo izvoljeni delegati iz po-
sameznih proizvodnih procesov. Zaprta kandidatna lista mora imeti toliko kandidatov koliko se jih voli za posamezni organ.
6.	Kandidacijska lista mora biti sestavljena tako, da zagotavlja strukturo zaposlenih v TOZD upoštevajoč delavce v neposredni proizvodnji, strokovne delavce, ženske in mladino. Osnovna organizacija sindikata predloži kandidacijsko listo volilni komisiji TOZD najpozneje do 10. 3. 1980.
7.	Volilna komisija lahko zavrne kandidacijsko listo predlagatelju v kolikor ugotovi, da ni pravilno sestavljena glede strukture, števila in drugih pomanjkljivosti. Določi rok, ki ne sme biti daljši od 3 dni, da se kandidacijska lista popravi, dopolni oziroma odpravijo pomanjkljivosti.
8.	Kandidacijska lista je sprejeta, če za njo glasuje z javnim glasovanjem najmanj 50 % navzočih delavcev.
9.	Kandidatna lista mora biti izobešena najmanj 8 dni pred volitvami na oglasni deski. Kandidacijsko listo objavi volilna komisija.
VI	Kriteriji za izbiro kandidatov
1.	Izbira kandidatov za DS TOZD mora biti takšna, da se kandidirajo delavci iz vseh delov proizvodnega procesa TOZD. Struktura kandidatov mora zajeti strukturo zaposlenih v TOZD, delavce v neposredni proizvodnji, strokovni kader, žene, mladino, ZK in druge člane DPO.
Kandidati v DS naj bodo najboljši delavci, ki bodo zagotavljali izvajanje zastavljenih ciljev TOZD in DO ter poglabljanje samoupravnih odnosov.
Kandidati za člane DS ne morejo biti delavci, ki so bili dvakrat zaporedoma voljeni v DS TOZD. Nujno je preveriti aktivnost dosedanjih članov DS in v primeru dosedanje neaktivnosti jih ne predlagati za kandidate.
2.	Za izbiro kandidatov za DS DO so enaki kriteriji kot za DS TOZD s to razliko, da so posamezni kandidati lahko voljeni v oba organa. Za delegate v DS DO, temeljne organizacije naj delegirajo delavci, ki imajo širši vpogled nad delovno organizacijo, ki so se izkazali z aktivnim delom v samoupravnih organih TOZD, ki imajo čut odgovornosti za vskla-jevanje interesov TOZD in celotne DO, uresničevanje razvojne orientacije DO in doseganje skupnih ciljev vseh TOZD in DO kot celota.
3.	Član samoupravne delavske kontrole je lahko de-
lavec, ki je moralno in politično neoporečen, da ni bil sodno kaznovan, da ni huje kršil delovne dolžnosti in samoupravnih pravic. Član SDK ne more biti delavec s posebnimi pooblastili in individualni poslovodni organ, ter delavci, ki razpolagajo z materialnimi in finančnimi sredstvi (blagajniki, skladiščniki in podobno). Član SDK TOZD je lahko tudi član SDK DO.
4.	Kandidati za disciplinsko komisijo naj bi bili delavci, ki imajo čut odgovornosti, reda, discipline, pravičnosti. V to komisijo ne morejo kandidirati delavci, ki so huje kršili delovno dolžnost, delavci s posebnimi pooblastili in vodilni delavci. Predsednika in namestnika predlaga KOOZS DO.
5.	Kandidate za izvršne organe DS TOZD predlaga IO OOS med najboljšimi delavci v TOZD, ki imajo širši pregled poslovanja v TOZD, da imajo čut odgovornosti za izvajanje sklepov DS, da so družbenopolitično in strokovno razgledani. Za izvršni odbor DO predlaga KOOS na osnovi predhodno evidentiranih kandidatov, ki jih evidentirajo IO OOS TOZD. Kandidat mora biti širše razgledan na družbenopolitičnem. samoupravnem in strokovnem področju. Mora imeti čut odgovornosti za izvajanje sklepov DS DO, za vsklajevanje skupnih ciljev TOZD in DO. Zaželjeno je, da so večino članov IO tudi člani DS DO.
6.	Kandidati za člane komisije za delovna razmerja TOZD morajo odgovarjati strukturi zaposlenih v TOZD. Člani komisije za DR morajo imeti čut odgovornosti za izvajanje celotno dogovorjene kadrovske politike v DO in občini Celje.
