GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VII. - Štev. 51.
Murska Sobota, 22. decembra 1955.
Cena din 10.—
Manko Golar:
Naši Armadi v pozdrav
Pozdravljena, oj Armija ti slavna!
Ti naša sila. vojska zmagoslavna, trepet sovražnikov, ponos si domovine, čuvar gora in morja in sinjine!
Deseto leto praznik tvoj slavimo, uspehov vroče s tabo si želimo.
Le kuj, le kuj nam mir in kuj pravico in bodi borec silni za resnico!
Ne daj, da svet se v podlo laž zmaliči, da zmaga zlo nad soncem, ki nad griči, nad poljem, nad gozdovi toplo sije . . . ne daj, da noč nas v mrak teman ovije.
Deseto leto ti v pozdrav vihrajo zastave, ki sovragu več ne dajo, da sužnil še bi kdaj nas tujec kleti, da vzel bi sonce, ki nam v srcih sveti.
In če bo treba, k tebi prihitimo, da s tabo za svobodo se borimo.
Pod hrabrim vodstvom, dragi Tito. življenje nam ne bo nikdar ubito!
Posvetovanje o elektrifikaciji v Radencih
vzpodbuda k nadaljnjemu delu
Kakor sina že poročali je bilo v nedeljo 18. dec. v Radencih posvetovanje o elektrifikaciji Pomurja. Posveta se je udeležil tudi član Izvršnega sveta LRS to). Mirko Goršič, dalje ljudski poslanci France Kimovec. Vanek Šiftar. Ivan Kreft, strokovnjaki Hidroenergetske skupnosti Slovenije, člani Društva inženirjev in tehnikov ter okrog 80 zastopnikov posameznih) krajev Pomurja.
Po poročilih ing. Vekoslava Korošca in ing. Milana Projaca, ki sta orisala splošno stanje elektrifikacije podeželja in ugodnosti, ki jih daje električna energija posebno kmetijstvu in gospodinjstvu, je poročal tov. Blaževič o univerzalni šolski delavnici. Vsa predavanja so izzvenela nekako v informativnem tonu in prav razprava po poročilih je pokazala, da je težišče problematike o elektrifikaciji Pomurja na prvi razvojni stopnji, se pravi, na zgraditvi visoko in nizko napetostnega omrežja. Ing. Prejac je nanizal med ugodnostmi, ki jih daje električna energija kmetijstvu, tudi tole trditev. Za preskrbo 1 konja računamo približno 1 ha obdelovalne zemlje. S tem lahko ustvarimo sliko kakšno bi bilo stanje pri nas, če bi oprav-
ljala delo konja električna energija, zemljo pa bi porabili izključno za posevke krmnih rastlin goveje živine.
Tov. Blaževič je v kratkem poročilu obrazložil pomen univerzalnih šolskih delavnic. Dogaja se — je dejal — da so mladi ljudje, ki se odločijo za katerikoli poklic v industriji ali obrti pri delu nespretni.
Krivda je v tem, da ne dobijo učenci osnovnih šol in nižjih gimnazij osnovnega pouka o najenostavnejših praktičnih tehničnih stvareh. Vse to bi nekako odpravile nameravane šolske delavnice. Toda v Pomurju. kjer je večina šolskih poslopij v zelo slabem stanju, bo potrebnih za uresničitev te zamisli precej sredstev. Naš okraj že sedaj težko vzdržuje, obnavlja in gradi šolska poslopja, ki še vedno ne zadostujejo vedno večjim potrebam. Dobro pa bi bilo čimprej uvesti take delavnice v kmetijski šoli Rakičan in Podgorje.
Trenutne probleme elektrifikacije bo obširneje obravnaval tudi Svet za gospodarstvo OLO
Levji delež posvetovanja pa je nosila vsekakor živahna razprava o trenutnih problemih in stanju elektrifikacije Pomurja. Nekateri zborovalci iz različnih krajev Pomurja so živo prikazali težave, ki jih ima-
jo posamezni elektrifikacijski odbori pri napeljavi omrežja. Izmed glavnih težav je ta, da so stroški napeljave po končanem delu navadno večji, kot jih predvideva predračun. Primanjkuje materiala, zato se vsa dela raztegnejo na več let, med tem pa se material podraži itd. Vse to slabo vpliva na uspešno elektrifikacijo našega podeželja. Tudi nova uredba, ki določa položitev gotovega odstotka vseh stroškov po predračunu kot depozit pri Narodni banki, onemogoča delo tistih elektrifikacijskih odborov, ki ne morejo izvesti vseh del brez posojila iz lokalnega kreditnega sklada. Za nekako rešitev tega vprašanja, so sklenili na radenskem posvetu, da bo vso problematiko proučil Svet za gospodarstvo pri OLO M. Sobota in dal izvršnemu svetu LRS predlog za nekatere olajšave pri postopku po omenjeni uredbi.
V nekaterih krajih Pomurja so ljudje s svojimi sredstvi nabavili n. pr. naprave v transformatorjih, ki pa jih sedaj upravlja DES. To stvar bi uredili mogoče nekako tako. če bi uvedli pri elektroenergetskem sistemu družbeno upravljanje, v katerem bi bili zastopani tudi potrošniki.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Dan JLA pri Gradu
Pri Gradu smo že v ponedeljek 19. t. m. proslavili Dan JLA. Vendar je to bila samo šolska proslava, glavna proslava pa bo v četrtek. Na pionirski proslavi je sodeloval tudi kapetan Šeme, ki je pionirjem pripovedoval doživljaje iz partizanskih dni. Nastopil je tudi pionirski pevski zbor, bilo pa je tudi več deklamacij.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 22. dec. do 2. januarja.
Do konca tekočega tedna toplo in nestalno s pogostimi padavinami.
V začetku prihodnjega tedna ohladitev s snegom do višin, nato v glavnem suho in mraz. Koncem decembra prehodno poslabšanje vre-' mena.
Polkovnik Bogomil Gaberc
Ob Dnevu Jugoslovanske ljudske armade
Štirinajst let je že od takrat, ko se je v nečloveškem in neenakem boju rodila nova Armada naših narodov. Ustvarjena v osvobodilni borbi delavskega razreda za pridobitev oblasti od tujih zavojevalcev in domačih izdajalcev, je že pri svojem snovanju bila in je tudi ostala revolucionarna sila nove socialistične Jugoslavije. Z zmago nad fašističnimi osvajalci je s krvjo žrtev neizbrisno zapisan širom naše domovine njen doprinos za splošno stvar človeštva.
Kot prva redna edinica nove JLA je bila formirana 22. decembru 1941. leta I. Narodno-osvobodilna udarna proleterska brigada, ki predstavlja začetek JLA. Ta armada se je v narodno-osvobodilnem boju razvijala, rastla in izoblikovala v veliko silo naše revolucije, ki je našemu ljudstvu prinesla svobodo za ceno velikih žrtev in mu s tem utrla pot v lepšo in srečnejšo bodočnost. Zaradi tega je nastanek 1. Narodnoosvobodilne udarne proleterske brigade neizbrisno zapisan v zgodovini naše narodno-osvobodilne vojne, a 22. december proglašen kot »Dan JLA«. Ta dan proslavljajo že 10 let v vseh vojaških edinicah, praznuje pa ga tudi kot pomemben zgodovinski dan, vse jugoslovansko ljudstvo.
Obogatena z iskreno ljubeznijo do svoje zemlje, materinskega jezika, skratka, do vsega kar je naše, jugoslovansko, je nova armada dvignila zastavo svobode, bratstva in enotnosti in jo nosila po vsej domovini. Svetle tradicije naših narodov in njihove vrline so že od začetka narodne vstaje predstavljale važno stvar v boju za zmago, po
osvoboditvi pa pri graditvi socializma.
Tudi pri organiziranju ljudske oblasti je odigrala JLA važno vlogo. Na vseli delih osvobojenega ozemlja in deloma tudi na okupiranem ozemlju je ljudstvo s pomočjo svoje armade rušilo kapitalistično oblast.
organiziralo novo ljudsko oblast in prvič v zgodovini res volilo svoje predstavnike v narodno-osvobodilne odbore.
Ker je naša armada izšla iz ljudstva je tudi z mnogimi vezami ostala združena s ljudstvom, ki ji je bilo najboljša in najtrdnejša opora v boju. Že 1942. leta je tov. Tito rekel. »Naša ljudska vojska je sestavljena iz borcev, o jeklenelih v prvih borbah, iz najboljših sinov
naših narodov, zato je globoko zakoreninjena v ljudstvu«. Ta tesna povezanost med ljudstvom in njegovo armado ni bila nikoli prekinjena; nasprotno, vedno bolj se je utr jevala in tako postala z njim nerazdružena celota. Geslo. »Narod in vojska je eno«, ki so ga naši borci pisali in vzklikali po vsej domovini, ni prazna fraza, temveč stvarnost, ki je sovražniku dajala v vseh njegovih akcijah jasno čutiti, da sta armada in ljudstvo zaradi medsebojne povezanosti neuničljiva in da ju noben teror ne more zaustaviti na začrtani poti.
Tudi po osvoboditvi JLA tesno sodeluje s ljudstvom. Ni se zaprla v vojašnice, temveč je pomagala ljudstvu pri vseh delovnih akcijah. Ta povezava z ljudstvom je napravila iz vojaške kasarne šolo, v kateri se mladi vojaki učijo ohraniti svoji domovini pridobitve narodno-osvobodilnega boja. Iz te nove vojaške šole, kovačnice novih ljudi odhajajo vsako leto na svoje domove, v zadruge, tovarne, rudnike, delavnice in pisarne ljudje brezmejno vdani svojemu ljudstvu, svoji socialistični domovini in tov. Titu.
V desetih letih po osvoboditvi je JLA usposobila stotisoče strokovnjakov: šoferjev, traktoristov, mehanikov, telefonistov, radiotelegrafistov, bolničarjev itd. Ti delavci so po odpustu iz armade na svojih novih službenih mestih tudi borci za red in disciplino, politični aktivisti in zvesti graditelji socializma.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik Tito med prijatelji v Afriki
V času, ko to poročamo, gre obisk predsednika Tita prijateljski Etopiji že h kraju. Iz Etiopije bo predsednik odpotoval v Egipt, kjer ga pričakujejo v zadnjih dneh decembra.
Najpomembnejši dogodek v prvem delu predsednikovega obiska o Etiopiji so bili nedvomno politični razgovori med njim in cesarjem Haile Selasiem ter razgovori med etiopskim zunanjim ministrom Hopetevoldom in ministrom Kidonovoldom ter našim državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem in generalnim tajnikom predsednika republike Jožetom Vilfanom. Sodeč po splošnem vzdušju v pristojnih etiopskih in jugoslovanskih krogih lahko rečemo. da so bili razgovori izredno koristni in plodni.
Način, kako so predsednika Tila sprejeli, časti, ki so mu jih izkazali, pomen, ki ga pripisuje cesar Haile Selasie obisku predsednika Tita in razgovori zadnjih dni jasno kažejo, da sloni jugoslodansko-etiopsko sodelovanje na zelo čvrstih temeljih in da se mu obeta lepa bodočnost. Vse to je dokončno potrdilo, da jugoslovansko-etiopsko prijateljstvo ni posledica trenutnih političnih potreb, nekaj, kar bi bilo vezano samo na določene velike manifestacije, kakor sla medsebojna obiska cesarja Haile Selasia in predsednika Tita. To sodelovanje ima mnogo trdnejšo podlago in bogatejšo vsebino v jasno določeni usmeritve obeh dežel, usmeritvi, v kateri je prav jugoslovansko-eliopsko sodelovanje eden izmed bistvenih elementov. Zato je tudi povsem naravno, da zdaj ne gre samo za vprašanje nadaljnje krepitve tiste visoke stopnje medsebojnih stikov, ki sta jo obe deželi dosegli, marveč tudi za poglobitev in razširitev sodelovanja, za njegovo obogatitev z mnogimi še neizkoriščenimi možnostmi.
Politični razgovori, ki so se začeli pred nekaj dnevi v Adis Abebi, se bodo bržčas nadljevali med potovanjem iz etiopske prestolnice do pristanišča Masaue. Skupno poročilo, v katerem bo pojasnjeno bistvo razgovorov, bo najbrž objavljeno ob koncu obiska. Predsednik Tito je zapustil Adis Abebo v ponedeljek in se odpeljal z avtomobilom na dolgo pot po Etiopiji v Asmaro in Masauo. Spotoma bo obiskal še nekatera druga mesta, med njimi Desie in zgodovinski Aduo. Cesar Haile Salasie bo ves čas potoval s predsednikom Titom, kar pomeni, da bosta obisk najvažnejših središč med drugim izkoristila tudi za razgovore. Predsednik Tito bo na tem potovanju dobil neposrednejšo sliko o naporih Etiopije, da bi se dvignila iz zaostalosti.
Letna konferenca komunistov soboške občine
Potrebna je nenehna, v študiju ljudi in dogodkov fondirana borba za uveljavljanje
socialističnih sil
Prejšnjo sredo se je v dvorani hotela »Zvezda« v M. Soboti zbralo 76 delegatov, ki so zastopali 458 članov osnovnih organizacij Zveze komunistov soboške občine, da bi na svoji letni konferenci pregledali dosedanje delo in si zn prihodnje leto začrtali pravilno pot. Konference so se udeležili zastopniki JLA, predsednik Občinskega ljudskega odbora Jože Velnar in drugi povabljeni gostje. Glavno, izčrpno in tehtno poročilo je podal v imenu začasnega iniciativnega komiteja sekretar Vanek Šiftar. Izvlečke iz poročila objavljamo na drugi strani. V večurni razpravi so se delegati dotaknili nekaterih perečih problemov, glavne naloge, misli in napotke za bodoče delo pa je dal sekretar OK ZKS Murska Sobota Miloš Ledinek.
»Premalo govorimo in ocenjujemo pojave, ki so jih komunisti videli in tudi rešili,« je v začetku svoje razprave dejal tov. Ledinek. Zelo važno je namreč, da prenesemo izkušnje našega dela, njegove rezultate tudi na druge organizacije.
» Prakso naše borbe je treba stalno prenašati drug na drugega. Bistvena stvar pa je, je v nadaljevanju dejal okrajni sekretar, da osnovne organizacije in posamezni komunisti ne delajo samo za organizacije, za društva, za zadruge, temveč v organizacijah. v društvih, v zadrugah, v zborih volivcev. Komunist je živo odgovoren tam, kjer dela. Osnovne organizacije se morajo baviti s problemi, jih študirati, ker le tako bo-
do sposobne jih uspešno reševati. Osnovne organizacije morajo biti bolj samostojne pri reševanju posameznih problemov in še bolj revolucionarne. Z našo revolucijo še nismo končali, zato se v naši borbi za socializem ne smemo boksati z malomeščanskimi rokavicami, temveč z jeklenimi pestmi.
Nahajamo se v dobi. ko iz dneva v dan poglabljamo našo socialistično demokracijo. Zato se vedno bolj kaže iniciativa našega ljudstva, še več, ta iniciativa se razcveta. In prav je tako. Vprašanje pa je. če komunisti to iniciativo obvladujemo, če jo pravilno usmerjamo v socialistično smer, ali pa jo vodijo drugi, po starih tirih? Na to mora dati odgovor vsak komunist, kjer dela, pa naj bo to v tovarni, v zadrugi ali v društvu! Za obvladovanje te politike in za njeno vodstvo pa je potreben študij in poznavanje dela, ki ga opravljamo.
Komunisti bodo tudi odgovorni za izvajanje novih gospodarsko-političnih ukrepov ter za izpolnitev proizvodnega plana v letu 1956. Ko je govoril o gospodarskem kriminalu je tov. Ledinek dejal, da je treba kvalificirati kot kriminal tudi dejanje, če nekdo ukrade denar družbi in ga uporabi za svoje, čeprav državno podjetje. Denar za investicije. ki bi sicer moral služiti splošno družbenim koristim, namreč začne v tej ali oni obliki pritiskati na trg. kar ima lahko za posledico zvišanje cen in druge nerednosti v naši proizvodnji in trgovini.
V nadaljevanju svoje razprave je tov. Ledinek govoril o delovanju
klera v Pomurju in poudaril, da ni dovolj samo ugotavljati, da skuša kler pridobiti mladino na svojo stran, temveč tudi nekaj storiti proti temu. Naša najboljša borba proti temu je naša globoko fondirana, napeta in nenehna politična borba.
Navzoči delegati in gostje so s ploskanjem pozdravili in odobrili razpravo okrajnega sekretarja, pozneje pa tudi v svojih sklepih utrdili njegove sugestije ter si njegove misli in zaključke postavili kot odgovorne naloge komunistov soboške občine v prihodnjem letu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Konferenca komunistov v Ljutomeru
Komunista naj si vztrajno prizadevajo
za uveljavljenje državljanov pri družbenem upravljanju
Zadnji petek dopoldne je bila o Ljutomeru občinska konferenca Zveze komunistov. Prisotnih je bilo 46 delegatov osnovnih organizacij. Na konferenco so povabili tudi več predstavnikov drugih množičnih organizacij. Sekretar Ob K ZKS tov. Aleksander Pirher je najprej pozdravil navzoče, med njimi tudi sekretarja OO SZDL in člana sekretariata OK ZKS M. Sobota tov. Jožeta Gričarja — Metoda, potem pa je podal izčrpno organizacijsko — politično poročilo. V živahni razpravi so delegati osvetlili delovanje komunistov v ljutomerski občini. Na konferenci so izbrali tudi 13-članski občinski komite. 3-člansko revizijsko komisijo in 23 delegatov za okrajno konferenco Zveze komunistov.
