GEOGRAFSKI OBZORNIK ZAKRASELA POKRAJINA V FRANKOVSKI JURI 1 Miha Pavšek UDK 551.44(234.351) ZAKRASELA POKRAJINA V FRANKOVSKI JURI 1 Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Cospska 13, Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja predvsem fizičnogeografske zna- čilnosti severnega dela Frankovske Jure. V prvem delu članka so prikazane splošne značilnosti nemškega zakraselega površja in frankovske pokrajine, da bomo v naslednji številki lažje razumeli razvoj tega površja in značilnih kraških oblik ter postopnost zakrasevanja. N e m č i j a j e v na ravnogeogra f skem pog ledu razdeljena na tri velike enote (3). Na severu j e do 200 km široko Severnonemško nižavje, ki ga raz- č l e n j u j e j o ledeniške obl ike nekdanjega skandi- navskega ledenega pokrova. Osrednji del zajema staro hercinsko grudasto gorstvo, ki j e bilo zatem še tektonsko razčlenjeno (5) v planotasta, gozdnata in redko poseljena hribovja z višinami med 600 in 1150 m ter vmesnimi kot l inami, ki so ponekod pokrite s puhlico. Območja s puhlico so rodoviten svet in danes jedra gostejše poselitve. V južnem delu N e m č i j e poteka na zahodu, med sredogorj i , do 50 km široka, tektonsko zasnovana dolina ob sred- njem Renu (smer sever-jug), večino površja pa ses- tavl ja jo obsežni podgorski nanosi rek (terase) in le- denikov z Alp. Ti sedimenti se izmenjujejo s t. i. molaso, flišu podobno zmesjo različnih terciarnih kamnin, k i j e značilna za ves severni predgorski pas Alp (Bavarska, švicarski Mittelland). Skrajno južno pa so že odrastki Severnoapneniških Alp. Za klasične krasoslovce Nemči j a ni posebej zanimiva, vseeno pa je tudi tu znanih nekaj bolj ali manj zakraselih območij (slika 1). Teh j e največ rav- no v Srednjenemškem hribovju, kjer so se v mezo- zoiku odložile površinsko obsežne, a tanjše plasti apnencev in dolomitov, zato je večina krasa plitvega, globoki kras pa se pojavl ja le lokalno. Kraška ob- m o č j a v Nemči j i so površ insko doka j ma jhna , na jvečkra t v obliki osameljenih otokov. Kraško UDC 551.44(234.351) KARST LANDSCAPE OF FRANCONIAN JURA 1 Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Gosposka 13, Ljubljana, Slovenia The article describes mostly phyisiogeographical char- acteristics of the north part ofFranconian Jura. The first part of the article deals with some basic characteristics of german karst surface, especially those one of the Franconian Jura. These basical conclusions will make easier our understandings about the genesis of the karst surface, typical karst forms and processes. We will search for some details and explanations on that karst landscape in the second part of the article in the next issue. površje pa se pojavlja tudi v soli in gipsu (1). Največje sklenjeno kraško površje (nekaj nad 11 000 km2 oziroma okrog 3 % nemškega površja) p reds tav l ja ta obsežni nizki p lanot i Švabska in Frankovska Jura (slika 1). Njuna pokrajinska slika še zdaleč ne priča o tem, da imamo opravka s kraško pokrajino (slika 2). Šele pri podrobnejšem pregledu ugotovimo, da j e tod mnogo suhih dolin, ki pa so zelo plitve in med seboj niso tako izrazito ločene s posameznimi slemeni, robovi ali drugimi vzpetimi deli. Nemci imenujejo Frankovsko Juro tudi Frän- kische Alb. Izraz "Jura" izhaja iz pionirskih geo- loških in paleontoloških raziskav jurskih kamnin in fosilov na tem območju. Izraz Alb, ki v nemškem jeziku pomeni planino, gorski pašnik ali travnik, pa govori o nekdanji , predvsem pašniški usmeritvi kmečkih gospodarstev. Pašnikov j e bilo največ na bl ižnj ih vzpetih delih in slemenih ter okoliških gričih, k i j ih danes večinoma že prerašča gozd. Ime Fränkische Alb poudarja rabo tal in gospodarsko dejavnost, ime Fränkische Jura pa geološko zgradbo. Za geomorfološka pročevanja zakraselega površja j e zato primernejša uporaba slednjega. Pri bese- dotvorju pa sta se kasneje razvili še dve pomenski enačici, in sicer Alm in Alp. Prvotni pomen besede Alb , ki j e o z n a č e v a l pašn ik v gorah o z i r o m a hribovitem predelu, s e j e sčasoma razširil na splošno orografsko oznako gorskega sistema, ki ga danes 19 SEVERNO MORJE BALTSKO MORJE K r a š k i s v e t N e k r a š k i s v e t 100 km GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Pokrajina v severnem delu Frankovske Jure