7.	Vsi odbori in komisije morajo biti evidentirani za volitve na DS TOZD oziroma DO. Člani odborov in komisij so lahko tudi kandidati za člane DS. Predvidene posamezne kandidate za ključne funkcije bi kazalo obvezno kandidirati v DS.
VII	Naloge DS TOZD in DS DO
1.	DS TOZD sprejmejo sklep o razpisu volitev za vse samoupravne organe, ki se volijo neposredno s tajnim glasovanjem (opisano II) za dne 27. 3. 1980.
Nosilci naloge: predsednik DS TOZD.
Rok: do 25. 2. 1980.
2.	DS TOZD imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev v samoupravne organe.
Nosilec naloge: predsednik DS TOZD.
Rok: do 25. 2. 1980.
3.	DS DO sprejme sklep o razpisu volitev samoupravnih organov DO in v soglasju s sklepi DS TOZD za celotno DO za dne 27. 3. 1980.
Nosilec naloge: predsednik DS in SOU.
Rok: 27. 2. 1980.
4.	DS DO imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev samoupravnih organov DO.
Nosilec naloge: predsednik DS in SOU.
Rok: 27. 2. 1980.
5.	Strokovno pomoč pri volilnem postopku daje sekretariat samoupravnih organov.
1980 V ZNAKU STABILIZACIJE
(Nadaljevanje s 1. strani) ka glede na posebne okoliščine pri pridobivanju do-Tiodka. Sredstva za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji se bodo oblikovala glede na gibanje osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij združenega dela, njihova masa pa ne sme biti nad 16 odstotki sredstev za osebne dohodke v nematerialni proizvodnji v letu 1979. Predvidenih je še vrsta omejitev, med njimi tudi ta, da poraba sredstev skupne porabe ne sme preseči lanske za več kot 15 odstotkov. Posamezna izplačila iz sredstev skupne porabe naj se povečujejo mnogo počasneje, ali ostanejo na ravni lanskega tričetrtletja, le regres za prehrano med delom naj znaša 8 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka v lanskem tričetrt-letju.
Dogovor o politiki razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mora biti sklenjen do konca januarja. Zvezni izvršni svet naj bi še januarja sprejel zakon, ki bo opredelil višino sredstev za nekatere osebne prejemke iz materialnih stroškov, za reprezentanco, za znesek pogodb o delu in še nekatera druga sredstva.
Odrekanje, pa tudi rast
V razpravi na seji predsedstva je Vinko Hafner dejal, da brez odrekanja očitno ne bo šlo, vendar se moramo boriti predvsem za boljšo produktivnost, za boljše gospodarjenje. O vsem tem pa mora delavec povedati svojo besedo, delavec je v središču vsega dogajanja. Tudi preteklo leto nam ni bilo lahko, vendar je realni osebni dohodek narastel za 4 odstotke. Napovedi za to leto so bolj črnoglede; govorijo, da bo realni osebni dohodek za 5 odstotkov manjši — storiti moramo vse, da bi bili pri tem odstotku »pod planom«.
IN ŠE NAŠ KRATEK POGLED
V TOZD ODPRESKI
V TOZD POSODA
V TOZD KOTLI
V TOZD POSODA — SUROVINSKI ODDELEK
S kamero po občnih zborih
V TOZD ORODJARNA

DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE CELJE Koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje
Program in naloge družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in resolucije 1980 v občini Celje
I.	OCENA POLITIČNIH RAZMER
—	Jugoslavija kot samoupravna socialistična skupnost bo tudi letos odločno krepila svojo neuvrščeno zunanjo politično usmeritev, našo samostojnost, neodvisnost in prizadevanja za varstvo svobode, miru in nemotenega samoupravnega socialističnega razvoja.
—	Odločeni smo krepiti samoupravljanje, poglabljati in razvijati bratstvo in enotnost ter širiti politično aktivnost v sleherni družbeni sredini, da bomo še bolj utrdili kolektivnost in uveljavili moč ljudskih množic.
—	Osnovna naloga je stabilizirati gospodarstvo, kar v bistvu pomeni krepitev gmotne baze samoupravnega odločanja. Pri tem gre za večjo odgovornost pri uresničevanju sprejetih dogovorov, za bolj selektivno gospodarsko usmeritev, boljše gospodarjenje in za uskladitev odstopanj v porabi.