Naši komunisti, katerih je v občini 229. so si dolžni vztrajno prizadevati, da se bodo volivci in državljani kar najbolj uveljavili v ljudski oblasti in organih družbenega upravljanja, in jih v tem smislu tudi vzgajati in usposabljati — je dejal sekretar tov. Aleksander Pirher. — V ljutomerski občini je družbeno upravljanje zavzelo širok obseg, saj sodeluje samo v občinskih organih 253 volivcev. Zasluga komunistov je, da je ljudski odbor začel takoj uspešno delovati. Večina komunistov je pravilno doumela in izvajala zaključke vodstev ZKS, posebno še II. plenuma, ki je opozoril na nekatere pomanjkljivosti in slabosti članov ZKS.
Ko je govoril o delavskem upravljanju in poslovanju posameznih gospodarskih organizacij, je opozoril delegate na to, da nekatera podjetja letos sploh niso bila obveščena o svojih obveznostih do družbe, predvidenih v okrajnem družbenem načrtu, kar kaže na neodgovorno delo nekaterih vodilnih uslužbencev bivšega okrajnega Gospodarskega sveta, med katerimi so bili posamezniki celo člani ZK. Na posvetu z odgovornimi voditelji smo pozneje napako odpravili. V nekaterih podjetjih so se začele uveljavljati težnje po skrivanju dobička in izogibanju družbenim obveznostim (Meso, Ljutomerska klet, Pečarstvo-Križevci itd.), čeprav so direktorji teh podjetij komunisti. Če se v nekaterih podjetjih delavsko upravljanje kar dobro uveljavlja, pa imamo tudi podjetja, v katerih se le z velikimi težavami prebija skozi brezdušno birokratsko poslovanje in samovoljo vodilnega upravnega kadra (Les-kurivo), drugod pa spet komunisti in delavski sveti prepuščajo svoje naloge vodilnim uslužbencem, sami pa se izgubljajo v manjvažnih problemih in poslih.
Komunisti v nekaterih delavskih svetih še vedno ne ocenjujejo problemov s stališča skupnosti, marveč z lokalističnih pozicij. To je škodljiva stvar. Od organov delavskega upravljanja je tudi vse premalo pobud zn napredek in razvoj podjetij in gospodarstva v občini. V nekaterih podjetjih pa si upravni odbori in delavski sveti resno prizadevajo, da bi storili kar največ za dobro družbe, kolektiva in svoje okolice. Koristi in dolžnosti znajo dobro povezovati in jih tudi v praksi uresničevati. Za napredek in modernizacijo svojih obratov so največ storili v križevskih opekarnah, na vinogradniških posestvih Jeruzalem in Presika itd. V križevskih opekarnah so vložili več milijonov din v novi stanovanjski blok v transportne in proizvodne naprave, svoje obveznosti do skupnosti v redu izpolnjujejo, delavski svet in upravni odbor pa sta vedno dobro seznanjena s problematiko podjetij.
V trgovini bo potrebno uslužbence navajati k poštenosti in jih vzgajati po načelih socialistične morale. Tudi pozornejša kontrola poslovanja trgovin bo na mestu.
zlasti še zato, ker smo v nekaterih poslovalnicah ugotovili, da se prav nič ne zavzemajo za znižanje stroškov in pribijajo k nabavni ceni preveliko maržo, ki se potem zrcali v prevelikem dobičku, ki ga trgovina ne bi smela ustvarjati na račun potrošnikov. Skratka: boriti se moramo proti profitarskim težnjam v naših trgovinah!
Komunisti bodo morali neprimerno več storiti tudi za krepitev naših kmetijskih zadrug in v tem prizadevanju zasledovati glavni smoter: boriti se za socialistične pozicije v zadrugah, ki naj bi postale organizacije, ki bodo navezovale naše kmetovalce in jih usmerjale k splošnemu napredku našega kemtijstva. V ljutomerski občini je 8 kmetijskih zadrug, ki se večinoma bavijo samo s trgovanjem, čeprav je to njihovo drugorazredno poslanstvo, prvo pa je v tem. da se resno ukvarjajo s kmetijskimi problemi. Zadruge morajo postati tudi po svoji vsebin tako privlačne, da se bodo zbirali okrog njih vsi napredni kmetovalci, zato je treba stremeti za tem, da bomo sredstva vlagali izključno v Zadružne stroje in objekte (traktorji, večji stroji, zadružna skladišča), ne smemo pa dopuščati, da bi se s temi sredstvi okoriščali le posamezni člani marveč vsa skupnost članov določene zadruge. Prav tako se moramo mnogo bolj odločno boriti za uveljavljanje samoupravljanja v zadrugah, pri čemer bo odklenkajo samovolji posameznih poslovodij in upravnikov, odločanje o zadružnih zadevah pa bo pripadlo izvoljenim vodstvom in zadružnikom samim.
Ocena delovanja ljudskega odbora in njegovih svetov je pozitivna, saj se je v praksi pokazalo, da je pravilno zasnovano in uresničevano na vseh področjih družbene-
ga delovanja. Demokratični mehanizem v občini se čedalje bolj krepi in delovanje je vse bolj načrtno in skladno z rezultati raznih analiz in zaključkov; zbori volivcev so v zadnjih mesecih mnogo pridobili na množičnosti, še več pa na svoji vsebini, kar je samo prepričljivo jamstvo za to, da bo delovanje ljudskega odbora uspešno tudi v bodočnosti.
Več aktivnosti bodo morali komunisti pokazati tudi v SZDL. S sedanjim številom članstva (54,16 % vseh volivcev) ne moremo biti zadovoljni zlasti v tistih krajih, kjer je ta povpreček pod 50 odstotki. Izven SZDL je še precej mladih ljudi, ki so dopolnili 18 let, pa tudi nekaj delavcev. Osnovne organizacije SZDL bo treba usposobiti za to, da bodo začele samostojno opravljati svoje posle in odstranjevati razne probleme, ki nastajajo v njihovih krajih, predvsem pa. da se bodo bolj zavzemale za vzgojo in socialistično usmerjevanje svojih članov. Postati morajo javna tribuna za uveljavljenje socialističnih odnosov na podeželju in povsod drugod.
Borba za našo mladino mora biti stalna in živa. Še vedno je precej mladih ljudi izven organizacije LMS, čeprav v nekaterih vaseh (Vučja vas) imajo vse pogoje, da bi jih lahko ustanovili. Mladino pa bo treba bolj usmerjati tudi v naša društva in organizacije, predvsem v tiste, ki imajo vzgojne in poučne smotre, ter si znotraj društev prizadevati, da bo mladina zares deležna zaslužene pozornosti in vzgoje v naprednem smislu. Sedaj naštejemo v občini 8 mladinskih aktivov s 318 člani, kar je odločno premalo, zato bomo morali za našo mladino mnogo bolj skrbeti in v njeni zavesti krepiti lik socialističnega človeka.
Iz razprave na letni konferenci komunistov soboške občine
MLADINI JE TREBA POSVEČATI VEČ PAŽNJE
(Nadljevanje s 1. strani)
Delegati so se v razpravi dotaknili tudi perečega problema mladine in njenega vključevanja v današnjo aktivno politično delo. Tu so komunisti mnogo premalo storili in je stanja zlasti v bohoti kritično. Zato morajo osnovne organizacije in posamezni komunisti več delati z mladino, toda ne administrativno, temveč pridobivati mladino s vključevanjem v delo, ki jo, zanima (kulturno in prosvetno delo, telesna vzgoja, šah itd.) V nadaljevanju razprave so delegati govorili še o telesnovzgojnem delu, ki mu je treba posvetiti več skrbi, o novo nastavljenih poslovodjih in direktorjih, o katerih naj razpravlja Socialistična zveza in osnovne organizacije Zveze komunistov, ne pa da to prepustimo samo razpisom v časopisih; o potrebi nove gledališke dvorane v Soboti, ter o tem, da naj postane Sobota tudi kulturno središče Pomurja. Končno so govorili še o. menzi, ki bo dobila svoje prostore v hotelu »Zvezda«, imela pa bo tudi svojo ekonomijo, ki ji bo občinski ljudski odbor dodelil v brezplačno uporabo potrebno zemljišče. Nadalje je diskusija odprla tudi vprašanje stanovanjskih zadrug. V Soboti gradijo majhne hiše na periferiji, kamor je treba napeljati kanalizacijo in ostale instalacije. Z večjimi stanovanjskimi objekti bi pa ta problem odpadel.
Delegati so po zaključku razprave volili novi občinski komite, ki bo imel 17 članov ter tri člane revizijske komisije. Ob konstituiranju je bil za sekretarja soglasno izvoljen tov. Vanek Šiftar, za njegovega namestnika tov. Jože V i 1 d , ostali člani sekretariata pa so: prof. Zadravec, Olas Ernest in Štefan Šabjan.
IZ REFERATA SEKRETARJA TOVARIŠA VANEKA ŠIFTARJA
Potem ko je analiziral našo zunanjo politiko in delo dosedanjega inicialitvnega komiteja ter osnovnih organizacij Zveze komunistov soboške občine, je tov. sekretar spre-
govoril o politični situaciji na terenu in dejal;
»Najboljšo oceno doseženega razvoja nam daje politična situacija na terenu, kjer občutimo neprimerno večjo sproščenost državljanov v razpravljanju o, vseh vprašanjih in je sorazmerno manj nekonstruktivne kritike kot pa jo zasledimo med posameznimi uslužbenci. V razpravah o problemih, ki jih imamo, čutimo razumevanje. Tudi je več kritičnosti do zapostavljanja in zanemarjanja ljudske iniciative in pritegovanja k soodločanji med volivci. Organi družbenega samoupravljanja so postali potreba delovnemu človeku, kar se opaža delomu v interesu za delovanje nove občine, za krajevne in šolske odbore ter deloma tudi za zbore volivcev.«
Potem ko je natančno analiziral delo osnovnih organizacij ZK. delo letnih konferenc, se je dotaknil tudi dela komunistov v zadrugah, v tovarnah, v društvih, še posebej pa dela z mladino, končno pa še dela občinskega ljudskega odbora, o katerem je dejal naslednje:
^Sedanji občinski ljudski odbor bo moral tankočutneje kot so dosedanji, prisluhniti mnenju volivcev in upoštevati utemeljene predloge. Še več: skrbeti bo moral za izvajanje sprejetih sklepov na zborih volivcev ter kontrolirati, kaj se je ukrenilo po njihovih predlogih in kako so se sklepi izvršili. Včasih je kritika volivcev upravičena, češ, kaj nam pomaga razpravljati in dajati predloge, če pa se ti ne upoštevajo in jih pozneje postavljajo pred izvršeno dejstvo. Za izvajanje nalog, ki jih ima občinski ljudski odbor, je potreben politično in strokovno dober upravni aparat. Vsi komunisti moramo skrbeti, da se upravni aparat ljudskega odbora skupaj s krajevnimi pisarnami čimprej izpopolni z ustrezajočim strokovnim politično dobrim kadrom, ki nam prav sedaj, za izvrševanje vseh teh težkih nalog najbolj primanjkuje.«
Navzoči delegati so v celoti sprejeli poročilo sekretarja tov. Šiftarja, odobrili delo konference ter poverili posebni komisiji, da izdela prav na osnovi referata, prispevka v razpravi tov. Ledineka ter celotne diskusije ustrezne sklepe, ki bodo služili osnovnim organizacijam ZK kot koristno napotilo v nadaljnjem delu.
Ob Dnevu JLA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tudi na kulturnem in političnem področju si pripadniki JLA mnogo prizadevajo. V vrstah JLA se je v desetih letih naučilo citati in pisati več stotisoč vojakov. Danes se že skoraj vsak vojak ukvarja z neko panogo fizkulture.
Vendar pa to še, ni vse. V preteklem desetletju mirne graditve je JLA stala ob strani svojega naroda in Vrhovnega komandanta kot granitni steber na straži miru in napredka.
Izkušnje preteklih desetih let nas učijo, da imata moč in enotnost armade in ljudstva odločilen pomen za ohranitev samostojnosti in neodvistnosti male zemlje, Naše izkušnje, naši uspehi in povojne zmage, imajo velik in daljnosežen pomen.
Naša armada je pod vodstvom svojega Vrhovnega komandanta maršala' Tita čuvala miren razvoj graditve domovine in bila kot socialistična armada najboljša opora narodu. Zato so se naši narodi lahko oslonili na svojo armado in se zoperstavili intrigam imperialistov in reakcije po vojni. Posebno je prišla moč armade do izraza za časa zloglasne resolucije Informbiroja. Tudi pri reševanju Tržaškega vprašanja, ko so besede tov. Tita: »Tujega nočemo, a svojega ne damo« prišle v polni meri do izraza, je JLA odigrala pomembno vlogo. Narodi Jugoslavije so se uprli krivičnim odločbam 8. oktobra, ker imajo armado, ki bi za vsako ceno spremenila besede svojega Vrhovnega komandanta v stvarnost.
Pakti, sklenjeni z Grčijo, Turčijo in prijateljstvo z Indijo, Burmo, Egiptom in Abesinijo. so tudi dokazi da sta naša zemlja in moč naše armade cenjena v svetu.
Ves svet dobro ve, da naši narodi niso v preteklosti osvajali tujega ozemlja,  da  tudi nova Jugoslavija ne bo nikdar osvajalec. Z moderniziranjem naše armade niso ogroženi nobeni tuji interesi. Modernizacija naše armade pomeni samo varnost zemlje, ki želi enakopravnost, neodvisnost vseh narodov in svetovni mir.
Naj živi JLA, verni čuvar pridobitev noše narodne revolucije in neodvistnosti naših narodov!
Naj živi njen Vrhovni komandant, maršal TITO!
Letna konferenca radgonskih komunistov
Kmetijske zadruge naj služijo razvoju kmetijstva,
ne pa trgovine
V ponedeljek je bila tudi v. Gor. Radgoni občinska konferenca ZKS. Navzoča sta bila v imenu Okrajnega komiteja ZKS tovariša Jože Gričar, sekretar Okr. odb. SZDL in Tone Truden.
O delu Občinskega komiteja ZKS je poročal tov Zlato Pavlica, sekretar komiteja, ki je nanizal mnogo misli o dosedanjem delu komunistov. Navedel je vrsto napak, ki se jih bodo morali otresti, če bodo hoteli z vsem srcem služiti naši socialistični domovini.
S posebnim poudarkom je govoril o naših kmetijskih zadrugah, ki bodo morale v bodoče še bolje razumeti svojo vlogo pri reorganizaciji našega gospodarstva. Važno vlogo v našem gospodarstvu ima tudi obrtništvo, ki pa v občini nekako nazaduje, največkrat zaradi mnogih šušmarjev. Tem bo treba onemogočiti delovanje, ker povzročajo našemu gospodarstvu precejšno škodo, obrtništvo bo treba organizirati v socialističnem smislu.
Nadalje je načel vprašanje mladine, ki je v občini skoraj prenehala z delom, in poudaril, da stoji tu pred komunisti nadvse odgovorno delo.
Po referatu sekretarja, ki je prinesel mnogo vzpodbudnih misli za uspešnejšo delo se je razvil živahen razgovor. Najbolj tehtne misli je prebral tov. Branko Zadravec, predsednik občine, ki je razpravljal predvsem o bolečem problemu Apaške kotline. Tu bo treba napraviti red in delati po načrtu, ki so ga že pripravili naši strokovnjaki. Samovolje nekaterih ljudi Apaška kotlina ne more več prenašati. V njej je nekaj zemlje, ki je obdelana kaj slabo, a med polji preveč gramoznih jam, kar ustvarja videz, da je izkoriščanje gramoza najvažnejša naloga Apaške kotline. V apaških gozdovih sekajo drevje brez načrta,
in mnogo lesa, ki naj bi služil za popravilo domačij, je šlo drugam in v druge namene. Opozoril je tudi na pravilno in smotrno trošenje sredstev in pri tem navedel bivši LO Radenci, ki je slabo gospodaril z ljudskipi premoženjem.
Precej časa so razpravljali tudi o kmetijskih zadrugah, kjer lahko povzamemo sklep, da naj kmetijske zadruge služijo razvoju kmetijstva — in ne le trgovanju.
V živahno razpravo po referatu so posegli še mnogi delegati h koncu pa je pozdravil konferenco tov. Jože Gričar, ocenil njenno delo in dal nekaj vzpodbudnih smernic za nadalnje delo radgonskih komunistov.
RDEČI KRIŽ v lendavski občini
V lendavski občini se je zadnje mesece precej izboljšalo delovanje, organizacij RK, kar potrjuje tudi akcija za pridobivanje krvodajalcev in novih članov. V posameznih vaseh so že imeli več zdravstvenih predavanj. V Dolini je poslušalo predavatelja čez 100 ljudi. Več se jih je tokrat včlanilo v RK. Predavanja so bila tudi v Hotizi in Tri mlinih. V slednji vasi želijo pridobiti za RK vse vaščane, ki so tudi pripravljeni pomagati pri urejevanju javnega kopališča v kraju.