je poseljen in obdelan uravnan svet. V ozadju so manjše in večje kopaste vzpetine, ki so pod gozdom. Spredaj je vas Krottensee, v ozadju mestece Neuhaus ob reki Pegnitz. imenujemo Alpe. Vzpeti deli Frankovske Jure so danes že veči- noma pod gozdom (sliki 2 in 4), na blagih pobočjih in v dnu slepih dolin pa so obdelovalna zemljišča. Na strmejših delih so pobočja terasirana prav do gozdnega roba, na ostanke teras pa naletimo tudi višje v gozdu, včasih še tik pod temeni posameznih kop (slika 4). V času 7-letne vojne sredi 18. stoletja so bili na nekaterih kopah locirani topovski položaji, zato so ponekod na temenih še danes vidne večje, umetno zravnane površine. Sprva je bila Frankovska Jura poraščena z iglastimi gozdovi, kasneje pa so jih intenzivno krčili in tako potiskali gozdni rob navzgor proti temenom kop, kjer so se nekdaj pasle predvsem ovce. Z opuščanjem paše se j e začelo postopno za- raščanje, v 19. stoletju pa že tudi načrtno pogozdo- Slika 1: Kraško površje v Nemčiji (5). vanje. Prvotnim drevesnim vrstam so dodali še nekatere listavce. Posamezne manjše in redko po- sejane vasi so na meji gozda in obdelovalnih zem- ljišč ali na slabših, za kmetijsko rabo neprimernih površinah na pobočju ali v dnu suhih dolin. Kljub temu, da je tod potekal rimski limes (vse do Regens- burga ob Donavi), se je glavna poselitev tega ob- močja začela šele v 13. stoletju, do začetka močnej- šega opuščanja obdelovalnih površin pa je prišlo že na prehodu v 19. stoletje. Demografski procesi, povezani z dobo indus- trijske revolucije, so pustili tudi tukaj značilne pokrajinske posledice, ki j ih poznamo tudi iz doma- čega okolja (depopulacija, zaraščanje, opuščanje manj primernih in težje dostopnih obdelovalnih površin idr.). Sledovi nekdanje kulturne pokrajine so zaradi skoraj stoletnega zamika glede na naše razmere še toliko bolj zabrisani, pa vendar ponekod še opazni (npr. terase v gozdu). Zanimivo je skla- 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Königstein AMBERG 20 km GIAM Z R C S A Z U TRIAS - peščenjak in glina • | | SPODNJA IN SREDNJA JURA - peščenjak in glina | | ZGORNJA JURA - apnenec in dolomit KREDA pesek in peščenjak | | KVARTAR - i lovica, pesek in prod Slika 3: Geološka karta severne Frankovske Jure (povzeto iz Geološke karte Bavarske 1 : 50 000). dišče zemljskega plina blizu Konigsteina, ki prihaja po plinovodu iz držav nekdanje Sovjetske zveze, saj je le-ta shranjen v triasnih plasteh (široke vrtine- jaški) do globine, ko je poroznost za to še dopustna. Sicer je predel poleg kmetijstva (predvsem živinore- ja, manj poljedelstvo) usmerjen v podeželski turi- zem, hkrati pa je tudi rekreacijsko območje za manj zahtevne prebivalce bližnjih večjih mest. Nekdaj so sem v večjem številu prihajali prebivalci takratnega zahodnega Berlina (subvencioniran dopust). Po- membni prebivalci te regije so tudi ameriški in do- mači vojaki v okoliških vojaških bazah, ki nas opozarjajo na bližino nekdanje blokovske meje. Frankovska Jura obsega okoli 6500 km2 sklenje- nega zakraselega območja, kjer je nekaj nad 1000 jam in brezen (1), na površju pa je le malo izrazitih in v pokrajini izstopajočih kraških oblik. Uravnano, planotasto hribovje z enakomernimi, neizstopajo- čimi vmesnimi vzpetinami in plitkimi suhimi dolinami je zgrajeno predvsem iz ploščatega, zgor- nje jurskega (malm) apnenca in dolomita, ki sta po- nekod, še posebej v severnem delu Frankovske Jure (slika 3), pokrita s krednimi sedimenti (pesek, pe- ščenjak). Zakraselost površja zaradi starosti reliefa 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK in prevlade dolomita ni tako izrazita. Hribovje, ki se proti severozahodu spusti v okoli 300 m nižji svet, je jasno razmejeno (4): na zahodu ga s Švabsko Juro loči velik meteoritni krater Nordlinger Riesa, na južni strani je omejen z Donavo (do Regensburga), vzhodna meja poteka po dolini reke Naab, severna pa po reki Main (povirje). Menjavanje mezozojskih kamninskih pasov (slika 3) se kaže tudi v pokrajinski zgradbi območja. Pokrajino še najlažje primerjamo z našim dolenj- skim fluviokraškim površjem. Kraško površje v tem delu Frankovske Jure lahko označimo za plitvi in pokriti tip zakrasele pokrajine, saj so prisotne v glavnem le večje kraške reliefne oblike (suhe doline, kope), na kamnini pa ni sledov