Z. GOSPODARSKE RAZMERE IN OSNOVNI CILJI STABILIZACIJE
Dinamične spremembe, ki jih doživljamo v zadnjem obdobju in, ki so v pretežni meri posledica neenakomerne gospodarske razvitosti dežel na svetu, se stopnjujejo še iz različnih dodatnih razlogov (energetska kriza, nasprotja med razvitimi in nerazvitimi, gospodarske krize itd.), ki vplivajo tudi za naše gospodarske možnosti in razmere.
Glede na slabe kazalce gospodarjenja in nizko raven storilnosti, glede na inflacijska gibanja, pretirano porabo, neugodno izvozno-uvoz-no bilanco in druge neugodne pojave se moramo učinkovito organizirati in na vseh področjih družbene reprodukcije zagotoviti pogoje za doseganje boljših rezultatov dela. t
Zvezni in republiški organizmi so že sprejeli resolucijo, s katero se delovni ljudje in občani obvezujejo, da bomo storili vse, kar je mogoče, da bi dosegli dogovorjene rezultate.
Tudi v občinskem merilu sprejemamo resolucijo, ki je temeljni stabilizacijski dokument in izraz naše odločenosti, da v vsakem okolju in pri vsakem opravilu zagotovimo izvajanje vseh aktivnosti na tak način, da bomo
dosegli dogovorjene rezultate.
V sedanjih prizadevanjih gospodarske stabilizacije ne gre za neke nove cilje. Gre za poostritev odgovornosti in odločnosti, da na vsak način stabiliziramo naše gospodarstvo ter zmanjšamo inflacijska gibanja na dogovorjeno raven.
Cilji stabilizacije naj ne bodo izraženi predvsem z navajanjem restriktivnih u-krepov, temveč morajo biti usmerjeni v boljše in učinkovitejše delo v iskanju vseh potencialov in v naš odgovornejši odnos do dela.
Za uspešno izvedbo gospodarske stabilizacije je pomembno, da si postavimo čimbolj merljive cilje ter z nenehno akcijo kontroliramo v koliki meri te cilje resnično uresničujemo.
S tem namenom sprejemamo »Program nalog družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in resolucije 1980 v občini Celje«, ki jih obravnavajo vsa vodstva DPO, dokončno pa sprejmemo na seji frontnega predsedstva OK SZDL kot naš skupni program aktivnosti.
3.	POLITIČNI VIDIKI IZVAJANJA STABILIZACIJSKIH NALOG
—	Učinkovitost in doslednost pri doseganju stabilizacijskih ciljev je predvsem odvisna od neposredne vloge delavcev pri odločanju o razporejanju in uporabi dohodka, zato moramo brezpogojno zagotoviti:
•	zavzeto in temeljito delo vseh delegacij,
•	strokovne službe in drugi odgovorni delavci morajo zagotoviti delegacijam strokovno in organizacijsko pomoč, da bodo lahko kvalificirano in kakovostno odločale,
•	delovni človek mora prek svojih delegacij v tesni povezanosti z DPO in ostalimi samoupravnimi organi imeti neposredno možnost vplivanja na oblikovanje programov in racionalno uporabljanje sredstev SIS in KS.
—	Nosilec aktivnosti in odgovornosti za izvajanje vseh aktivnosti v TOZD, DO, SOZD, delovnih skupnosti, KS, SIS ter drugih delovnih, samoupravnih in družbenih
okoljih so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi.
—	Koordinacijski odbori za učinkovitejše gospodarjenje so dolžni spremljati izvajanje posameznih nalog iz programa ter najmanj vsake tri mesece posredovati celovito oceno DPO in samoupravnim organom, ki se morajo opredeliti do vsakega primera odstopanja od dogovorjenega.
—	Samoupravna delavska kontrola je dolžna v vseh okoljih spremljati izvajanje dogovorjenih in sprejetih stabilizacijskih programov.
—	V primerih nedoslednega izpolnjevanja dogovorjenih in sprejetih nalog, samoupravnih splošnih aktov morajo DPO in samoupravni organi v skladu z določili svojih pooblastil in samoupravnih splošnih aktov izvajati tudi sankcije proti odgovornim nosilcem.
—	DPO prevzemajo neposredno odgovornost za delovanje delegacij in samoupravnih organov v svojih delovnih in življenjskih okoljih.
—	Samoupravni organi bodo obravnavali stabilizacijske naloge in sprejeli u-strezne ukrepe za njihovo dosledno uresničevanje.