Največ zaslug za uspešno delo imata dr. Štefan Gruškopijak in Lojze Štefanič, ki vsak teden obiskujeta vasi v lendavski okolici.
Občinska sindikalna konferenca v Lendavi
Sindikalna organizacija v lendavski občini je po številu članov dokaj močna, saj združuje 18 sindikalnih podružnic s 1.779 člani. Med zaposlenimi delavci v socialističnih obratih pa je še vedno okrog 50 delavcev, ki so izven organizacije. Posamezne podružnice so bile v tem letu precej nedelavne, prav tako so mnoge zelo neredno pobirale članarino. Podružnica gostincev ni sklicala svojega občnega zbora, drugod pa so ga morali sklicati celo dvakrat. Delovanje sindikata je v primerjavi z lanskim zelo napredovalo pri Proizvodnji nafte, kar je potrdil tudi občni zbor. V podjetju pa so še vedno primeri, da so posamezni delavci zaposleni tudi doma, kar seveda zmanjšuje njihovo delovno
storilnost na delovnem mestu. Delavsko samoupravljanje se je v posameznih podjetjih uveljavilo, so pa tudi še primeri, da sam predsednik delavskega sveta ne ve, ali imajo v podjetju tarifni pravilnik, kljub temu. da ga je sam podpisal. To najlepše potrjuje dejstvo, da so podružnice vse premalo skrbele za ideološko izobrazbo svojih članov, saj še vedno lahko naštejejo nekaj članov, ki niso v organizaciji SZDL.
Razprava, ki je sledila je bila dokaj živahna. Največ govora je bilo o nihanju cen prehrambenih artiklov, nihanje čestokrat povzročajo sama trgovska podjetja. Začeli bodo ustanavljati potrošniške svete.
-ce
Ob gostovanju Dalmatinskih pevcev v Murski Soboti
V ponedeljek zvečer je v soboški kinodvorani gostovala skupina dalmatinskih fantov Radia Zagreb. Prostorna dvorana je bila polna in precej ljudi je moralo oditi domov, ker je zmanjkalo vstopnic za sedeže. Dalmatinske pesmi so torej močno priljubljene med našim ljudstvom.
Zagrebški umetniki so se predstavili občinstvu z bogatim in zelo pestrim programom, ki je obsegal dalmatinske narodne in umetne pesmi, makedonske, vojvodinske in slavonske pesmi. Lepo so zapeli tudi izbrano pesem iz domačega vrta. Okrog 600 poslušalcev je nastopajoče toplo pozdravljalo kot dobrodošle brate in jih tako nagradilo za lepo doživetje. Nekatere pesmi so morali gostje celo ponoviti.
Nadejamo se, da so gostje odnesli iz M. Sobote najlepše vtise iu da nas bodo še kdaj obiskali. Ponoven uspeh v pomurski metropoli jim je že vnaprej zagotovljen.
-ko
PRIDRUŽI SE 6.800 NAROČNIKOM NAŠEGA POKRAJINSKEGA LISTA
V Murski Soboti so ustanovili
DPD „Svoboda“
V torek 20. t. m. je okoli 100-članski ustanovni občni zbor soglasno sklenil ustanoviti v M. Soboti delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. 17-članskem iniciativnem odboru se je doslej prijavilo 364članov novega društva, zbral pa je tudi 75.000 din. Občni zbor je sprejel
pravila društva ter po kratki razpravi izvolil 15-članski Upravni in 3-članski nadzorni odbor, ki bosta vodila delo novega društva.
5% PUPUST PRI BLAGU!
V času Novoletne jelke — od 26. do 31. decembra 1955 — bomo dali popust za
5 ODSTOTKOV!
Na to ugodnost opozarjamo naše cenjene odjemalce
Kolektiv trgovine z galanterijo
˝VESNA˝- MURSKA SOBOTA, Trg zmage 4
Na zalogi imamo bogato izbiro blaga:
VOLNENE, BOMBAŽNE IN SVILENE TRIKOTAŽE KONFEKCIJE IN MOŠKIH USNJENIH PLAŠČEV NOGAVIC VSEH VRST	KOZMETIKE (PARFUMOV)
USNJENE GALANTERIJE	ŠPORTNIH POTREBŠČIN
IGRAČ	LESNE GALANTERIJE
Izkoristite ugodnost in oglasite se pri nas!	Svoje blago priporoča
KOLEKTIV
POMURSKI VESTNIK, 22. decembra
2
Podjetni križevski opekarji
se tudi izobražujejo
Pred kratkim sta imela delovna kolektiva opekani Križevci in Lukavci redni sindikalni občni zbor. Hkrati so  opekarji proslavili tudi 5-letnico delavskega samoupravljanja. Zbora so se udeležili vsi Člani. Bilo je več poročil, med katerimi sta bili posebno zanimivi poročili predsednika sindikalne podružnice in predsednika delavskega sveta.
Predsednik delavskega sveta je poročal o delovanju in uspehih v obeh obratih. V teh nekaj letih so investirali okrog 30 milijonov din. S tem denarjem so zgradili stanovanjski blok, nabavili dve novi stiskalnici Dalit 350, elektrificirali obrat v Lukavcih, nabavili nov zidni agregat in uredili kanalizacijo v obeh obratih. To so samo glavna dela, razen tega pa so še izpopolnili strojne in transportne naprave. Vsa dela so izvršili s svojimi sredstvi. Zadnja leta niso namreč dobili od OLO nobenega investicijskega kredita. čeprav so njemu prispevali okrog 20 milijonov din. V bodoče si bodo morali zagotoviti kredit za novi bager in postavitev sušilne lope v Lukavcih. Vrednost lanskega bruttoprodukta je znašala 69 in pol milijona din. Na enega delavca je odpadlo 414.000 din dohodka. Imeli so 24 milijonov din dobička ali 114.000 din na enega delavca. Letošnje poslovanje še ni zaključeno, vendar pa po dosedanjih finančnih pokazateljih računajo, da bodo imeli večji dobiček. Proizvodni plan za surovo opeko so izvršili 88 odst., za žgano opeko pa 96 odst. Predvidevajo. da bodo do konca leta uresničili načrt 104 odst.
Predsednik sindikalnega odbora je v svojem poročilu orisal našo zunanjo in notranjo politiko, govoril o uspehih pri naši socialistični graditvi in označil zlasti vlogo sindikata v bodočnosti, ko bomo začeli izvajati novo investicijsko politiko. Potem je dejal: »To nas še bolj vzpodbuja k temu, da bomo tudi mi delali še, z večjim poletom in izboljšali našo proizvodnjo — kakovostno in količinsko, Sindikalna podružnica šteje 111 članov, v njo so včlanjeni vsi. Podružnica v Borečih ima svojo knjižnico s 150 zares dobrimi knjigarni. Poleg tega so člani naročeni na dnevne časopise in Pomurski vestnik. Letos so našteti 37 članov Prešernove družbe. Škoda le, da člani premalo segajo po knjigah, saj imajo komaj 15 rednih bralcev drugi pa so priložnostni. Lepo število članov deluje v drugih društvih. Vsi so člani ŠZDL. Veliko število jih je včlanjenih tudi v križevsko KUD.	(nb)
Napredni sadjarji so zborovali
Predzadnjo sredo, 14. decembra dopoldne je bila v M. Soboti seja članov okrajnega sadjarskega in vinogradniškega odbora. Na seji so razpravljali o važnih problemih v obeh panogah našega kmetijstva in sprejeli več ustreznih sklepov. Med drugim so tudi sklenili, da bo zbor sadjarjev Pomurja zadnjo sredo v januarju prihodnjega leta (25. januarja 1956) z naslednjim dnevnim redom: 1. Referat o stanju in perspektivah sadjarstva v Pomurju; 2. Razdelitev nagrad najboljšim sadjarjem, sadjarskim odborom pri KZ in kmetijskim gospodarstvom soc. sektorja. ki se bavijo s sadjarstvom; 3. Volitve članov Sadjarsko — vinogradniškega odbora pri OZZ; 4. Predvajanje sadjarskih strokovnih filmov.
O zaključkih, ki so bili sprejeti na tej seji, bomo poročali v prihodnji številki našega lista, ker tokrat nismo imeli za obsežno gradivo dovolj prostora.
Kot zaključek razprav o obrtništvu:
Sklepi Sveta za gospodarstvo pri OLO M. Sobota
 V našem listu smo zadnje čase precej pisali o stanju in razvoju obrtništva v okraju. V naslednjem posnemamo nekaj sklepov Sveto za gospodarstvo pri OLO M. Sobota, ki je na svojih sejah obravnaval stanje našega obrtništva.
Gospodarski svet je mnenja, da je potrebno imenovati pri gospodarskih svetih posameznih občin posebne komisije, ki bodo proučevale vprašanje obrtništva. Občinski sveti za gospodarstvo naj bi proučevali obrtništvo skupno z okrajno obrtno zbornico.
Posebna komisija uprave za dohodke bo ugotovila, v kolikor so bili letošnji pavšali v družbenem in privatnem sektorju obrti primerni in kako so vplivali na razvoj obrti. Ta komisija bo tudi ugotovila, kako so se uporabljala razpoložljiva sredstva. Proučila bo tudi vse možnosti pavšalizacije prometnega davka v .letu 1956. Gospodarski svet je ugotovil, da je mogoče uvesti v manjše obrtne obrate knjigovodstvo po enostavnem kontnem planu. V družbenem načrtu za leto 1956 je
treba osredotočiti del dohodkov iz obrti v poseben sklad, ki bo služil za investiranje obrtništva, občine pa bodo morale skrbeti s pravilno davčno politiko predvsem za one obrtne panoge, ki so v občini najbolj potrebne.
Uredbo o vajencih je treba spremeniti tako, da bo določala število vilo vajencev po posameznih obratih. Obrtna zbornica v sporazumu s Svetom za gospodarstvo pri OLO. Glede vajencev je Svet mnenja, da bi bilo bolje, če bi uvedli v vajeniških šolah dopoldanski pouk, v šolah pa namestili stalni učni kader. Člani Sveta se strinjajo tudi s tem, da ustanovimo obrtno nabavno — prodajno zadrugo, ki bo skrbela za nabavo materiala in posredovala pri prodaji izdelkov našega obrtništva.,
V Lendavi, kjer je bilo v prejšnjih letih močno razvito pletilstvo, bo treba to obrt poživeti in tako zaposliti vse izvežbane pletilke.
Tudi organizacijo dela v obrtnih delavnicah je treba proučiti, prav tako strogo kontrolirati posamezne obrate posebno mline, klavnice, mesnice, pekarne in gostilne, če delo in prostori odgovarjajo higienskim predpisom. Šušmarstvo. bo mogoče odpraviti na ta način, da ljudem, ki opravljajo obrtniška dela brez dovoljenja, odvzamemo ustvarjeni dohodek in jih najstrožje kaznujemo.
Lendava na Dan JLA
Pododbor Združenja rezervnih oficirjev pripravlja svečano akademijo, ki bo 21. decembra zvečer v počastitev Dneva JLA. V programu bodo sodelovali člani DPD Svoboda. gimnazijci in pripadniki obmejne vojaške enote. Aktivni in rezervni oficirji pa se bodo pomerili tudi pri streljanju in šahiranju.
-ce
Pomembna je vloga gostinskih delavcev v naši družbeni ureditvi
Gostinci v M. Soboti so imeli nedavno občni zbor. Cez 60 članov sindikata gostincev se je zbralo v dvorani hotela »Zvezda«. Na občnem zboru sta bila tudi zvezni poslanec Vanek Šiftar in predsednik Obč LO M. Sobota Jože Velnar. Po poročilih in volitvah novega upravnega odbora so zborovalci razpravljali o delu, predvsem pa o vlogi gostinskega delavca v naši družbeni ureditvi.
Tudi v gostinstvu je potrebna pri uveljavljanju samoupravljanja zavest soodgovornosti. Krivda za nekatere nepravilnosti v gostišču »Ledava« ne teži samo posameznikov, temveč ves kolektiv, ki se je vse premalo zavedni svojih dolžnosti in pravic. Gostinski delavec zavzema v javnem življenju posebno mesto. S svojim delom lahko vzgojno vpliva posebno na našo mladino, ki čestokrat zaide prav v gostilni na kriva pota.
Kakor vsem delovnim ljudem, je potreb-
na tudi gostincem samoizobrazba. Letos so imeli mursko-soboški gostinci nekaj predavanj o kletarstvu, o našem družbenem samoupravljanju. o odnosih med SZ in našo državo, o tarifni politiki ter o novem komunskem sistemu. Nekaj članov sindikata je opravilo tudi strokovne izpite. Vse delo pa jc imelo kljub prizadevanju upravnega odbora in članov še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo morali gostinci odpraviti pod vodstvom novega upravnega odbora.
Na občnem zboru so sklepali gostinci tudi o delu v prihodnjem letu. Sindikalna podružnica bo skrbela za moralno in politično vzgojo članov, predvsem vajencev, ukrenila bo vse potrebno, da se bodo včlanili v SZDL vsi člani sindikata gostincev. Delo v Svobodi, Partizanu in ostalih množičnih organizacijah — vse to je v obširnem programu. sprejetem na letnem občnem zboru sindikalne podružnice gostinsko-turistične stroke v M. Soboti.
V lendavski občini izumirajo
nekatere obrtne stroke
Na zadnji seji Oh LO v Lendavi — bila je v začetku decembra -so razpravljali o sedanjem stanju in bodočem razvoju gospodarstva v občini. O delovanju Gospodarskega sveta je izčrpno poročal tov. Aleksander Kiralj. — V občini imajo štiri industrijska podjetja s 1116 delavci. Skupno vrednost bruttoproizvoda, ki znaša 2,477.000.000 din, so do 30. septembra uresničili 64-odstotno. Pri
Proizvodnji nafte, ki je največje podjetje v občini, bosta v bodoče odigrala pomembno vlogo degazolinaža in novo naftno polje pri Filovcih. Preuredili bodo tudi opekarniški obrat v Dolgi vasi in zgradili sušilnico, s čemer bodo ustvarili pogoje za povečanje proizvodnje. Precej so napredovali tudi v Tovarni dežnikov; s sodelovanjem podjetja »Splošna mehanika« že izdelujejo vse potrebne dele, ki smo jih še morali do nedavnega uvažati iz drugih dežel.
Pomembno vlogo bodo lahko odigrali tudi obrtni obrati socialistič nega sektorja, katerih je v občini 19 in zaposlujejo 247 delavcev. Precej so se razširili »Splošna mehanika«, »Mestno mizarstvo«. »Plinarna« in gradbeno podjetje »Remont«. V mizarskem podjetju bodo uredili manjšo sušilnico za les, potrebujejo pa tudi več prostorov.
V	obrti izumirajo nekatere stroke: sedlarstvo, urarstvo, sodarstvo, kolarstvo in zidarstvo. V bodoče bo potrebno usmerjati mladino tudi v te stroke, ki so prav tako važne za gosoodarski razvoj.
V	občini bo treba ustanoviti knji-
govodski center in namestiti tržnega inšpektorja, ki bo nadziral poslovanje trgovin in gostinskih obratov.	-ce
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
TEČAJ ZA STROJNIKE. Tečaj za strojnike se bo pričel v ponedeljek 26. ob 9. uri zjutraj in ne kakor je bilo pomotoma objavljeno ob 9. uri.
VODA V ČRPALKAH. Da ne bi zaradi mraza, ki ga pričakujemo, zmrznila voda v črpalkah, opozarjamo vse poveljnike in orodjarje, da naj nemudoma odstranijo vodo iz brizgaln.
ČIŠČENJE SNEGA. Vhodi v gasilske domove in predvsem orodišča morajo biti stalno očiščeni snega in ledu, na kar ponovno opozarjamo vsa PGD.
OBČNI ZBORI PGD. V smislu pravil in sklepa sekretariata OGZ morajo vsa društvo izvesti občne zbore v mesecu jan. 1956. Vabimo UO ObGZ, da razpišejo datume občnih zborov ter nam seznam dostavijo. Prav tako so dolžna dati tehnična navodila za izvedbo občnih zborov. Društva se morajo ravnati po navodilih o izvedbi občnih zborov v Biltenu št. 18/1955 in št. 17/54. GASILSKI KOLEDAR 1956. Koledar je dotiskan, zato vabimo ObGZ in društva, da ga čimprej dvignejo v naši pisarni.
PORAVNAVA OBVEZNOSTI. Ker preide s 1. I. 1956 vse poslovanje na obč. gas. zveze, vabimo vsa društva, da nemudoma poravnajo svoje obveznosti na OGZ, t. j. plačajo dolgove (članarino, Gas. vestnik PV in bilten).