korozije, saj dolomi- tizirana kamninska podlaga hitreje in izdantneje prepereva v značilen rjavo-rdečkasti dolomitni pe- sek (melj). Del mikrokraških skalnih oblik zasledimo le na omenjenih kopah, kjer je odkrita površina kamnine največkrat zglajena, zato so kraške oblike mnogo manj izrazite. K vtisu o kraškem svetu pri- pomorejo še kraške jame, ki so dolge povprečno po nekaj sto metrov. V njih so slabo razvite kapniške in nekatere druge jamske oblike (slika 5). Za intenzivnost kraških pojavov je pomemben tudi začetek zakrasevanja površja. Posamezni sedi- menti niso namreč vedno zakraseli do te mere, da bi lahko že na osnovi morfoloških potez v pokrajini le to označili za kraško (5). Do tega se lahko dokop- ljemo šele s podrobnejšim proučevanjem. V okolici Konigsteina, v zakraseli pokrajini med rekama Pe- gnitz in Vils, s e j e kraško površje razvijalo v dveh fazah. Ob koncu jure se je s tega območja umaknilo morje, zato se je sedimentacija karbonatov končala in oblikovati s e j e začel značilni stolpičasti kras z vmesnimi, do 200 m globokimi depresijami, manj- šimi vrtačami in jamami. V sosedstvu Konigsteina Slika 4: Obdelovalna zemljišča so v glavnem v plitvih suhih dolinah in segajo prav pod vršne dele z gozdom poraščenih vzpetin. Ponekod so še vidni ostanki nekdanjih teras, druga zemljišča se zaraščajo, nekatera je že popolnoma obkrožil gozd in imajo značaj gozdnih jas (na sliki v ospredju). 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK je nastalo tudi obsežnejše kraško polje, široko en in dolgo okrog pet kilometrov. Površje je prekrival gost vegetacijski pokrov, nekatere jame, večje luknje in udorine so bile povezane s kanjonom podobnimi dolinami (7). Tedanje kraško površje je bilo več sto metrov višje od današnjega. V začetnem obdobju krede so območje zapolnile rečne naplavine, nato pa je Frankovsko Juro spet zalilo morje. Druga faza zakrasevanja se je pričela v zadnjem delu krede po ponovnem umiku morja in obnovi erozije. Procesi zakrasevanja so se nadaljevali skozi terciar in kvartar vse do danes. Največja korozija karbonatnih kamnin v Frankovski Jurije bila v vlažni terciarni klimi (5). Ker dolomit posebno močno reagira na tektonska dogajanja (razpokanje, prelam- ljanje, drobljenje), seje po tektonskih premikih pro- ces zakrasevanja še pospešil. Zakrasevanje je pos- pešila tudi erozija, k i j e v večjem delu odnesla ne- propustne kamnine (pokrov) iznad karbonatov in jih s tem razgalila ter izpostavila koroziji. Geološko sliko so še dodatno zapletli lokalni tektonski premiki, ki so vplivali na današnjo razpo- reditev krednih plasti (slika 3). V predelu tektonskih dvigov najdemo kredne plasti le v obliki žepov v posameznih vrtačah ali večjih depresijah, na ob- močjih, kjer tektonika ni bila tako izrazita, pa so te plasti površinsko širše zastopane. Najbolj izrazite kraške oblike najdemo v apnencu in dolomitu iz Slika 5: Zasigani podor jamskega stropa s slabo rarzvitimi stalaktiti v Mcaimilianovi jami pri Krottenseeju. Značilna barva priča o prisotnosti dolomita na površju nad jamo. Splet jamskih rovov je dolg skoraj 1200 m. zgornje jure (malm), kjer so bili tudi procesi zakra- sevanja najmočnejši. Starost zakrasevanja lahko razberemo tudi iz raznovrstnosti, razgibanosti, obsega, pogostosti in velikosti posameznih kraških oblik na danem območju. Nekaj več o tem in o postopnem razvoju kraškega površja v severnem delu Frankovske Jure pa bomo izvedeli prihodnjič. 1. Gams, I. 1974: Kras. Ljubljana. 2. Kunaver, J., Pavšek, M. 1993: Terenski zapiski in drugo gradivo z obiska fizično geografskega praktikuma študentov Univerze v Tiibingenu v Frankovski Juri od 13.-18.6.1993. Gradivo na GIA M ZRC SAZU, Ljubljana. 3. Natek, K, Per ko, D., Huzjan Žal i k, M. 1989: Države sveta 1989. Ljubljana. 4. Pfeffer, K. H. 1989: The Karts Landforms ofthe Northern Franconian Jura between the Rivers Pegnitz and Vils. Landforms and Landform Evolu- tion in West Germany. Catena Supplement 15. str. 253-260, Cremlingen. 5. Pfeiffer, D„ Hahn, J. 1972: Karst of Germany. Karst (Important Karst Regions of the Northern Hemisphere), Amsterdam-London-New York. 6. Ramovš, A. 1983: Geologija. Ljubljana. 7. Tilmann, H., Treibs, W., 1967: Erläuterungen zur Geologische Karte von Bayern 1:25.000. Blatt 6335 Auerbach. München. 24