4.	ORGANIZACIJSKI IN KADROVSKI PRISTOP
—	V vsaki OZD, KS, delovni, samoupravni in drugi skupnosti mora biti oblikovan koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje. Kjer ga še ni ali je kadrovsko okrnjen, je potrebno tak organ takoj ustanoviti oziroma dopolniti.
—	V vsaki skupnosti moramo do konca februarja u-skladiti lastni plan za leto 1980 z določili občinske resolucije za leto 1980 in vključiti ukrepe lastnega stabilizacijskega programa.
—	strokovne službe morajo pripraviti vse elemente, ki so potrebni za sestavo kakovostnega in celovitega programa stabilizacije.
—	Naloge, nosilci, odgovorne osebe in organi za izvajanje posameznih nalog morajo biti v programu jasno določeni. Program stabilizacije naj predvsem vsebuje:
• planske dokumente, u-sklajene z resolucijo,
•	odgovorne nosilce za spremljanje, nadzorovanje in izvajanje posameznih nalog,
•	časovno opredelitev do kdaj morajo biti opravljene posamezne naloge in v katerih časovnih presledkih bomo preverjali uresničevanje nalog.
—	Koordinacijski odbori morajo najmanj enkrat mesečno na delovnem sestanku
oceniti učinek izvajanja nalog stabilizacijskega programa.
—	V vsakem delovnem okolju moramo oceniti potrebo po dopolnitvi samoupravnih aktov, pravilnikov in drugih dokumentov ter po potrebi poostriti ali dopolniti določila, ki urejajo vprašanje delovne discipline in odnosa do dela.
—	Strokovne službe v vsakem delovnem okolju so odgovorne za spremljanje in za sprotno informiranje samoupravnih organov in koordinacijskega odbora za učinkovitejše gospodarjenje o težnjah po prekoračevanju dogovorjenih okvirjev. Le-ti morajo o posameznih primerih takoj obvestiti DPO, ki so dolžne ukrepati.
—	Strokovne službe v delovnih okoljih so dolžne zbirati ter posredovati DPO in samoupravnim organom vse podatke, ki so jim potrebni za učinkovito delo, oblikovanje cen in sprejemanje zaključkov.
—	Znotraj stabilizacijskih aktivnosti je eden izmed pomembnih dejavnikov tudi kadrovska problematika. Zato morajo DPO, samoupravni organi in strokovne službe delovati usklajeno in sproti zagotavljati:
•	uresničevanje kadrovske politike in kadrovanja v skladu s sprejetim družbenim dogovorom,
•	izobraževanje strokovnih kadrov, delegatov in nosilcev političnih funkcij,
•	ustrezne strokovne službe so prav tako dolžne in odgovorne za ustvarjanje pogojev izobraževanja ter dajanje strokovne in druge pomoči DPO in samoupravnim organom kakor tudi posameznim nosilcem funkcij,
•	štipendiranje in uresničevanje štipendijske politike,
•	stalno evidentiranje kadrov, spremljanje njihove strokovne ii družbenopolitične rasti za ustvarjanje pogojev kakovostnega kadrovanja na področjih strokovnega, samoupravnega in političnega dela,
•	družbenopolitična in samoupravna angažiranost kadrov v delovnem okolju. KS, v občinah ali drugih organih mora postati sestavni del dela vsakega posameznika.
—	Osnovne organizacije DPO morajo svoja občinska vodstva sproti seznanjati z vsemi pojavi, ki ovirajo uresničevanje sprejetega programa ali če ocenjujejo, da ni pričakovati uresničitve posameznih nalog iz programa.
—	Občinske DPO in skupščine (občinska, SIS, KS) bodo spremljale izvajanje stabilizacijske aktivnosti pri vseh nosilcih ter ocenjevale dosežene rezultate in sprejemale potrebne ukrepe oziroma priporočila.
—	Na ravni občine bodo pristojni organi spremljali kazalce predvsem s področij:
•	gibanja rasti celotnega prihodka in dohodka,
•	splošne in skupne porabe,
•	osebnih dohodkov,
•	zaposlovanja,
•	izostankov z dela,
•	izvoza in uvoza,
•	zniževanja materialnih stroškov na raznih področjih (posebej na energetskem),
•	stroške potovanj, reklame, reprezentance, sklada skupne porabe itd.,
•	investicijske aktivnosti.
—	Na pobudo IS si bomo na ravni občine prizadevali zagotoviti čim bolj enotno in racionalno obliko zbiranja podatkov v dogovoru z Medobčinsko gospodarsko zbornico, SIS, poslovnimi združenji, bankami, SDK, INDOK centrom, DPO in drugimi.