Iz pisarne OGZ
Popravek
V zadnji (50. št.) »Pomurskega vestnika« se je v Članek »Murska Sobota naj bo poleg gospodarskega in upravno-političnega tudi kulturno središče Pomurja« na prvi strani vrinila tiskovna pomota. V drugem odstavku se mora prvi stavek glasiti pravilno takole:
»Med najpomembnejše sodi gotovo načelna soglasna izjasnitev Sveta o nujnosti in potrebnosti gledališke stavbe v Murski Soboti, (ne stavke, kakor je bilo zapisano)
Posvetovanje o elektrifikaciji v Radencih
Samo z lučjo še nismo vsega pridobili
(Nadljevanje s 1. strani)
Pri nas je taka navada, da prenehajo elektrifikacijski odbori z delom, čim zasveti v kraju električna luč. S tem pa elektrifikacijski odbor še zdaleka ni dosegel namena; zato bi bilo prav, če bi obstojali po posameznih krajih elektrifikacijski odbori še vnaprej. Naloga odborov bi bila v tem, da bi nekako načrtno uvajali porabo električne energije, kot pogonskega sredstva v kmetijstvo in gospodinjstvo. Kljub trenutnim težavam in redukcijam električnega toka, se bo moral naš elektroenergetski sistem  sčasoma tako okrepiti, da bo zadostil vsem potrebam široke potrošnje. Danes pride v Sloveniji povprečno 160 KWh na prebivalca letno, v nekaterih drugih državah pa presega potrošnja tudi 2500 KWh na posameznega prebivalca. Direktor DES Maribor - okolica, je poudaril, da se električni tok ni podražil v taki meri kot ostali predmeti potrošnje, čeprav je potrebnih samo za vzdrževanje omrežja v Sloveniji nic manj kot 1 milijarda 800 milijonov din. Navedeni stroški se povečajo še za približno 100 milijonov din zgube pri električnem toku, ki jo povzročijo tisti odjemalci toka, ki nimajo števcev. Vse to brez dvoma vpliva tudi na ceno storitev DES in cene električnega materiala.
DOSLEJ: ELEKTRIKA ŽE V 306 KRAJIH POMURJA
Kakor je danes stanje glede elektrifikacije Pomurja res kritično, nam številke povedo, da je bilo leta 1945 v Pomurju 17 transformatorjev. letos 89. Leta 1945 vsega 46 elektrificiranih krajev, letos 306. S tem v zvezi se je povečala tudi potrošnja toka od 4,5 milijona KWh letu 1952 na približno 8 milijonov KWh v letošnjem letu. Precejšnjega pomena za Pomurje je tudi akumulacijska električna peč v Vidmu.
Kasno je, da bo težko urediti univerzalne šolske delavnice v Pomurju in to v kratkem času. Da pa kljub temu vsaj delno razvozi jamo vso stvar okrog seznanjanja ljudi z vsemi mogočimi dobrinami, ki jih nudi delovnemu človeku električna energija, bi lahko prirejala n. pr. tehnična sekcija Društva akademikov v Ljubljani posebna predavanja. Na ta način bi nekako podaljšali obstoj posameznih elektrifikacijskih odborov, ki bi morali sodelovati pri takih akcijah. Tako seveda nebi popolnoma nadomestili šolskih delavnic in tudi delo bi se morda odvijalo nekoliko v drugi smeri, vendar bi s tem dosegli dvoje: akademiki bi že v času študija koristno posegli v našo problematiko, razen tega bi spoznavali družbeni
in gospodarski razvoj Pomurja. To je bil nekak predlog v razpravi.
IN NAJVAŽNEJŠE: KAKŠNA JE PERSPEKTIVA ELEKTRIFIKACIJE POMURJA?
Razpravljanja o težavah pri elektrifikaciji so zborovalci strnili v sklep, da je treba opravljati vsa dela načrtno. Gospodarski svet OLO M. Sobota bo moral izdelati načrt, katere kraje bomo elektrificirali prej, katere pozneje. Treba je tehnično ugotoviti potrebo in način dela. O vprašanju hidrocentral na Muri ni mogoče reči nekaj dokončnega. Gradbeni stroški HC na Muri bi znašali okrog 8 milijard din. Kar se tiče pogojev gradnje HC je Drava v Sloveniji med najboljšimi; toda zgodi se, da v Dravi primanjkuje vode, dočim je ima n. pr. Mura dovolj. Nekako v taki povezanosti bi prišla v poštev gradnja HC ua Muri. To pa je stvar sredstev in podrobnega študija razmer.
Vsa dosedanja dela pri elektrifikaciji Pomurja spadajo v prvo fazo, ki pa še vendar ni dokončno izvedena. Treba bo postaviti transformatorsko postajo v Mačkovcih. ki bo omogočila napeljavo omrežja predvsem v nekaterih predelih Goričkega. kjer je problem elektrifikacije najbolj pereč.	jn
TA TEDEN OB ROBU
OBSOJANJA VREDNO
Naši kraji z njimi pa tudi M. Sobota — so redkokdaj deležni obiskov naših priznanih umetnikov iz centralnih kulturnih središč; kadar pa le pridejo k nam, tedaj jih sprejmemo v napolnjenih dvoranah, z odprtimi rokami, s hvaležnostjo za vse posredovano iz zakladnice kulture in s tisto gostoljubnostjo, ki je lastna večini naših ljudi v pokrajini.
Tako je bilo tudi pretekli ponedeljek v M. Soboti. Dvorana je bila nabito polna. K nam so prišli Dalmatinski fantje zagrebškega radia. Z narodnimi in umetnimi pesmimi od sinjega Jadranskega morja so zelo ogreli navče občinstvo. Posredovali so nam bogat in pester program (poleg svojih domačih so nam zapeli tudi makedonske in celo slovensko pesem). Zares: bili so nam dobrodošli gostje. Parkrat so morali po spontanem ploskanju v dvorani svojo pesem celo ponoviti ali pa se znova predstaviti poslušalcem. Ni nas bilo malo. ki smo uživali ob njihovem petju.
Ko smo zapuščali dvorano, smo bili prepričani, da so gostje iz Zagreba odnesli od nas najlepše vtise in da nas bodo še kdaj obiskali. Pri tem nas je motilo samo eno: škandalozno in nizkotno obnašanje opijanjenega Štefana Zaplatiča in Josipa Cifer ja, ki sta s svojim kričanjem in skrajno nedostojnimi izrazi prilila debelo kapljico pelina na sicer dobro razpoloženje poslušalcev. V času njune prisotnosti je bil močno oslabljen kontakt med nastopajočimi in občinstvom. kajti oči poslušalcev so se večkrat obrnile proti razgrajačema Marsikdo je zmajal z glavo, marsikdo je na tihem obsodil njuno početje! Pravo vzdušje se je naselilo v dvorano šele takrat, ko so miličniki odstranili iz kulturnega hrama oba, od alkohola razgreta poslušalca.
O tem morda ne bi bilo vredno zapisati besede, toda ... Madež, katerega senca se je poznala tudi v dvorani, nam ne dovoljuje, da bi to zamolčali. »Kulturna« razgrajača ne zaslužita samo stroge kazni, marveč tudi javnega prezira nas vseh. ki radi zajemamo dobrine iz neusahljivega in čistega studenca naše kulturne preteklosti.	Poslušalec
MLADINA, DOBER TEMELJ DRUŠTEV
Pred kratkim so v Radoslavcih proslavljali dograditev gasilskega doma. Ob tej priložnosti so bile tudi sektorske tekme, na katerih so se najbolje odrezali domači gasilci.
Gasilsko društvo obstoja v Radoslavcih 45 let. Do osvoboditve so bili v društvu samo starejši vaščani, ki so bili pridni, saj so si že pred leti kupili brizgalno in zgradili skromen gasilski dom.
Po osvoboditvi se je včlanila v društvo tudi mladina. To pa nekaterim gasilskim »veteranom« ni bilo najbolj všeč. Mladinci in mladinke,ki jih je bilo 25 pa so s por žrtvovalnim delom dokazali vsem, da so kos nalogam.
Danes vodi gasilsko društvo v Radoslavcih tov. Tarča. Pod njegovim vodstvom so dosegli radoslavski gasilci pomemben uspeh: novi gasilski dom z dvorano. Pri delu so bili najbolj požrtvovalni Jožek Peršak, Franc Farkaš, Frančiška Heric, Marija Skrget, Franc Trstenjak, Elica Zmazek, Elizabeta Ganža in še nekateri člani gasilskega društva.
Ob priliki proslave so prejeli štirje mladinci podčastniške diplome.
Značilno za radoslavsko gasilsko društvo danes je to. da je vključena v društvu vsa vaška madina razen dveh mladink. Starejši člani se v polni meri zavedajo da je mladina bodočnost društva, zato ji pomagajo in jo vzgajajo.	fa
Divjemu lovcu so za petami
V križevskem okolišu imamo človeka, ki na nedovoljen način lovi in uničuje divjačino po gozdovih. Predlani je kupoval seno v balah, da se je tako lahko poceni dokopal do žice, ki jo uporablja pri svojem poslu. Fazanom nastavlja pasti in si tako pridobiva pečenko. Seveda ukradeno. Čeprav je mojster pri svojem poslu, po mu vendarle lahko prideš na sled. Tako je lani pustil na mestu, kjer je ulovil fazanko, cel kup perja. Gotovo mu je bil kdo preveč za petami.
Kakor on nastavlja divjačini pasti in zanke, tako je tudi njemu nastavljena past v Vajsovem in Karbovem gozdu.
Svetujemo mu, naj žico rajši uporabi za vezanje metel, ker bo pri tem imel več koristi. S svojim nedovoljenim poslom škoduje najprej samemu sebi, potem pa še lovski družini; približuje se dan. ko se bo znašel tam, kjer je prostor za divje lovce.
Lovska družina Križevci pri Ljutomeru
STANOVANJSKA
Janez: »Kakor vidiš, Tone, sem se oženil.«
Tone: »Kako vendar, saj nisi bil nikoli pristaš nežnega spola.«.
Janez: »Ja, veš, bil sem v hudi stanovanjski stiski, moja žena pa je imela kar udobno stanovanje.«
Črensovski telovadci v Gor. Bistrici
Črensovsko društvo Partizan dobro napreduje. Pred nedavnim so imeli akademijo Čeprav so telovadci še mladi, saj nobeden ni prestopil 17. leta, so pokazali lepo mero spretnosti; najprej so nastopili doma, potem pa še, v Gor. Bistrici.
Bistričani so jih opazovali z veliko pozornostjo. Najprej so deklice zaplesale nekaj plesov, potem po so fantje skakali čez kozo in izvajali točke na blazini. Dobro so se odrezali. Dekleta so se izkazala na bradlji. Nastop je trajal dve uri. Gledalci so se zadovoljni vračali na svoje domove, kar je prav gotovo najlepše priznanje mladim telovadcem.
Z izkupičkom od vstopnine si bodo črensovski telovadci omislili potrebne naprave zn svojo telovadnico, ki je sicer dokaj v redu.	-c
RAZPIS
za tečaj Politične šole pri CK KPS
(od 1. februarja do 30. junija 1956)
Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delujejo v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd. in si želijo povečati in poglobiti svoje politično znanje.
Prijave za sprejem v šolo pošljite upravi Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37, II. trakt, do 31. decembra 1055, hkrati pa tudi svojemu občinskemu komiteju ZKS.
V prijavah navedite osebne podatke, podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi, o višini mesečnih prejemkov.
Šola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Natančnejše informacije dobite pri upravi šole, pri občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega obmčoja.
OBVESTILO
Obveščamo zavezance prispevka zn socialno zavarovanje, da je spremenjena stopnja prispevka za zdravstveno socialno zavarovanje od 10,5% na 10,72%, računajoč od izplačanih sredstev v breme osebnih prejemkov oziroma nagrad. Ta odločitev, ki je veljavna od 1. januarja 1955 dalje, je bila sprejeta 20. oktobra 1955 na zadnji skupščini Zavoda za socialno zavarovanje LRS v Ljubljani in je potrjena po Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS.
Po tem sklepu so gospodarske organizacije vseh sektorjev, ustanove, zavodi in družbene orgaizacije — skratka: vsi zavezanci prispevka za socialno zavarovanje dolžni obračunati prispevek za socialno zavarovanje od plač vajencev in sezonskih delavcev, izplačanih v letu 1955, po stopnji 10,72%.
Vse zavezance prispevka na našem poslovnem območju pozivamo, naj razlike, ki so nastale z omenjenim sklepom, obračnajo in jih odvedejo pristojnim podružnicam.
		
našega zavoda.	
OKR. ZAVOD ZA SOC. ZAVAROVANJE
Murska Sobota
ČUDEN SLUČAJ
V Beltincih sta umrli v kratkem časov	
nem presledku sestra Magdičeva in Hartman nova. Magdičeva je bila že nekaj časa bolna in je umrla preteklo nedeljo ob tričetrt na šest, sestra Hartmanovo pa je zadela kap ob
pol sedmih istega dne.
POMURSKI VESTNIK, 22. decembra
3
KULTURNI RAZGLEDI
»Slovenski izseljenski koledar za 1956. leto“
Založila Slov. izseljenska matica v Ljubljani, gl. urednik Tone Seliškar, grafična oprema Janez Trpin
Staro leto se nagiba k zatonu. Še nekaj dni in vstopili bomo v novo, 1956. leto. Zato izhajajo v tem času koledarji, prvi znanilci novega leta. Tudi »Slovenski izseljenski koledar« se je pridružil ostalim, v vsakem pogledu zelo dostojno, še več: Za »Slovenski izseljenski koledar« je mogoče reči, da je po zunanji opremi, po zelo bogatem ilustrativnem delu (dvobarvni tisk) gotovo najlepši.
Pa tudi vsebinsko »Izseljenski koledar« ne zaostaja mnogo za drugimi koledarji. Povsem razumljivo je, da je večina gradiva posvečena
našim izseljencem širom sveta. To so zlasti članki: »Poslanica predsednika Tita«, »Ob desetletnici osvoboditve Jugoslavije« (Vida Tomšič) in beseda Predsednika Slovenske izseljenske matice Ivana Regenta našim izseljencem. Več drobnih sestavkov seznanja nase izseljence z lepotami naše domovine (Joško Sotler:	Turistična Jugoslavija«, Silvo
Matelič: »Bohinj — biser slovenske -zemlje«, reportaža E. Petrina o glavnem mestu FLRJ in drugi). Nekateri članki seznanjajo bralce z gospodarskimi vrednotami naše države (Ing. Miljeva Kač — Zeleno zlato v Savinjski dolini. Ing. P. Verbič — Premog v Sloveniji), drugi zopet o naših kulturnih vrednotah (K. Dobida — Narodna in Moderna galerija v Ljubljani, Stanko Janež — »Slovenska moderna«). Poseben poudarek je dalo uredništvo »Izseljenskega koledarja« — deseti obletnici osvoboditve naše države. O tem govore članki »Kako je bila osvobojena Ljubljana« (F. Škerl). »Spomini na partizansko bolnišnico »Franja« (Dr. F. Bojc-Bidovec, »V Muzeju narodne osvoboditve« (M.
Brezovar), poleg tega pa še številni literarni sestavki.
Izredno razveseljiv je tisti del, ki so ga napisali izseljenci sami. Tu zasledimo imena Marie Prislandove (»Slovenci v Sheboyganu«), Antona Škruba (»Pred tridesetimi leti«), Franka Česena (Dr. F. J. Kern pripoveduje o sebi«), Johna Terlepa, Marv Ivanush, Victojie Poljšak, Franka Petricha. Emine Žecker, Franka Klmve, Antona Jurca, Jennie Troha. Lonisa Levstika, Franka Zajca in Jurija Artiča. Vsi so s svojimi, večinoma spominskimi članki mnogo doprinesli k pestrosti Kole-
darja, zlasti pa so njihovi doneski važni za slovensko izseljeniško zgodovino. če in kadar jo bo kdo pisal.
Končno je treba omeniti še literarni del, ki je zelo bogat in sodelujejo v njem domala vsi vidnejši slovenski književniki. Posebej lep, kvaliteten je mladinski del, »Mladi rod«, ki je tudi dvobarvno ilustriran. Treba je omeniti tudi v angleščini napisano kratko biografijo Prežihovega Voranca ter angleški prevod njegove novele »Oče« (»Father«). Prav ta zamisel se mi zdi zelo posrečena in bi morda kazalo na ta način prikazati še katere druge slovenske književnike, mogoče v prihodnjem Koledarju.
V tem kratkem poročilu seveda nisem naštel vseh prispevkov, ki bogato izpolnjujejo bralni del Koledarja in jih zaradi velike množine tudi posebej ocenjevati ni mogoče. Reči je treba samo, da se Slovenski izseljenski letošnji Koledar uvršča med najpomembnejše publikacije te vrste pri nas.
Toda, žal. pa ne morem mimo nekaterih napak. ki jih je uredni-
štvo in opremljevalec naredilo s tem, ko je popolnoma prezrlo več tisoč prekmurskih Slovencev, ki v Koledarju niso zastopani niti v vsebinskem, niti v slikovnem delu. Celo na zunajem ovitku, kjer je objavljen zemljevid Slovenije, ni navedena Murska Sobota, čeprav je središče, glavno mesto pokrajine, od koder se je izselilo mnogo tisoč Slovencev na vse strani sveta. Tudi v slikovnem delu ni niti ene same fotografije iz Prekmurja, komaj do Radgone se je dokopal avtor slikovnega dela, dalje pa menda zanj ne obstoji slovenska zemlja. Tudi Maribora, drugega največjega mesta Slovenije, ni v tem delu. (Medtem pa je za Mislili je pomotoma napisano, da je v Savinjski dolini, čeprav se nahaja v Mislinjski dolin). Res škoda je, da je uredništvo zagrešilo te napake.	F. S.
Franc Kühar: Vezalec snopja
Še eno mnenje o drugi kino dvorani v Murski Soboti
Tov. Edvard Perhavec je v predzadnji številki »Pomurskega vestnika« povedal svoje mnenje o tem, ali sta v Murski Soboti v sedanjih prilikah potrebni dve kino dvorani Prikazal je razloge, ki govore za to, da bi bili dve kino dvorani. Tem njegovim razlogom se v celoti pridružujem. Mislim pa. da obstoji še eden in sicer zelo važen razlog, ki tudi govori za to, da bi bilo v Murski Soboti nujno potrebno še eno konkurenčno kino podjetje: to je dejstvo, da naši otroci sploh ne morejo v kino, ker zanje ne predvajajo primernih filmov. O tem, da je treba otrokom nuditi njim primerne filme, ni treba govoriti. Soboški otroci pa so za to razvedrilo in za ta vzgojni prijem, prikrajšani. Niti želja številnih staršev, niti prizadevanja Društva prijateljev mladine, niso mogla odgovornih ljudi pripraviti do tega, da bi nabavljali tudi otrokom primerno filme. Znano mi je, da imajo otroci v Mariboru in Ljubljani, kjer je zanje dovolj drugih otroških prireditev (gledališke igre, lutkovno gledališče, razne pionirske prireditve itd.), zelo pogosto na razpolago filme,
jih skupno ogledajo in o njih v šoli Naši otroci nimajo ne
enega, ne drugega. Polna dvorana ob letošnjem Tednu otroka, ko je lutkovna sekcija KUD »Štefan Kovač« pripravila otrokom lutkovno igro, pač dovolj jasno pove, kako si otroci (in starši) takih prireditev žele. Ce bi »Svoboda« prevzela grajsko kino dvorano z opremo in aparaturami bi pač vsaj ta poskrbela za to, da bi otrokom nudila kulturni užitek, ki je v danih okoliščinah mogoč. Dejstvo, da otroci ne plačujejo polne vstopnine za obisk kino predstav, bi pač ne smel odigrati vloge pri tem, da se otroški filmi ne naročajo. Zato je iz tega razloga smotrno, če ne že nujno potrebno, da grajska kino dvorana nadalje služi temu namenu.	Danica Hiršl
ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE
prejemajo za redno članarino
500 din in vpisnino 20 din naslednjih pet knjig:
1.	Koledar za leto 1957;
2.	France Bevk: Iskra pod pepelom, zgodovinska povest;
3.	Beno Zupančič: Mrtvo morje, povest;
4.	Ivan Ribič: KALA. mladinska povest;
5.	dr. Miroslav Zei: Morja in njihovi zakladi, poljudnoznanstveno delo.
Za doplačilo 50 din prejme lahko vsak član še
6.	knjigo: »Otrok od spočetja do pubertete«.
Za nadaljnje doplačilo 130 din pa še
7.	knjigo: »Pomagaj si sam«, zbirka tisoč praktičnih gospodinjskih nasvetov.
Vsak član plača 20 din vpisnine, za kar prejme »Vpisnico«, ki je oštevilčena za
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE,
ki se ga udeleži vsak član. ki se vpiše v Prešernovo družbo najkasneje do 5. aprila 1956 in plača članarino (in morda naročene dodatne knjige) najkasneje do 5. julija 1956. Z vpisnino 20 din so poravnani tudi stroški za odpremo knjig, zato poštnine ni treba več plačevati posebej.
ZA 500 DIN
(20 din vpisnina, 300 din članarina, 50 din za prvo dodatno in 150 din za drugo dodatno knjigo) lahko prejme torej vsak član sedem knjig in bo še udeležen pri velikem nagradnem žrebanju.
»VIA MALA« na odru radgonske »Svobode«
Predzadnjo soboto in nedeljo so Radgončani napolnili radgonski Dom kulture, saj so radgonski svobodaši postavili na oder že dolgo pričakovano Vio malo, ki si je prizadevala skoraj dve leti, preden se jo predstavila radgonskemu občinstvu.
Pod zelo spretnim vodstvom tov. Živca, ki je dramo režiral, so zaživeli na odru človeški liki iz žalostne doline Vie male. Treba je reči, da je pokazal tov. Živec mnogo smisla za odrsko življenje in da je vdihnil v Knittlovo zgodbo mnogo onih odrskih prvin, ki jih zahteva ta vrsta kulturnega izživljanja.
Posamezne scene so bile izvedene z veliko spretnostjo in posamezni prizori so kazali, da je gledališka umetnost tov. Živcu že znana v taki meri, da se je mogel tudi z uspehom lotiti težke Knittlove psihološke drame.
Stebri prizadevanja so bili vsekakor Kranjčevič kot Andi, Špari kot Niklaus. Beltramova kot Hana in Suščeva kot Sil veli. Treba je priznati, da so vložili vsi igralci mnogo truda v dokaj zahtevno dramo in da bi človek le stežka izbral najboljšega interpreteta.
Niklaus je bil ves čas razklan človek, ki ga je težilo zastrupljeno vzdušje Vie male, iz katerega se je izkopal šele na koncu, ko se mu je zvalilo z ramen breme, ki je ječal pod njim. kot bi nosil na sebi vso težo švičarskih gora. Njegova interpretacija je bila zelo dobra, morda je zašel tu in tam malo v odbijajoči patos in deklamatorski ton.
Hana je bila veličastna v III. dejanju, ko je izbruhnila iz sebe vso težo spomina na zločin, ki je bil moralno opravičen. Človeka je kar pretreslo, ko je bruhal iz nje bes in razočaranje, ko si je olajšala dušo pred svojim svakom Andijem. Na odrski jezik pa naj v bodoče le malo bolj pazi.
Suščeva kot Silveli je bila nežna, morda preveč nežna za vzdušje, ki ga je dihala v tej žalostni dolini obupa. Človek ni mel ves čas vtisa, da je to sestra Niklausa in Hane: človeka nikoli ne izmaliči življenje V tujini v taki meri, da ne bi slej ali prej izbruhnila iz njega prvobitna primarnost življenja, ki ga je živel doma. Suščeva je bila kljub temu igralka, ki je dajala ves čas odločilen ton dogajanju na odru.
Kranjčevičev Andi je bil sila nežen ljubimec in neizprosen mož, ko je šlo za pravico in poštenje. Kar se tiče psihološke plati, je bila nje-
gova igra najtežja, kajti v njem sta se borila dva svetova: ljubezen in pravica. Na koncu sta zmagala oba. Kranjčevič je kljub poklicni zaposlenosti pokazal toliko ljubezni do kulturnega življenja v Radgoni, da mu je treba za uspeh iz srca čestitati.
Z isto spretnostjo so izpolnili svoje naloge še vsi ostali igralci: Šparlova kot gospa Richennnauška, Puckova kot mati Hane in Niklausa. Treba reči, da je pokazala v igri vso nebogljenost žene — mučenice, iz katere je iztisnil njen brutalni mož zadnjo kapljico življenja.
Dobro se je gibal na odru Sušeč kot predsednik sodišča, ki je z umirjenim tonom dušil živčno razrvanošt morečega vzdušja. Čeprav sta imela Slavičeva in Lojze Fekonja matij pomembni vlogi, sta ju odigrala s tako spretnostjo, da jima bo treba v bodoče zaupati večjo vlogo.
Kot rečeno, je Via mala zopet oživela radgonske odrske deske in hudo bo, če bo zavladal na njih zopet mir in pokoj.
Vse scene je z lepo mero umetniškega čuta pripravila Kokoljeva.
-rko
Pred prvo premiero v letošnji
gledališki sezoni M. Sobote
22. in 23. decembra t. 1. bosta stekli preko že znanih desk na odru »Partizana« prva premiera in prva repriza (res zadnji čas) prvega odrskega dela letošnje gledališke sezone. Dramska sekcija (pod že novim naslovom DPD »Svoboda«,
toda še v starem sestavu) bo uprizorila v režiji Jožeta Zrima sodobno italijansko komedijo dramatika Alda de Bevedettija »Dva tucata rdečih rož«. Komedija ne postavlja niti pred gledalca in tudi ne pred igralca kakšnih velikih zahtev. V njej je obravnavana prastara motivika: ljubosumnost v zakonu. Pravijo pa. da novih motivov tako ni, novi so samo načini, kako jih pi-
satelj ali dramatik obdela. No, tudi v tem se avtor komedije »Dva tucata rdečih rož« ne more preveč po-siaviti. Pa vendar: vsaj nekam svojski in nov je ambient, v katerem se komedija odigrava (sodobna družina v sodobnem Rimu). Najbrž pa bi zaman iskali v komediji kakšne posebno globoke psihoioško-strukturne osnove dogodkov in ljudi, ali pa celo neke hipernapredne ideje, ki jo danes včasih hočemo po vsej sili izvleči iz vsakega dela, pa naj bo to dramsko ali pesniško. Delo je komedija, in če je naloga komedije po Lessingovih besedah, da mora biti smešna, je tej zahtevi Benedelti gotovo ustregel. Gledalci bodo imeli priložnosti več kot dovolj, da se nasmejejo komičnim situacijam med ljubosumnim možem in življenja željno ženo. Hkrati pa bo ta smeh tudi opozorilo na take vrste zakonov med ljudmi, ki niso prišli povsem posrečeno skupaj. Seveda — še enkrat: dogaja se v Italiji, v Rimu. in ljudje, ki nastopajo v komediji so Italijani (čeprav ne trdim, da bi ne mogli biti tudi kakšne druge narodnosti).
Delo je prevedel Ciril Kos m a č , režira ga Jože Z r i m, glavne vloge pa bodo igrali Zlatka C af u t a , Šarika S a p a č, Jože Z r i m in Štefan Glavač. Scena je prav tako delo Jožeta Zrima, maske je pripravila Marija Z r i m , inspicient je Rudi Kmetec, šepetalec pa Marija Poredoš.
Naj opozorimo ob tem še na prvo številko »Gledališkega lista« v letošnji sezoni, ki ga je za prvo premiero izdala dramska sekcija DPD »Svoboda« v M. Soboti. (O predstavi in o »Gledališkem listu« bomo v našem časopisu še poročali.) -fš.
Franc Kühar: Skica
ŠTEFAN S E D O N J A:
Kakšno gledališče naj dobi M. Sobota?
V članku Ali naj ostane Prekmurje res etnografska zanimivost za ostalo Slovenijo, ki je izšel' 15. decembra v Pomurskem vestniku, sem nanizat nekaj misli, s katerimi sem skušal utemeljiti zahtevo po kulturnem domu in gledališču v Soboti. Zapisal sem, da gledam na tako ustanovo s perspektive kulturne rasti in duhovnega razvoja načloveka v Pomurju, ne pa z očmi Sobočana, zato sem mnenja, no temu problemu pustiti prednost pred nekaterimi sicer pereadar čisto lokalnimi potrebami.
tej priložnosti bi rad razvil vprašanje: kakšno gledališče naj bota, in kako gojiti gledališko dejavnost v Pomurju dokler o imeli lastne gledališke stavbe?
javnosti in v zasebnih krogih so bile izrečene misli o amatero polpoklicnem in celo o poklicnem gledališču. Končno ni najjše, kako bomo bodoče gledališče imenovali, saj vemo, da je mnogokrat dvomljiva garancija za kvaliteto. Eno je predvsem : Sobota mora dobiti dobro gledališče! Če ne bomo imeli dobrega lišča, bo dvorana prej ali slej ostala prazna, kar je Slabo; če bodo ljudje obiskovali tudi slabo gledališče, a od tega nič imeli bodo, je to še slabše.
Torej — naj dobi Sobota poklicno gledališče? Približno vem. koliko stane vzdrževanje poklicnega gledališča, zato gledam na to vpašanje skeptično. S tem nikakor nočem reči, da moramo misel na Klicno gledališče opustiti. Ne! Poklicno gledališče naj bo cilj, ki ga treba čimprej doseči, začeti pa z njim ne moremo. Amaterska gledišča, kjer igralci, režiserji, tehnični vodje itd. delajo zastonj,_le v izjemnih primerih krijejo najnujnejše izdatke. Poklicna gledališča so anes pri nas tudi ob maksimalnem obisku nedonosna, saj se z vstopimo. ki je v naših gledališčih razmeroma nizka, krije le majhen od-
stotek izdatkov. S preprostim računom se lahko prepričamo o tem, da bi izdatki za gledališče s poklicnimi, torej plačanimi igralci, s poklicnim strokovnim in tehničnim aparatom, presegli naše finančne možnosti. Zavedati se moramo tudi dejstva, da žele profesionalni gledališčniki po možnosti ostati v večjih kulturnih centrih z bogato gledališko tradicijo. Bodimo odkriti! Danes bi bili pripravljeni priti v M. Soboto v prvi vrsti le tisti gledališčniki, ki jih v večjih centrih ne morejo angažirati, to je slabši ali slabi igralci in režiserji. Ko bodo naša centralna gledališča dobro zasedena, ko bo izšolanega gledališkega kadra dovolj, in to bo v najbližji bodočnosti, bomo tudi mi lažje postavljali svoje zahteve, medtem ko bi danes morali sprejemati v prvi vrsti pogoje.
Torej — naj dobi Sobota amatersko gledališče, katerega uspeh je odvisen od prizadevnosti in dobre volje posameznika ter od naklonjenosti raznih, v prvi vrsti gospodarskih, lokalnih činiteljev? Ne! Amatersko, največkrat priložnostno in spontano, pogostoma pa tudi nenačrtno in slabo kontrolirano gledališko ustvarjanje, ki srno ga gojili od osvoboditve sem, danes ne more več zadostiti kulturnim potrebam Sobote same, kaj šele, da bi moralno, materialno in s strokovnimi nasveti podprlo gledališke skupine v okolici. Če se sprijaznimo z dejstvom, da je poklicno gledališče v danih materialnih pogojih nedosegljiv ideal, amatersko gledališko delo v dosedanji obliki pa ne zadošča več vsem zahtevam, potem nam preostane še to, da iščemo pametne rešitve v gledališču, kateremu bo z materialnega vidika zagotovljen obstoj, ki pa bo vendarle tudi lahko posredovalo gledalcu umetniško zrela dela na dostojen način. Trenutno ni najvažnejše, kako bomo to gledališče imenovali, imenujmo ga zaenkrat polpoklicno. Nepravilno bi bilo, če bi amaterstvo zavrgli. Jasno je, da bodo največ
dela tudi v bodoče morali opraviti naši najboljši amaterji, toda to amaterstvo moramo razvijati v organizacijskem in umetniškem pogledu. Tudi v bodoče bodo morali režirati in igrati amaterji, toda ker želimo, da bodo predstave kvalitetne in pogostejše, bodo morali ljudje, ki imajo veselje do dela na odru, več delati, več študirati. Naši amaterji bodo morali dati od sebe vse, kar zmorejo. Če želimo v eni gledališki sezoni videti vsaj šest dobro naštudiranih del, to pomeni, da se bo skupina ljudi v gledališki sezoni morala ukvarjati v prvi vrsti z delom na odru, iz tega pa sledi, da bo vsaj to najsposobnejšo in najdelavnejšo skupino treba primerno nagrajevati, honorirati, da ne rečem plačevati. Kaj nam pomaga, če ima vsako podjetje, vsaka ustanova svojo igralsko skupino, ki sicer z muko nekaj spravi na oder, ko pa iz prakse vemo, da take prireditve žal mnogokrat niti ne dosezajo še dopustnega povprečja. Iz vseh že obstoječih igralskih skupin bo treba pritegniti najsposobnejše ljudi, za katere je treba organizirati jezikovne in druge tečaje o tehniki govora in o tehniki igranja sploh. Najbolj žalostno pri nas je to, da začnemo misliti na gledališče šele takrat, ko se gledališka sezona prične, ko bi se morale že vrstiti premiere. Če hočemo v bodoči gledališki sezoni imeti že lastno gledališče s primernim repertoarjem, potem ne smemo čakati do prihodnje jeseni. Potrebno je, da ustanovimo neko osrednje gledališko telo, ki bo rešilo vprašanje repertoarja, ki bo organiziralo in mobiliziralo vse razpoložljive subjektivne sile in ki bo sposobno zagotoviti bodočemu gledališču tudi materialno bazo. To telo bo moralo opraviti vsa tista dela, ki nikakor ne spadajo v delokrog režiserja, a jih je do danes moral največkrat opravljati režiser sam. Če režiser preveč cepi svoje sile ter se ukvarja s tehničnimi in organizacijskimi vprašanji, obstoji nevarnost, da igralcem in delu, ki ga režira, ne bo mogel posvetiti potrebne pozornosti. Ravno tako naj se igralci pred nastopom in v odmorih koncentrirajo za igro, ne pa da postavljajo kulise. Scena, razsvetljava, kostumi, ostala tehnična in organizacijska dela — vse to so stvari, pri katerih sicer igralci in režiser lahko pomagajo, toda nikdar na račun igre same.		 	
Igralci in režiserji morajo poznati vse pridobitve sodobnega gledališča, ker sicer ne bodo mogli dobro izvrševati svoje najvažnejše
naloge, se manj pa bodo mogli pomagati in svetovati igralskim skupinam v okolici, zato si bo bodoče gledališče moralo čimprej naročiti vsaj najnujnejšo predmetno literaturo.