5.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
—	V vsaki KS in OZD moramo nenehno spremljati aktivnosti NNNP. V ta namen moramo dopolniti, ažu-rirati oziroma izdelati program aktivnosti NNNP, v katerem morajo biti opredeljene vse naloge, ki jih je potrebno še opraviti. Uresničevanje nalog moramo sproti nadzirati, dopolnjevati in nedvoumno določiti odgovorne nosilce.
—	Poleg obrambnega načrta mora vsako delovno okolje, KS, SIS in drugi nosilci obrambnih priprav izdelati tudi program ukrepov. (Nadalj. v prihodnji številki)

Sklepi
11. redne seje DS DO EMO z dne 24.1.80
1.	Delavski svet DO ugotavlja, da 11. sklep 9. redne seje, ki se nanaša na vodstvene in vodilne kadre, ki nimajo splošne izobrazbe 8-letke, ni izvršen. DS DO sprejme sklep, da se podaljša rok za vpis do 15. 2. 1980.
2.	Delavski svet delovne organizacije potrdi delo in sklepe 36., 37. in 38. redne seje IO DS DO.
3.	DS delovne organizacije potrdi gospodarski plan za leto 1980 in cilje za realizacijo plana.
4.	Na osnovi ciljev za realizacijo plana za leto 1980, na osnovi resolucije SFRJ in občinskih resolucij občine Celje in Maribor morajo TOZD Emokontejner, Posoda in Kotli dopolniti program ukrepov, ki so jih sprejeli ob sprejemanju letošnjega plana. Ostalim TOZD izreka DS DO kritiko, ker doslej svojih programov in u-krepov niso naredili, niti sprejeli. Delavske svete teh TOZD zadolžujejo, da naloge realizirajo kot navedene TOZD, tudi ostali.
Rok za realizacijo za sprejetje teh programov je 15. 2.
1980.
Neposredno odgovorni za izdelavo ukrepov so direktorji TOZD skupaj s koordinacijskimi odbori za dobro gospodarjenje. V ukrepih morajo biti številčno opredeljeni rezultati stabilizacijskih ciljev.
Realizacije tega sklepa bo delavski svet DO ugotavljal na prvi redni seji DS, ki bo 27. 2. 1980.
5.	DS DO potrdi pravilnik o bolniškem redu in kontroli bolniškega staleža. Omenjeni pravilnik stopi v veljavo 8 dni po objavi v Emajlircu.
6.	DS DO sprejme oceno delovanja delegatskega sistema v DO EMO.
7.	DS sprejme sklep, da se naj organizirajo razprave v vseh samoupravnih organih, v vseh družbeno-političnih
organizacijah predvsem o delovanju delegatskega sistema za vsak organ ali delegacijo posebej, o odnosu vodstva TOZD do dela teh organov in delegacij, oceno o strokovni pomoči služb v temeljnih organizacijah na nivoju DO in o delovnih pogojih za normalno funkcioniranje delegatskega sistema s ciljem, da se razmere na tem področju izboljšajo.
8.	DS DO sprejme sklep, da oddelek za izobraževanje skupaj s sekretariatom samoupravnih organov pripravi program usposabljanja za delegate v samoupravnih organih in delegacijah.
9.	DS DO zadolžuje sekretariat samoupravnih organov skupaj z vodstvi TOZD, da uvede evidenco o udeležbi in aktivnosti posameznih delegatov v organih in delegacijah, ker je udeležba na posameznih sejah delegacij izredno slaba.
Uvede se postopek za zamenjavo posameznih delegatov, v kolikor bo ugotovljeno, da njihova aktivnost ne ustreza.
10.	DS DO sprejme sklep, da sekretariat samoupravnih organov zagotovi:
—	pravočasni sklic sej organov in delegacij,
—	da uvede sistem spremljanja izvajanja sklepov,
—	da se vsa gradiva, strokovna stališča služb in predlogi sklepov pravočasno ob sklicu sej tudi vsem' delegatom predložijo,
—	zagotovijo se povratne informacije o sklepih, izvršitvi sklepov, ki jih prejmejo in izvršijo posamezne SIS ali pa ZZD,
—	da zagotovi druge delovne pogoje za nemoteno delo organov in delegacij.
11.	Delavski svet DO sprejme sklep v smislu izvajanja stabilizacijskih ukrepov, da so vse seje samoupravnih organov in delegacij v bodoče v popoldanskem času.