Za vsak frak in za vsako lasuljo se tudi ne bomo mogli večno vozariti v Ljubljano, saj znašajo potni stroški, izposojevalnina in če še računamo izgubljen čas, več, kakor je vredna izposojena stvar, zato bo bodoče gledališče moralo skrbeti tudi za lastno garderobo. To so trdni temelji, na katerih raste in se razvija vsako gledališče, tu torej moramo začeti tudi mi. Morda je zahteva po poklicnem gledališču v M. Soboti res nekoliko preuranjena, toda zahteva po ustanovitvi gledališča, ki naj postane polpoklicno in se končno razvije v poklicno, je nujna. Prav po polževo bomo napredovali na tem področju, če bomo čakali, da bodo pogoji za gledališče počasi dozorevali in nam zreli padali pred noge. Te pogoje moramo tudi ustvarjati. Najvažnejše je seveda, da dobi bodoče gledališče čimprej dostojno zgradbo, to pa še ne pomeni, da moramo do takrat počivati. Prav gledališčniki bodo morali s svojim delom in z doseženimi uspehi dokazati, da je gradnja gledališča v M. Soboti problem, ki terja rešitev.
Tisoč in več, težav bo pri tem delu, toda kdaj pa je že kaj, velikega in pomembnega nastalo brez težav in brez naporov!?
Ne bojim se eventualnih ugovorov, ki bi jih utegnil sprožiti ta sestavek. Če bodo pametni, jih bom upošteval, če neslani, jih bom preslišal. Toda pred enim ugovorom bi se vseeno rad zavaroval že zdaj. Nekdo mi je ironično izjavil: »Gledališče — morda ga boste res dobili, toda verjemi mi, da bo največkrat ostalo prazno. Naši ljudje nimajo smisla in razumevanja za take stvari.«
Če je ta trditev resnična, potem imamo samo še en razlog več, da pohitimo z gledališčem, kajti gledališko občinstvo še nikjer ni padlo zrelo z neba. V vsakem mestu in ob vsakem, času si je moralo gledališče publiko šele vzgojiti in pritegniti z umetniško kvalitetnimi uprizoritvami. Če ljudje nimajo smisla in razumevanja za umetniške in kulturne vrednote, to še ne pomeni, da jim kultura ni potrebna, pač pa le dokazuje, da je bilo njihovo kulturno življenje revno in da jih je treba dvigniti iz te kulturne revščine.
Materialno stanje šolstva na področja
murskosoboške občine ni zadovoljivo
Posamezni Sveti občinskega ljudskega odbora Morska Sobota, ki so bili pred nedavnim ustanovljeni, so že začeli z uspešnim delovanjem. Nekateri bolj, drugi zopet manj. Med tiste, ki so takoj v začetku dobro razumeli svojo nalogo, sodi tudi Svet za šolstvo, ki ga kot predsednik vodi Miro Š t u b e 1. Prav te dni je imel Svet svojo tretjo redno sejo. Na ujej so sprejeli predsednikovo poročilo, izčrpno analizo šolstva na področju občine.
Obisk pouka je zadovoljiv ter so v tem pogledu med najboljšimi v Sloveniji. Težave imajo s ciganskimi otroki, od katerih jih 25% ne obiskuje šol, zlasti iz vasi Pečarovci, Kupšinci in deloma tudi iz Pušče pri M. Soboti. Sicer pa so tisti ciganski otroci, ki hodijo v šolo, zelo pridni, snažni in se radi učijo. Da bi imeli čim boljšo sliko o stanju otrok, so šolski odbori, ki jih je na tem področju 23, izdelali ustrezna poročila. Poleg tega se mnogo ukvarjajo tudi z učnovzgojno problematiko, proučujejo materialno stanje učiteljstva in šol ter so v stalni povezavi s starši. Šolski odbori so tudi sodelovali pri predlogu proračuna za 1. 1956, ki je pod povprečjem ter manjši od ljutomerskega, kljub temu, da je tam stanje mnogo boljše.
Skrajno nezadovoljivi so šolski prostori v soboški občini in tudi sicer po vsem Prekmurju. Leta 1919 je takratna Jugoslavija prevzela izredno slabo, skoraj še fevdalno šolsko ureditev, V stari Jugoslaviji se je v tein pogledu storilo izredno malo. V desetih letih po osvoboditvi se seveda ni dalo vsega tega še popraviti. V Soboti še nekako gre. skrajno slabo pa je na podeželju.
V	Bakovcih morajo n. pr. poučevati v treh izmenah ter imajo nekatere oddelke tudi v bivši gostilni. Tudi na Tišini ni mnogo bolje. Šolske prostore imajo v Zadružnem domu.
V	Puconcih pa se stiskajo v nekdanji verski šoli. Da bi se to težko
stanje popravilo, bi potrebovali okoli poldrugo milijardo dinarjev. Težave so tudi z učnimi pripomočki, ki jih primanjkuje, ter z opremo, ki je ponekod stara tudi po petdeset do sto let. Občinski odbor sicer pomaga, kolikor je v njegovi moči.
Tako je lepo opremil soboško šolo z učili, pa tudi v nižji gimnaziji v Puconcih je stanje še kar zadovoljivo. 
Težave imajo tudi z učnim ka-
drom, ki je sicer dober, požrtvovalen in delaven tudi izven šole. Toda zaradi slabih materialnih razmer, zlasti stanovanjskih, bežijo učne moči iz Prekmurja takoj po dveh letih, ko so napravili strokovni izpit. Tako je na prekmurskih šolah skoraj vedno mlad učiteljski pripravni kader. Občina se sicer, trudi, da bi izboljšala pogoje, je pa finančno mnogo preslaba. Zato so na  Svetu predlagali, da bi ustanovili posebne šolske fonde, preko katerih bi se zbirala sredstva za izboljšanje materialnega stanja. Dobro bi tudi bilo, da bi se v ta namen ustanovil tudi poseben republiški sklad. Če bodo sredstva dopuščala, bodo v Soboti zgradili novo šolo ali pa nadgradili staro. Število prebivalstva namreč stalno narašča, z njim pa seveda tudi šoloobvezni otroci. 
Svet je na tej svoji seji sprejel sklep o ustanovitvi komisije za podelitev štipendij ter komisije za kmetijsko-gospodinjske šole.
-fš
Med najlepše šolske stavbe v Sloveniji sodi gotovo soboška gimnazija
V nestrpnem pričakovanju dedka Mraza
Že smo pisali v prejšnji številki našega lista, da je potrkala zima tudi na pokrajino ob Muri in natresla drobni sneg po naših poljih in gozdovih. To prav zato, da bi se pripeljal po beli snežni odeji, pri naših malčkih tako priljubljeni dedek Mraz. Toda glejte! Sneg je izginil in spet imamo tako čmerikavo vreme. Morda se je pokazal sneg samo zato, da bi povečal pri naših malčkih nestrpnost. Kdo ve! Pa do dneva, ko bo prišel v obisk dedek Mraz, je še dokaj dni in upajmo, da bodo do takrat dobili naši kraji od žadnjih obronkov goričkega gričevja, do poslednje vasi v prleških goricah novo svatovsko odejo.
Na sprejem dedka Mraza se pripravljajo v vseh krajih Pomurja. Množične organizacije, učitelji in seveda naši najmanjši. V Radgoni pripravljajo pionirji pester program, za sprejem dedka Mraza. Uprizorili' bodo otroško igrico »Desetica«. Tudi društvo prijateljev mladine skrbi, da pionirji ne bodo razočarani. Na gimnaziji v Črensovcih že zbirajo darila. Nekaj bodo prispevale tudi kmetijske zadruge v Črensovcih, Odrancih in na Bistrici. Beltinske pionirje bo presenetil dedek Mraz z novimi lutkami. Že naprej je baje sporočil, naj se lepo pripravijo na sprejem. S seboj bo pripeljal tudi palčke, vile in snežinke, ki bodo spravile mlade gledalce v dobro voljo. V goričkih Križevcih že nabirajo požrtvovalne mamice prostovoljne prispevke. Nikakor nočejo, da bi dobili njihovi malčki skromnejša darila kakor malčki v drugih krajih. Dobro vedo, da «dober glas gre v deveto vas«, tudi v Pertoči, kjer šo se na mladinskem sestanku pogovorili o pripravah za Novoletno jelko. Več nam niso sporočili, toda vemo, da ne bodo med zadnjimi. V Murski Soboti se prav tako pripravljajo na sprejem dedka Mraza. V dvorani obrtne zbornice bodo priredili priljubljeno lutkovno igro »Rdeča kapica«. Pionirji na gimnaziji z
veliko vnemo pripravljajo spevoigro Palčki,., ki jo bodo uprizorili 27.,28.,in 29.decembra. Za izvedbo posameznih sporedov skrbi Društvo krjjateljev mladine. Dedek Mraz bo imel lep kožuh s slovenskimi ornamenti, dolgo brado in popotno palico. Spremljale ga bodo različne živali. Tako si že sedaj predstavljajo soboški pionirji in cicibani prihod dedka Mraza. Na Cankovi so sklenili učitelji in Društvo prijateljev mladine, da bodo poslali dedka Mraza po vseh šolah, kjer bo delil darove. 30. devembra dopoldne bo obiskal dedek Mraz deco v Krogu in Bukovcih, popoldne pa deco v Črnelavcih in Rakičanu.
Kako se. pripravljajo na sprejem deka Mraza v drugih krajih in s kakšnimi željami, ga pričakujejo pionirji in cicibani, bomo še poročali.
V MESECU »POMURSKEGA VESTNIKA« STORIMO VSE, DA BO NAŠ DOMAČI LIST PRODRL V SLEHERNO VAS, V POSLEDNJO KMEČKO HIŠO
Društva prijateljev mladine čaka obilica dela
Koordinacijski odbor Zvez društev prijateljev mladine za bivši soboški in ljutomerski okraj je imel 3. decembra sejo, kjer so odborniki rapravljali o tekočih zadevali in perečih vprašanjih, ki se tičejo naše mladine. Sprejeli so več važnih sklepov.
Po možnosti naj bi bilo pri vsaki šoli društvo prijateljev mladine. Na sedežu občine pa se naj osnuje koordinacijski odbor teh društev.
DPM naj tesno sodelujejo s Socialistično zvezo in oblastjo (Svet za zdravstvo, za socialno politiko, za varstvo matere itd.) ter raznimi društvi in organizacijami.
Na množičnih sestankih SZDL
moramo obravnavati tudi vzgojne probleme in slučaje, kjer izkoriščajo otroke, kjer pijančevanje očeta onemogoča pravo vzgojo otroka in podobno.
Vajeniško vprašanje je še vedno pereče, ker nekateri mojstri ne upoštevajo zakonskih predpisov in izkoriščajo vajence za razna opravila, ki niso nikakor v zvezi z učenjem ali pa morajo delati preko določenih ur.
Tudi otrokom razbitih družin in defektnim otrokom morajo. DPM v bodoče posvetiti večjo pozornost.
Težak problem so ciganski otroci in je nujno, da se ga lotijo vse organizacije, ki pridejo za to v poštev.
« Skupno s SZDL bodo društva prijateljev mladine lahko lepo izvedla prireditve za Novoletno jelko z dedkom Mrazom.
ŠE PRED NOVIM LETOM POKAŽI »POMURSKI VESTNIK« SVOJCEM IN PRIJATELJEM
Franc Zadravec:
TISK IN RADIO-
VELIČASTNI SREDSTVI ČLOVEŠKE DRUŽBE
Naj osvetlim te trditve na drobnem primeru, s tiskom, ki nam je iz te dobe regionalno najbližji, tedaj s prekmurskim predvojnim tiskom. Vsi ga bolj ali manj poznamo, pa naj gre za protestantski, ali za klerikalni tisk. Pustimo tokrat premagano zeleno belo — rdeče barvo in si za trenutek vzkličimo osrednjega duha časopisa »Novice Slovenske krajine«!
Duh imenovanega časopisa je bil pokrovateljski duh neizprosnega prekmurskega političnega prvaštva. Ne slovenstva, ne zdrave in uspešne kulturne vzpodbude, ne odločna beseda o težavah prekmurskega sezonca in težaka niso našli pravega prostora v njem. Prvo mesto je imela politično obarvana verskost; na njej so Novine neumorno ostrile svoj politični prst. Ni slučaj, temveč politično pretehtano postavljen smoter, ako Novine 1932. leta zatrjujejo Prekmurcem, da vsebujejo Mohorjeve knjige dovolj znanja , za njih, ali dobesedno »Med nami se vedno bolj širi slab, ničvreden tisk. Ničesar ne kupujte, kar ni krščansko — razen Novin berite Mohorjeve knjige, ki vam dajo vse potrebno znanje.« Tako torej! Prekmurec mora štediti, ker je siromak, čemu naj bi razmetaval denar za knjige in za časopisje, ki ni prekmursko ali pa vsaj mohorjansko. Logika te miselnosti se zaključi v spoznanju:
Koga je laže voditi in mu ukazovati kot neizobraženega, neposvečenega človeka? In taki nazori so imeli de len uspeh, kajti starejša generacija Prekmurcev je še vedno čutila na sebi strupen pogled nekdanje plemiške gospode. Poslušnosti na vsak ukaz in oboževanja starih avtoritet se še ni docela otresla. Spomin na drdranje pozlačene kočije, pred katero se je težak spoštljivo umaknil, če je bilo treba tudi v jarek, ta spomin na tlačanske dolžnosti še ni bil docela zbledel.
Kleklovo pretrdovratno vztrajanje pri narečju tudi ni moglo koristiti združevanju slovenskega naroda. Novine so razpihovale znano slepoto o domačinih in prišlekih. Da, tam čez Muro žive Slovenci s slovenskim knjižnim jezikom, tostran Mure pa Prekmurci s svojim, sicer slovenskim narečjem, ki pa je takšno, da Prekmurec po dvajsetih letih sobivanja z ostalim slovenskim ljudstvom še ne razume knjižnega jezika. Še več! V času velesrbske jezikovne hegemonije okrog leta 1930. tedaj za Aleksandrove diktature, so Novine celo trdile, da je prekmurščina most med slovenščino in srbohrvaščino, most k enotnemu jugoslovanskemu jaziku. In če tega mostu ne bi bilo, bi ga morali ustvariti.
Tak časopis kajpada ni bil zmožen gojiti v Prekmurju trdne zavesti slovenstva, temveč je zanašal vanj le zmedo. Nenehno dokazovanje, da je tako imenovana Slovenska krajina specifična pokrajina v okviru Slovenije, ki si zasluži avtonomijo, je to zmedo vsaj v 20-tih letih le še večalo. Kleklu namreč ni bilo za Slovenijo, še manj za Jugoslavijo. Kakor dokazuje njegov dnevnik ▲ madžarskem jeziku, je ves čas odločno mislil na vrnitev svetoštefanske krone, podobno kot protestantski vrhovi.
Toda mladi rod se največkrat ne strinja s tem, kar mu pripovedujejo očetje. Ta stara resnica v razvoju človeške družbe se je potrdila tudi v tisku na prekmurskih tleh v 30-tih letih.
Drugega oktobra 1934 je izšla v Lendavi »Ljudska pravica«, ki jo je kot urednik izdajatelj podpisal pisatelj prekmurskih ravnin Miško Kranjec. »Novine« so takoj ogorčeno ugotovile, da je gospodarska, zgodovinska politična in kulturna zasnova tega glasila grobo marksistična. Napadle so urednika, tistega urednika, ki je kot prvi Prekmurec dve leti pred tem v časopisu »Novi čas« zapisal, da je Klekl odigral svojo politično in nacionalno vlogo v Prekmurju. Napadle so ga, češ da je začel širiti v Prekmurju marksizem, to brezbožno vero, s katero želi kot novi prerok spraviti prekmurskemu kmetu ruski raj. Časopis da je demagog, ki zastruplja siromašne in nezadovoljne množice in seje revolucijo. Zato Klekl poziva oblast, naj list zatre.
Da, v »Ljudski pravici« se je res pokazalo, da so bile množice nezadovoljne. Ko listamo stran za stranjo tega časopisa, se nam ostre obtožbe poedinih dopisnikov iz delavskih in kmečkih vrst, obtožbe prekmurskih sezoncev, belokranjskih malih kmetov, zasavskih rudarjev in jeseniških železarjev zlijejo v mogočen krik, v krik zoper nasilje in po socialni pravičnosti. V časopisu je množično spregovoril slovenski mali človek z enotnim upornim jezikom, žuljava roka je prijela za pero, da popiše svetu svoje težke zgodovine v buržoazni državi. Začutila je, da ne piše sama, da ji pomagata revolucionarni slovenski politik in proletarski pisatelj. Obsojujoče in vzpodbudno je udarila pisateljeva beseda: slovensko ljudstvo še nima svoje pravice, ne svojih poslancev. »Mogoče bo pa vendarle tako, da si bomo mi sami izbrali, ne voditeljev, temveč zastopnike, ki bodo delali to, kar jim bomo naročili.« Ta »mogoče« pa ni več dolgo smel ostati mogoče, zakaj čas odločitve se je naglo bližal.
Razumljivo je, da je bilo poleg »Ljudske pravice« še več naprednega slovenskega časopisnega tiska med vojnama, ki je izhajal v presledkih po naših industrijskih središčih. Nekaj tega časopisja pa je stalo preveč v internacionalnem znamenju — premalo mesta je dobivala v njem živa beseda slovenskega proletarca in malega kmeta. Po čemer se »Ljudska pravica« od njega razlikuje in kar ji daje med njim najvišje mesto, je prav njen ljudski, stvaren govor izrabljenega človeka.
Kljub temu, da slika našega časopisnega tiska do leta 1941 ni najbolj ugodna, smemo in moramo ugotoviti, da smo zmeraj imeli tudi nekaj takega tiska, ki je ustvarjal iz neorganiziranega ljudstva narodno skupnost in zavest enotne življenjske usode, tiska, ki je osveščal slovenskega človeka tudi socialnopolitično. Brez takega tiska bi nikdar ne prišlo do velikega poaprilskega narodno in socialno osvobodilnega dejanja.
(Konec prihodnjič)
OKBAJNI KOMITE LMS
je izvolil svoje svete
Okrajni komite LMS je imel pred kratkim prvo sejo. Po izvolitvi predsednika in 7 članskega sekretariata še je razvila plodna razprava o delu mladinskih organizacij v Pomurju. Na tej seji so izvolili tudi tri svete, svet za kmečko, za delavsko in svet za šolsko mladino. Vsi sveti se bodo v kratkem sestali in svoje zaključke in sklepe posredovali OK LMS. Svet za kmečko mladino bo že na prvi seji razpravljal o Mladinskem kmečkem dnevu, ki bo maja prihodnjega leta.
Na seji Okrajnega komiteja LMS so razpravljali tudi o »Utrinkih« literarnem glasilu, ki ga izdaja mursko-soboška šolska mladina.
Vadarski mladinci so napravili oder in — igrali
Čeprav ima organizacija LMS v Vadarcih bolj malo članov, pa kljub temu uspešno deluje. Za letošnje uspešno poslanstvo je bila pohvaljena.
Za 29. november je uprizorila partizansko igro »Izdajalec«. Igralci so svoje vloge dobro obvladali, gledalci pa zapustili dvorano s solznimi očmi. Sedaj se pripravljajo za uprizoritev trodejanke. Prva predstava naj bi bila že januarja, z »Izdajalcem« pa bodo gostovali še v sosednjih vaseh.
Največ preglavic so imeli z odrom. Premagali so jih tako, da so vaščani prispevali deske, zadruga pa denar, da so lahko dostojno opremili oder. Kljub temu pa jim še vedno primanjkuje sredstev.
Mladina ima tudi svoj šahovski krožek. Na šestih deskah igrajo dvakrat tedensko. Obiskujejo tudi kmetijsko-gospodarsko šolo v Bodoncih. Januarja bodo v vasi odprli gospodinjsko šolo. Prve slušateljice so se že vpisale. Imeti nameravajo tudi pletarski tečaj. Organizirala ga bo kmetijska zadruga. Spomladi pa nameravajo ustanoviti še strelsko družino in sekcijo za odbojko.
Vaški aktiv LMS, ki lahko služi mnogim vrstnikom za vzgled, se za pomoč iskreno zahvaljuje vsem vaščanom, posebno po še kmetijski zadrugi, ki jim je prispevala za prevleko odra 10 tisočakov, in jim želi obilo uspehov v novem gospodarskem letu.	Šte-
POMURSKI VESTNIK, 22. decembra
5
KMIETIJSTVO- težišče preučevanj in bodočih ukrepov
Pokrajina ob Muri je pretežno kmetijska. Temu primeren je tudi sestav Gospodarskega sveta pri OLO. Svet šteje ti članov, od katerih je sedem takih, ki imajo kmetijski poklic in so tudi praktični kmetovalci. Že samo s tem je dal OLO poudarek kmetijstvu in njegovemu razvoju.
Svet združuje vse gospodarske panoge v okraju. Doslej so njegovi člani v glavnem ugotovili obstoječe stanje v trgovini, gostinstvu, industriji in obrtništvu ter začrtali pot za njihov napredek, stanje v našem kmetijstvu pa še vneto proučujejo. Zaradi svojega uspešnega delovanja je Svet ustanovil poseben odbor za kmetijstvo kot študijskoposvetovalni organ. Sklepe in predloge, ki so plod živahnih razprav in proučevanj, potem lažje dokončno obravnava in uresničuje.
SAMOSTOJEN SVET ALI SEDANJI ODBOR?
Ob tem se bo ustavil vsakdo, ki mu je napredek kmetijstva pri srcu. Tudi Pomurski vestnik je posredoval svojim bralcem gradivo za razmišljanje. Celo na seji OLO smo o tem razpravljali. Kaj prida Seveda nismo mogli izluščiti. Rezultati javnih razprav so privedli gospodarski svet in njegov kmetijski odbor do zaključka, da je sedanja organizacija edino pravilna v današnjem času in pogojih. Škoda le, da je bila javnost v predzadnji številki PV o tem napačno obveščena.
Primeri nekaterih okrajev ne morejo veljati za nas; v Mariboru ali Trbovljah ne morejo obravnavati močno razvite industrije istočasno s kmetijstvom. Ti okraji pa so vendarle močno kmetijski! Pod trboveljski okraj spada tudi vsa krško-brežiška kotlina. In če bodo take potrebe tudi pri nas, jih bomo gotovo prav vsi podprli!
Izločiti kmetijstvo iz našega kompleksnega »gospodarstva«, bi bilo vsej prej kot logično. Zahtevalo bi tudi spremembo upravnega aparata pri OLO in službe za planiranje, skratka: nove sile in materialno sredstva! Prav gotovo to ne bi bila ali Vsaj ne bi smela biti glavna ovira pri zamisli o svetu za kmetijstvo. Menda pa smo si enotni v tem, da ni važna oblika, marveč vsebina dela!
KZ - osnovne celice za napredek kmetijstva
Zopet smo Pogledali malo na »ono stran« — na Hrvaško. Tam imajo »kmetijske postaje«, ki so kot oblastni organi na sedežih okrajev ali pa v izrazito kmetijskih okoliših V zadnjem času pa tudi na teh postajah tarnajo, da jim manjka nekaj, kar bi jih bolj trdno povezalo s terenom. V tem smislu vedno bolj omenjajo kmetijske zadruge. Pri nas pa že od vsega začetka poudarjamo, da naj bi bile prav kmetijske zadruge najbolj primerna oblika za napredovanje v kmetijstvu. Delovanju zadrug pa moramo dati primerno vsebino. Dosedanji uspehi — selekcija živine, semenska, služba, zadružna trgovina itd. — so najboljše jamstvo za to, da bodo lahko naši podeželski ljudje največ dosegli v kmetijstvu le takrat, če se bodo včlanili v kmetijske zadruge in pod njihovim okriljem uveljavljali svoja napredna stremljenja, sposobnosti in prizadevanja. To pa je tudi stvar temeljite in skupne akcije vseh, ki delujejo na področju kmetijstva in večine naših prebivalcev.
V tem pogledu je napravil korak naprej tudi kmetijski odbor; za njega je osnova delovanje v okviru kmetijskih zadrug, meni pa, da kmetijska služba pri OZZ le ni povsem dobro urejena. Prvič ni bila povsem organizirana, saj je vsak strokovnjak deloval samo po svoji strokovni liniji, ki je bila vertikalno povezana z ono pri Glavni Zadružni zvezi in drugič — ta služba je bila tudi preveč centralizirana, saj so dobivale zadruge v glavnem le direktive.
STROKOVNJAKI NAJ BODO V SLUŽBI KMETIJSTVA
Nova oblika te službe naj bi bila takšna, da bi bilo vse delo zaupano le enemu strokovnjaku, ki bi povezoval delovanje na področju kmetijstva in ga vsklajeval s potrebami okraja in težnjami kmetijskih zadrug. Razen štirih »zgodovinskih« strokovnih referatov (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo) naj bi pri OZZ obstajal še referat za kmetijsko gospodarstvo (bolj učeno se sliši: za agrarno ekonomiko). Proučeval naj bi strukturo in sestav kmetijskih posestev, sestavljal razne analize, dajal zanesljive podatke zavodu za planiranje, davčni upravi in drugim organom, analiziral kmetijska tržišča, uvajal knjigovodstvo in evidenco v kmetijstvu itd.
Vsebinsko pa naj bi delovanje strokovnjakov pri OZZ bilo v glavnem raziskovalnega in poučevalnega značaja.
V OBČINSKE KMETIJSKE ODBORE — NAPREDNE KMETOVALCE!
Tako sledimo smotrom, ki jih hočemo uresničiti v novih občinah in sploh v komunalnem gospodarstvu, kmetijskim zadrugam pa dajemo Zdravo osnovo, da bodo lahko odigrale svojo pomembno vlogo v kmetijstvu. Dolžnost Ob LO je, da privabijo v kmetijske odbore in svete napredne kmetovalce, ki bodo lahko s svojimi izkušnjami desna roka ljudskemu odboru pri izvajanju kmetijskih nalog. Občine naj bi tudi čimprej namestile kmetijske strokovnjake kot svoje dobrodošle pomočnike, ki naj ne bodo samo upravni uslužbenci, marveč tudi terenski delavci, povezani s kmetijskimi zadrugami, njihovimi odseki in kmetovalci. Ta služba ni posebno zavidanja vredna, je pa častna in pionirska, zato naj bo tudi primerno upoštevana in plačana. Bilanca naših srednjih in visokih šol nam kaže, da teh ljudi ne bi smelo pri-
manjkovati! Tudi kmetijske zadruge naj bi čimprej namestile strokovnjake, ki bodo operativno povezani s kmetijsko službo pri občini, pri OZZ pa bodo našli svoj Strokovno — posvetovalni Organ!
Ponekod se nove občine že uspešno lotevajo kmetijskih problemov. V Beltincih, Lendavi in Martjancih utrjujejo kmetijska gospodarstva, v Radgoni se vneto prizadevajo za Ureditev Apaške kotline, v Ljutomeru hočejo s primernim združevanjem okrepiti socialistična kmetijska posestva — vsi pa več ali manj uspešno izvajajo redne naloge.
Kmetijski odbor bo odslej pošiljal svoje predloge, navodila, sklepe in priporočila istoimenskim odborom pri Ob LO, prav tako pa želi tudi od njih prejemati poročila o delovanju. Le tako bo namreč lahko usmerjal in dejal pomoč tja, kjer je najbolj potrebna — največkrat po strokovnjakih OZZ.
TUDI ZADRUGAM — INVESTICIJSKE KREDITE
Kmetijski odbor je družno s strokovnjaki že sestavil svoj delovni program, predvsem za drugo leto.
Novi tehnično — strokovni prijemi pa terjajo tudi nova finančna sredstva. Skratka: brez denarja ne bo šlo! Odbor je tudi ugotovil, da bo potrebno od prihodnjega leta dalje vedno več denarja za razvoj in napredek kmetijstva. Ne v obliki podpor, nagrad in podobnega — tega
naj bo čim manj in le v najbolj nujnih primerih, ko je težko potegniti mejo med koristmi posameznika in družbe. Za ostale potrebe naj dobivajo kmetovalci primerna posojila.
Investicijskih posojil se dandanes poslužujejo v glavnem le soc. kmetijska gospodarstva, v bodoče pa jih naj bi dobivate tudi kmetijske zadruge. Z njimi naj bi si omislile traktorje za oranje, mlatilnice, motorne sadne škropilnice, plemenske bike ali na kratko: uporabile naj bi jih tam, kjer bodo
lahko članom največ koristile in kjer se bodo vložena sredstva najprej vračala.
ZA POSEBEN OKRAJNI
INVESTICIJSKI SKLAD
Republiški in zvezni investicijski skladi so še vedno premajhni, zato bi spričo velikih potreb pri obnovi vinogradov in drügod kazalo ustanoviti poseben okrajni investicijski sklad. Večji del sredstev za ta sklad bi se dalo dobiti tako kot letos, ko sta oba okraja zbrala za subvencioniranje kmetijstva okrog 40 milijonov din.
Po mnenju kmetijskega odbora bi za kritje najbolj nujnih potreb zadostovala polovična vsota, ki naj bi jo zbral in z njo gospodaril občinski ljudski odbor, za ostalo vsoto pa bi bilo treba ustanoviti okrajni investicijski sklad, v katerega naj bi se stekala sredstva dotacij iz republiškega proračuna in druga sredstva, ki bi jih našel gospodarski svet. Ta sklad bi se v par letih dokaj povečal, saj bi bil rok za vračanje posojil že po dveh treh letih, le pri vinogradih po petih letih. Ra-
zumljivo je, da bodo take sklade ustanavljale tudi občine, a mi bomo taka stremljenja samo podpirali!
NOVA POSTAJA ZA UMETNO OSEMENJEVANJE V M. SOBOTI
V	poljedelstvu se bomo morali usmeriti k pridelovanju kakovostnega semenja. Doslej so ga v glavnem pridelovala soc. kmetijska posestva, delno pa tudi kmetje. Za delovanje semenske službe bo potrebno nekaj sredstev, pridelovalci pa bodo za svoje požrtvovalno delo in riziko nagrajeni z ugodno zamenjavo (vrednostjo) 1:1,3. Prav tako bo potrebno sejati več krmnih rastlin in pridelovati več travnodeteljnega semenja. Tudi selekcija krompirja je v programu za leto 1936. Nadalje predvidevamo razne gnojilne in sortne poskuse, melioracije in apnenje zemljišč. Bolj odločno bomo- zatirali tudi sadne škodljivce in bolezni, gradili bomo silose in gnojnične jame itd.
V	živinoreji bomo nadaljevali z odbiro živine, svinj in perutnine. Tuberkulozno živino bomo izločili. Za delno kritje razlike v vrednosti med plemensko in klavno živino bodo potrebni 3 milijoni. Graje pa je vreden postopek klavnic, ki plačujejo okuženo živino dokaj ceneje, dasi pri tem nimajo posebnih odpadkov in ponavadi prodajajo meso po isti ceni.
Leta 1956. bomo morali uvoziti 2 plemenska bika in si omisliti 3 bike domače reje, nadalje enega ali dva žrebca za izboljšanje ljutomerskega kasača. Takšen žrebec pa velja okrog 1 milijon din, zato je odbor mnenja, naj ga preskrbi republiška žrebčarna v Pragerskem. Okrajni proračun namreč tega ne premore!
Umetno osemenjevanje bomo razširili po vsem okraju. Kupiti bomo morali še en avto za prevoz semena in zgraditi postajo za osemenjevanje krav v Me Soboti. Z vsemi potrebščinami nas bo veljala okrog 15 milijonov din. Sedanji leseni hlevi so namreč neprimerni, zlasti kar se tiče požarne varnosti. Če upoštevamo, da velja en plemenski bik Čez 1 milijon din, potem lahko kmalu ugotovimo, kolikšna škoda bi nastala, če ne bi mogli rešiti plemenskih bikov (verjetnost je mala), ki so skupaj vredni toliko, kot bi stala nova praktična in ognjevarna stavba.
VSAKA ZADRUGA NAJ BI IMELA VZOREN SADOVNJAK
Sadjarstvo je važna kmetijska panoga. Za nove sadovnjake bomo potrebovali kredite. Čez zimo bomo odločno ukrepali za izvajanje uredbe o obveznem čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Vsaka kmetijska zadruga naj bi imela Vsaj en vzoren sadovnjak, v katerem bi se lahko učili okoliški sadjarji. Sadjarske razstave naj bi služile kot vzpodbuda za napredno sadjarjenje.
Gojenje sadnih drevesc je v zadnjem času precej nazadovalo. V bo-
doče bo potrebno zadostiti vsem potrebam sadjarjev in vrtičkarjev,
zato je kmetijski odbor že sestavil predlog za gojenje sadnih drevesc in sadnega grmičevja vseh vrst’ (ribez, kosmulje, jagode, maline) v drévèsnicah pri Gradu, v Podgradju. na Kapeli in v nekaterih zasebnih. Ker je težko za več let naprej določiti potrebe do drevesca natančno, bo treba s sredstvi iz Okrajnega proračuna kriti razliko, ki bi nastala tedaj, če drevesnice ne bodo mogle vedno vnovčiti svojega pridelka. Bolje je imeti tisoč drevesc več, kot pa sto premalo. Letno naj bi v drevesnicah vzgojili okrog 20.000 sadnih drevesc raznih plemen, razen tega pa še 10.000 sadik pritličnih drevesc in grmičevja za vrtove. Gospodarski svet je ta predlog docela potrdil.
VEČ CEPLJENK BOMO
POTREBOVALI PRI OBNOVI VINOGRADOV
Obnova vinogradov je glavni Problem v vinogradništvu. Primanjkuje nam sredstev, saj velja obnova na 1 ha okrog 1,5 milijona din. Potrebni so nam ugodni krediti, ki naj bi jih dajali okrajni gospodarski organi, obnovo pa naj bi izvajale kmetijske zadruge. Tudi trsnih cepljenk imamo premalo. Pri letni obnovi 100 do 150 ha vinogradov bi potrebovali letno od 600 do 900.000 cepljenk. Pridelek trsnih ključev je zadosten, le trsnice nam ne morejo dati toliko cepljenk. Kaj pa nam pomagajo krediti, če ne bomo imeli cepljenk! Kmetijski odbor meni, da so cepljenke dolžna gojiti vsa vinogradniška gospodarstva, za kar bodo v kratkem tudi primerno zadolžena. Za to se je odločil tudi gospodarski svet, ki je potrdil ta predlog.