12.	Delavski svet DO imenuje izdajateljski svet v naslednji sestavi:
Edi Markež, Ludvik Krajec, Anton Cerar, Jožica Kovačič, Ervin Belak, Branko Martič, Viki Klenovšek, Mirko Gorjup, Jure Požun, Konrad Končan, Miloš Jeftič, Drago Glinšek, Ivan Zavšek, Alojz Hren, Rafko Gregorc, Emil Oštir, Sonja Klenovšek, Milan Ramšak, Pavla Bizjak, Miloš Pešec, Drago Mrav-lak, Jože Oštir, Božidar Panič, Ignac Jevnišek in Janko Koštomaj.
Delavski svet delovne organizacije je sklenil, da TOZD TOBI in športno rekreativno društvo do naslednje seje predlagata po enega člana v izdajateljski svet.
13.	DS DO zadolžuje'pred-sednika konference OOS DO EMO, tov. Ervina Belaka, da skliče prvo sejo izdajateljskega sveta.
Izdajateljski svet izvoli iz vrst svojih članov:
—	predsednika sveta,
—	uredniški odbor internega glasila Emajlirec,
—	odbor za interne informacije DO in TOZD,
—	uredniški odbor razglasne postaje.
14.	Delavski svet DO pro
14.	DS DO prošnjo tov. Milene Remškar za zamenjavo stanovanja zavrne, ker tov. Remškar ni na vrsti prioritetne liste. Tov. Remškar se obvesti, da se bo problem poskušal urediti preko solidarnosti.
15.	DS DO zadolžuje splošno službo, da poda do naslednje seje DS pod posebno točko ukrepe in samo analizo stanja na stanovanjskem področju.
16.	DS DO prošnji tov. Dragice Potočnik ugodi, vendar za enakovredno stanovanje, ko bo takšno na razpolago v nižjem nadstropju.
KADROVSKE VESTI
od 1. do 31. januarja 1980 SPREJETI NA DELO:
Marija Rakuša, TOZD Posoda; Henrik Drame, TOZD Posoda; Aleksander Malgaj, TOZD Posoda; Rade Zarič, TOZD Posoda; Rudi Špingler, TOZD Posoda; Anton Škorjanc, TOZD Radiatorji; Mirko Roželj, TOZD Kotli; Srečko Mohorčič, TOZD Kotli; Stjepan Pernic, TOZD Kontejnerji; Jože Zgonc, TOZD Radiatorji; Stanislav Koružnjak, TOZD Radiatorji; Nedeljko Ignjatič, TOZD Frite; Fajko Velič, TOZD Orodjarna; Rajko Petrovič, DSSS.
IZ DO EMO SO ODŠLI:
Romana Kovačič, TOZD Posoda; Zvonka Borovnik, TOZD Posoda; Božica Keder, TOZD Posoda; Samida Muminovič, TOZD Posoda; Stanislava Koštomaj, TOZD Posoda; Terezija Bračun, TOZD Posoda; Rajko Pokelšek, TOZD Posoda; Mladen Kenjalo, TOZD Posoda; Rafael Pokelšek, TOZD Posoda; Peter Rihter, TOZD Posoda; Slavko Pšeničnik, TOZD Posoda; Anton Esih, TOZD Posoda; Stanislav Lorger, TOZD Posoda; Zlatko Zajko, TOZD Posoda; Roman Zagajšek, TOZD Posoda; Slavko Žagar, TOZD Posoda; Ivan Kuraj, TOZD Posoda; Srečko Kolar, TOZD Posoda; Rouert Tovornik, TOZD Posoda; Srečko Kladnik, TOZD Posoda; Milan Podjavoršek, TOZD Posoda; Ivo Vrhovec, TOZD Posoda; Milorad Miletič, TOZD Posoda; Imer Baoaj, TOZD Posoda; Viktor Novak, TOZD Kotli; Momir Stojakovič, TOZD Kotli; Jože Flis, TOZD Orodjarna; Zlatko Soline, TOZD Orodjarna; Anton Lužar, TOZD Radiatorji; Anton Šket, DSSS; Maks Majcen, DSSS; Martin Oglajner, TOZD Kontejner; Milan Šalkovič, TOZD Kontejner; Anton Pre-volšek, TOZD Kontejner; Bojan Višnjar, TOZD Kontejner; Mihael Pušnik, TOZD Vzdrževanje.
UPOKOJILI SO SE:
Dora Gutenberger, Marija Perc, Štefka Sredovnik, Marija Mavrič, Marija Gošek, Franc Borovnik vsi TOZD Posoda; Angela Brešan, TOZD Odpreski; Karolina Vizjak, DSSS.
UMRLA STA:
Filip Seleš, TOZD Kontejner in Drago Lovasič, TOZD Vzdrževanje.
POROČILI SO SE:
Pernek Ana — Oberžan, TOZD Posoda; Dajič Milka — Pelič, TOZD Kontejnier; Stožir Pepca — Sojč in Grum Romana — Antlej, DSSS.
17.	DS DO dovoli službi izvoza odpis vrednosti 6.012 $ po izvoznem zaključku št. 10636, za blago prodano na javni dražbi v Benghaziju, za katerega po odbitku luških in carinskih stroškov ne bomo prejeli plačila ter odpis vrednosti 11.491 $ po izvoznem zaključku št. 10464 in
1.293 $ po zaključku št. 10542, za katerega po odbitku luških in ostalih stroškov ne moremo prejeti delnega plačila v zakonskem roku.
18.	DS DO imenuje za delegata v Ljubljansko banko Splošno banko Celje kot predstavnika vseh TOZD v sestavi DO, tov. Emila Juga.
ZAHVALA		ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame JOŽEFE ŽOHAR se zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeii zadnji poti. Posebna zahvala najožjim sodelavcem in godbi na pihala. Žalujoča hči Albina Sivka z družino		Ob nenadomestljivi izgubi mojega najdražjega moža se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem za vence in cvetje ter izraženo sožalje. Žalujoča žena H. Stavbe
		
		
		ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta ALOJZA BORLAKA
		
ZAHVALA		
Ob izgubi drage mame ANICE BIZJAK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem vzdrževanja za darovano cvetje, za spremstvo na njeni zadnji poti in za izraze sožalja. Iskrena hvala . Hčerka Justina Kroflič z družino		se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz emajlirnice in montaže za darovane vence ter za izraženo sožalje v dneh žalosti. Prav lepa hvala Sindikalni organizaciji za venec in godbi na pihala za odigrane žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči hčerki Marta in Štefka z družinama
EZttajfiteč’
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni u-rednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje
Kdaj službena dolžnost in kdaj ustvarjalnost


delovna pobuda delavcev in meri njihov prispevek k uspehu skupnega dela in pridobivanju dohodka.
ZZD povsem, jasno in nedvoumno pričakuje in spodbuja ustvarjalnost vseh delavcev pri vseh opravilih (129. čl. ZZD — 4. odstavek) in jamči vsem delavcem pravico do posebnega nadomestila za inovacijsko dejavnost.
Z uveljavitvijo opisa del in nalog v TOZD, je problem razmejitve odnosa med redna delovno dolžnostjo in inovacijo razrešen. »Službena dolžnost« je v bistvu opravljanje vseh tistih aktivnosti, ki se od delavca pričakujejo. Aktivnosti so podane v spisku delovnih nalog. Strokovni delavec mora
dobiti program za svojo nalogo, imeti mora definirane cilje, ki naj jih doseže. Inovacijska dejavnost pa obsega vse tiste predloge, za katere niso bile izdane redne zadolžitve oziroma obveze, torej tiste, ki presegajo pričakovanja izdanih, nalog.
Meje so zelo jasne za tiste delavce, pri katerih so aktivnosti takšne, da ne zahtevajo kreativnosti. To so predvsem fizična in operativna dela. Pri vseh ostalih delih, posebej pri strokovnih in vodstvenih, pa se zahteva kreativnost, torej je kreativnost »službena dolžnost«.
Primer: Konstruktor »A« je zadolžen za konstrukcijo novega izdelka. Za reševanje naloge mora biti kreativen, torej bo moral imeti več izvirnih inovacijskih predlogov. Ker je bil za svoje inovacijsko delo že v naprej nagrajen, je torej to njegov prispevek k dohodku TOZD, ne more biti za te predloge še posebej nagrajen.
Manj jasni pa so primeri, če konstruktor predlaga izboljšavo konstrukcije, ki jo je npr. izdelal njegov sodelavec pred mnogimi leti, zato pa ni dobil delovne naloge, delo samo pa spada v njegov delokrog, ali pa če pri realizaciji konstrukcije pokaže mnogo več inventivnosti, kot smo jo od njega pričakovali. Možno je, da gre celo za izum.
Pri takšnih in podobnih primerih se pokaže »službena dolžnost« kot sporno vprašanje.
Primer:	Vodilni delavec
daje inventivne predloge (kar je v njegovi pristojnosti, mora kreativno oblikovati). Torej mu dodatno nagrajevanje ne pripada.
Iz prakse pa vemo, da bi vodilni vseeno zadovoljivo opravljal svoje delo, tudi če nebi dajal izrednih inventivnih predlogov. Torej mu pripada neka nagrada. Vendar kolikšna? Pri tem pa razpolaga z nizom informacij, ki so sad dela drugih.
-Seveda bi nagrajevanje predlogov, ki so nastali v okviru opisov nalog, vendar zaradi nadpovprečne kvalitete ali iniciativnosti, nagradili le za tisti del, ki presega povprečnost.
Tako mora tisti, ki nalogo izdaja, vedeti, kaj z nalogo pričakuje, tisti ki pa jo sprejema mora vedeti, kaj mora narediti.
Množična inovacijska dejavnost torej omogoča brez omejitve dejanje predlogov, pri obravnavi pa je treba s pametno ocenitvijo na podlagi dosegljivih dejstev, rešiti predlog po pravilniku.
Inovacijska dejavnost Adolf Zvižej
Pri inovacijski dejavnosti vedno znova naletimo na vprašanje: kaj je službena dolžnost in kaj ustvarjalna dejavnost, kje je meja med njima?
V' vsakdanji praksi se namreč zelo pogosto srečuje mnenje, da delavci v proizvodnji zaslužijo priznanje, če ob svojem delu kaj izboljšajo, izumijo ali spremenijo. Drugače pa se to razlaga pri delavcih, katerih delo je v organiziranju proizvodnje, iskanju boljših rešitev, razvijanju novih delovnih procesov ali novih izdelkov. Vse njihovo ustvarjalno delo naj bi bila delovna dolžnost. Če tak delavec za svojo kreacijo zahteva neko priznanje ali nagrado, je zavrnjen z argumentom,
da za opravljeno delo ne more biti dvakrat plačan.
ZZD med drugim določa, da morajo delavci v temeljni organizaciji (s tem ko razpolagajo z dohodkom) s samoupravnimi splošnimi akti oziroma z drugimi samoupravnimi sporazumi, zagotoviti takšne osnove in merila za razporejanje dohodka, da z ustrezno notranjo organizacijo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi v temeljni organizaciji spodbujajo delavce, da se na vsakem delu oziroma vsaki delovni nalogi razvija ustvarjalnost,
PRVEGA MARCA START NOVE INVESTICIJE
Vsi krediti za izgradnjo tovarne energetske opreme odobreni.
Krediti za izgradnjo tovarne energetske opreme so odobreni! Večkrat smo že pisali o investiciji v tovarno energetskih naprav. Pisali smo o pripravah, o lokaciji in o poteku priprav na gradnjo. Do sedaj so bile opravljene obsežne naloge. 'Izdelani so bili projekti, investicijski elaborat, ki ga je pregledal Institut za ekonomiko pri Ljubljanski banki združeni banki. Elaborat s povzetki in strokovnimi ocenami so bili obravnavani na Izvršilnem odboru Ljubljanske banke Celje in na odboru za manj razvite pri Ljubljanski banki Združeni banki Ljubljana. Oba organa sta osvojila predlagano finančno konstrukcijo in odobrila kredite za gradnjo tovarne energetske opreme v Šentjurju. Dinarski krediti so tako vsi odobreni, v postopku je še odobritev deviznega kredita, ki je potreben za nakup u-vozne opreme.
Z ozirom na odobritve kreditov so pri nas tudi v pripravi vse akcije, da bi pripravili še vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja in podaljšanje uvoznih dovoljenj za opremo. Pomeni da moramo vse pripraviti, da bi lahko pričeli z izgradnjo tovarne v roku, kot je bil dogovorjen. Po mrežnem planu, ki smo ga skupaj sprejeli s predstavniki banke, bi morali pričeti z izgradnjo tovarne 1. marca letos.
Pri pregledu vseh nalog, ki jih moramo še opraviti pred pričetkom gradnje smo ugotovili, da je možno vse predvidene predpriprave opraviti do 28. 2. 1980. Na ta način bi omogočili pričetek gradnje v začetku meseca marca letos. Gradnja bo trajala okoli 15 mesecev, kar pomeni, da bi v drugi polovici leta 1981 že redno proizvajala v novi tovarni.
Ladislav Grdina, dipl. ing.
£4
Dopisujte!