Samorodnice se naglo širijo in že zavzemajo v Pomurju okrog 1.000 ha zemlje ali ⅓ vseh vinogradov. Posledice so Žalostne: pogubno pijančevanje in mešanje z žlahtnimi vini. Kmetijski odbor je sestavil predlog okrajne uredbe o zatiranju samorodnic, po katerem bi morali v petih letih izkrčiti vso šmarnico in drugo divjo trto. Gospodarski svet je ta predlog zavrnil, ker je menil, da bo promet s samorodnico omejil novi vinski zakon. Samorodnice pa bodo v bodoče dobrodošle za predelovanje v brezalkoholne grozdne sokove. Da bi le tega soka preveč ne privrelo!
INVESTICIJE TJA,
KJER BODO NAJPREJ DALE SADOVE
Posebne komisije — v njih so strokovnjaki, člani DIT — bodo do 31. decembra proučile stanje na socialističnih kmetijskih posestvih. Sestavile bodo program za investicije in pridelovanje. Iz zbranih podatkov bo prav gotovo razvidno, kolikšna investicijska sredstva bodo potrebna za popolno izkoriščanje njihove zmogljivosti in kje bodo investicije tudi rentabilne. Taka posestva, ki nimajo pogojev za rentabilnost investicij, bo potrebno zaokrožiti z nakupom ali prodajo posameznih zemljišč, drugje pa spet drugače razmejiti dosedanja gospodarstva — v skladu z novimi razmerami in potrebami našega gospodarstva. Marsikaj, kar je nastalo z administrativnimi posegi, bo treba sedaj popraviti in vskladiti z gospodarskimi potrebami pokrajine ali občine.
V POMURJU BOMO PRIDELOVALI SEMENJE ZA VSO SLOVENIJO
Odbor Za kmetijstvo bo na prihodnjih sejah proučil stanje v kmetijskih šolah Rakičan in Podgradje. Slab obisk v teh šolah, čeprav imamo pri nas okrog 20.000 kmetij, nas sili k temeljiti razpravi o tem vprašanju.
V posebnem referatu bomo obdelali pridelovanje poljskih in travnik semen. Spričo suhih poletij in peščene zemlje je zlasti Prekmurje zelo prikladno za pridelovanje semenja. Tudi razumnih kmetovalcev je pri nas dovolj. Zakaj ne bi pridelovali semenja za vso Slovenijo, če je že tako!
Pestro življenje bo porajalo vedno nove probleme — tako v kmetijskih zadrugah, pri njihovem uveljavljanju v kmetijstvu, v Zadružni trgovini in drugod — gospodarski svet in kmetijski odbor pa jih bosta vedno vztrajno proučevala in odstranjevala.
Ing. Tone Skvarč
Zadružni dom u Prosenjakovcih — središče gospodarskega in kulturnega življenja
(Foto Kološa)
NAŠE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
in določanje obratnih sredstev v letu 1956
Sestavek zajema snov, o kateri razpravljajo gospodarski strokovnjaki. Ne bo napak, če se seznanijo z novimi predlogi o kreditiranju tudi člani upravnih organov naših podjetij.
Že z Začetkom leta 1956 predvidevajo novi način dodeljevanja obratnih sredstev gospodarskim organizacijam. Da se z novim načinom izpopolni in izboljša metoda kratkoročnega kreditiranja, so že pripravljeni novi predpisi:
1. Uredba o skladu obratnih sredstev
2.	Odločba o ugotavljanju začetnega sklada obratnih sredstev.
3.	Uredba o kratkoročnih kreditih.
Kaj nam prinašajo novi predpisi v pogledu kratkoročnega kreditiranja in v čem se izražajo novosti?
FORMIRANJE SKLADA OBRATNIH SREDSTEV
Gospodarske organizacije si zagotavljajo obratna sredstva za svoje redno in nemoteno poslovanje, praviloma iz sklada obratnih sredstev, ki ga morajo same ustvariti. Ta sklad bi se naj po novem formiral iz dobička gospodarskih organizacij in iz dotacij. ki bi jih dobivale novoustanovljene gospodarske organizacije od svojih ustanoviteljev (državni organi in druge gospodarske, oziroma družbene organizacije.)
Sklad obratnih sredstev, je sklad družbene skupnosti, s katerim upravlja delovni kolektiv podjetja. Uporabljati pa se mora samo namensko. Porabiti se more izključno samo za zaloge surovin, materiala, proizvodnje v teku, polizdelke, gotove izdelke, terjatve od drugih gospodarskih organizacij, vrednostne papirje ter gotovino. Sklad obratnih sredstev se ne more uporabljati za investicije ali druge namene.
Gospodarske organizacije odgovarjajo družbi za sklad obratnih sredstev. Sklad obratnih sredstev se ne more uporabljati za odpis izgub gospodarskih organizacij. Izgube, ki se ne krijejo s sredstvi iz rezervnega sklada ali na kak drug način po obstoječih predpisih, morajo poravnati gospodarske organizacije v roku 60 dni od ugotovitve izgube, oziroma 60 dni od dneva odobritve zaključnega računa za preteklo Ieto.
Z upravnim postopkom se sklad obratnih sredstev ne more odvzeti niti zmanjšati.
Gospodarske organizacije morajo plačati prispevek v sklad obratnih sredstev. Ta prispevek v sklad obratnih sredstev, se določa z zveznim družbenim planom. Kot osnova za plačilo prispevka služi stanje sklada
po knjigovodstvu gospodarske organizacije na dan zapadlosti obveze za plačilo prispevka. Prispevek v sklad obratnih sredstev gre v splošni investicijski sklad.
Pravilnost uporabe sklada obratnih sredstev bo ugotavljala finančna inšpekcija, Narodna banka FLRJ. ter ostale banke, preko katerih poslujejo gospodarske organizacije.
Ta način formiranja sklada obratnih sredstev, se ne nanaša na kmetijske zadruge, kmetijsko obdelovalne zadruge ter obrtniške zadruge, ker se bodo določala tem obratna sredstva na poseben način.
KAKO BOMO PREŠLI NA NOVI SISTEM
Gospodarske organizacije, ki so bile ustanovljene do konca leta 1955, in so do tega roka pričele redno poslovati dobijo začetni sklad obratnih sredstev iz družbenih sredstev. Skupni znesek teh sredstev, ki bi se razdelil gospodarskim organizacijam v obliki začetnega sklada obratnih sredstev, določa Zvezni izvršni svet.
Kot zagotovilo začetnega sklada obratnih sredstev, so sredstva splošnega sklada obratnih sredstev, po stanju 31. VIII. 1955. Razlika, ki se ne bi pokrila s tem skladom, bi predstavljala dolg federacije.
Dolg federacije, ki je nastal Vsled dodeljevanja začetnega sklada obratnih sredstev gospodarskim organizacijam preko obsega sredstev splošnega sklada obratnih sredstev, bi se vračal postopoma iz sredstev
in na način, ki ga bo določil zvezni družbeni plan.
Z ugotavljanjem obvez gospodarskih organizacij do federacije je dana možnost, do se skladno s potrebami za reguliranje odnosov med gospodarskimi organizacijami in družbeno skupnostjo, predpišejo višine prispevka federaciji. Od začetnega sklada je odvisna višina sredstev, ki jih morajo odvajati gospodarske organizacije federaciji, zato se bodo morale gospodarske organizacije zanimati za Celotni proces ugotavljanja začetnega sklada.
Višino začetnega sklada obratnih sredstev, ugotavlja banka z elementi, ki jih določi Zvezni izvršni svet. Ugotavljanje višine začetnega sklada obratnih sredstev s strani banke, bi bilo le začasnega značaja. Dokončne odločbe o začetnem skladu obratnih sredstev bi določili pristojni državni organi Predvidevajo, da bi vzeli za določanje začetnega sklada obratnih sredstev, skupno odobreni obratni kredit, ki ga je uživala gospodarska organizacija v IV. tromesečju 1955. Pri tem pa ne bi upoštevali posebnih namenskih sredstev, nenamensko koriščemh kreditov itd.
Za	odkupna,	gradbena podjetja	se za-
četni sklad obratnih sredstev ugotavlja na način, ki se je uporablja! doslej za določanje kredita za stalna obratna sredstva.
Razlika med kreditom, ki ga imajo najetega gospodarske organizacije v IV. tromesečju 1955. in zneskom začetnega sklada. bi se uravnovesila s posebno pogodbo med banko in gospodarsko organizacijo.
Na	začasno	ugotovljeni začetni	sklad
obratnih sredstev s strani banke, imajo gospodarske organizacije pravico pritožbe. Pritožbe obravnava posebna komisija. Pritožili se sme tudi banko, če ugotovi, da je bil Postopek nepravilen.
Odločbe o dokončno ugotovljenih zneskih začetnega sklada	obratnih	sredstev,	bi naj
izdali	pristojni	državni	organi. Okrajni
ljudski odbori naj bi prevzeli jamstvo za ta sklad. Ljudski odbori bi bili tako dolžni iz svojih sredstev povrniti zneske začetnega sklada obratnih sredstev v slučaju, da gospodarska organizacija preide v likvidacijo.
Janez Kološa
Ogenj v Vanča vesi
V soboto dopoldne je začelo goreti pri posestniku Jožetu Mihaliču v Vanča vesi. Ogenj je uničil s slamo krito podstrešje in z njim seno, deteljo, koruznico, nekaj moke In ves letošnji pridelek žita. Škodo cenijo okrog 300.000 din, ki pa bi se prav gotovo podesetorila, če ne bi bili pravočasno prihiteli na pomoč domači gasilci, ki so s svojim požrtvovalnim delom preprečili, da se ogenj ni razširil na bližnjo kopico slame, od tam pa na poslopja treh sosedov. Požrtvovalnim gasilcem se potemtakem imamo za kaj zahvaliti.	-ra-
6
POMURSKI VESTNIK, 22. decembra
LJUBITELJI LEPE KNJIGE!	BRALCI!
ZA NOVO LETO 10% POPUST
V naših poslovalnicah:
»DOBRA KNJIGA« v Murski Soboti »VESNA« v Lendavi
»KNJIGARNA IN PAPIRNICA« v Ljutomeru »KNJIGARNA IN PAPIRNICA« v Radgoni lahko kupite vse leposlovne knjige in publikacije za 10% ceneje kot sicer od 20. decembra 1955 do 1. januarja 1956 Popust — priložnost, da si ceneje omislite knjige in obogatite svojo knjižno zalogo!
Časopisno in založniško podjetje „POMURSKI TISK”
Murska Sobota
ŽIVINOREJCI!	ŽIVINOREJCI!
PREBERITE!
Zaradi malega števila osemenitev na osemenjevalnih postajah Dobrovnik, Turnišče, Genterovec in Hotiza bomo z 19. decembrom 1955 te postaje začasno ukinili. Zato bomo nekoliko spremenili tudi proge. Dokončno ostane v veljavi naslednji zimski red:
			
I. proga:		II. proga:	
Martjanci	7,35	Rakičan	10.10
Zgor. Moravci (Škrilec)	8,10	Puconci	10.50
Moravci	9,05	Predanovci	11,30
Tešanovci	9,45	Brezovci	11,30
Bogojina	10,15	Puževci	12.25
Beltinci	11,10	Skakovci	12.50
Črenšovci	11.55	Gederovci	13.15
Stročja vas	13,00	Vanča ves	13,40
Veržej	14,10	Kupšinci	13.50
Križevci	14.45	Črnelavci	14.15
Bučečovci	15,20	Polana	14.40
Radenci	15,45		
Petanjci	16.05		
Tišina	16.30		
Krog	17,00		
M. Sobota, 13. decembra 1955.
Veterinarski zavod Murska Sobota
Komisija za namestitev direktorjev v gospodarskih organizacijah pri Ob LO Lendava razpisuje službeno mesto
POSLOVODJE
za obrtno podjetje »Pekarna« v Lendavi.
Pogoji: mojstrski izpit iz pekarske stroke in 5 let prakse v njej.
Pravilno kolkovane prošnje je poslati do 25. decembra t. 1. Občinskemu ljudskemu odboru Lendava.
Kmet. zadruga z. o. j. Murski Črnci
razpisuje službeno mesto
UPRAVNIKA
Pogoji: Srednja kmetijska šola ali najmanj 8-letna praksa v zadružni službi na vodilnem mestu v trgovski ali finančni stroki.
Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe s 1. I. 1956.
Prijave sprejema Kmetijska zadruga M. Črnci.
Upravni odbor KZ Križevci pri Ljutomeru
razpisuje službeno mesto
POSLOVODJE
poslovalnice Križevci I. Nastop službe s 1. 1. 1956. Prošnje s potrebnimi dokumenti in dokazili o dosedanjem službovanju je poslati upravi kmetijske zadruge.
ZAHVALJUJEMO SE
organom Ljudske milice, ker so že po 2 in pol-urnem zasledovanju prijeli moža, ki je v naši poslovalnici ukradel precejšnjo količino usnja.
Trgovina z usnjem
»USNJE«
M. Sobota, St. Kovača 16.
KMETOVALCI, S SVOJIMI PRISPEVKI LAHKO MNOGO POMAGATE, DA BO »POMURSKI VESTNIK« VEDNO BOLJ VAŠ LIST
MALI OGLASI
POSESTVO v izmeri 15 hektarjev prodam v neposredni bližini Vidma ob Ščavnici.
—	Naslov v upravi lista.
KNJIGOVODJO, samostojnega ali pomožnega, stalnega ali honorarnega z večletno prakso sprejmemo takoj ali po dogovoru v službo. — Ponudbe z življenjepisom je poslati Zadružnemu kmetijskcmu gospodarstvu Jarenina pri Mariboru.
KOSILNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Naslov v upravi lista.
LOKOMOBILO za mlačev, 4 KS; TRAKTOR »Charmes«, mlatilnico, dva mala konja in majhen voz — prodam. — Josip Kranjec, Ivanovci, p. Križevci v Prekmurju.
PREKLIC. — Mariju Liber s Slamjakn preklicujem vse, kar sem neresničnega govorila o Marjani Tušek iz Ilovec in se ji zahvaljujem- da je umaknila zasebno tožbo. — Marija Liber 1. r.
VINOGRADNIŠKO POSESTVO, 0,40 ha z novo zidano hišo in gospodarskim poslopjem na Račkem vrhu pri Kapeli prodam ali zamenjam kjerkoli v bližini železniške proge. — Miloš Tanaskovič, Ob
LO Ljutomer.
LOKOMOBILO, 5 KS, dobro ohranjeno — prodam. — Poizvedbe: Krnci št. 5, p. Martjanci.
HARMONIKO »Hohner«, 80 basov, prodam za 45.000 din. — Kupci dobijo naslov v upravi lista.
MANJŠE POSESTVO ob glavni cesti s sadovnjakom in njivo, nova zidana hiša, primerno za obrtnika — prodam. Poizvedbe: Grad št. 13.
NOV USNJEN PLAŠČ - za močno osebo
—	prodam. — M. Sobota, Mikloša Kuzmiča 3.
NOV MLIN z vso opremo — prodam. Informacije v upravi lista.
Okrajni ljudski odbor v M. Soboti
sprejme v službo
STROKOVNEGA PREDAVATELJA
za poljedelstvo in mehanizacijo. Nameščen bo na kmetijski šoli v Podgradju. Prehrana in stanovanje sta zagotovljena za samskega predavatelja.
Pogoji: Fakulteta ali srednja kmetijska šola z vsaj 5-letno prakso v kmetijstvu. — Plača po uredbi z dodatkom.
Prošnjo je poslati Svetu za šolstvo pri OLO M. Sobota najkasneje do 25. decembra 1955.
Tedenski koledar
Nedelja, 25. dec. — Božič Ponedeljek, 26. dec. — Štefan Torek, 27. dec. — Janez Sreda, 28. dec. — Tepežni dan Četrtek, 29. dec. — Tomaž Petek, 30 .dec. — Evgen Sobota, 31. dec. — Silvester
Lunine mene: 29. dec. ob 04 uri 44 minut polna luna.
KINO
LENDAVA — od 23. do 25. decembra finski film »Poročni venec« — 27. do 28. decembra italijanski film »Vrag vzemi slavo« — od 30. decembra do 1. januarja 1956 argentinski film »Žena morja«. BELTINCI — 24. in 25. decembra jugoslovanski film »Sinji galeb«.
GRAD — 25. decembra indijanski film »Tri prepovedane zgodbe«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 24. in 25. decembra ameriški film »Zločin v Nevadi« — 28. in 29. decembra jug.-nemški film »Poslednji most« — 51. decembra in 1. jauarja 1956 ameriški film »Skrivno življenje V. Mytia«.
VELIKA POLANA — 25. decembra franco ski film »Pariz poje« — 31. decembra ameriški film »Zločin v Nevadi«. MURSKA SOBOTA — od 22. do 23. decembra ameriški film »Skrivnost Indijanke« —od 24. do 25. decembra ameriški barvni film »Skaramuš« — od 27. do 28. decembra ameriška barvna risanka »Pepelka« — od 29. do 30. decembra italijanski film »Neron in Mesalina«. CEPINCI — 25. decembra ameriški film »Skrivnostna cesta« — 1. januarja 1956 italijanski film »Ljubezen in strup«. RADGONA — 24. in 25. decembra ameriški film »Rdeče nebo nad Montano« — 28. in 29. decembra mehiški film »La Red« — 31. decembra in 1. januarja 1956 »Daj gas Džo«.
RADENCI — 24. in 25. decembra angleški barvni film »Afriška kraljica« — 29. decembra ameriški film »Zaseda«.
NAJDENO ŽELEZO
12. decembra 1955 je bilo najdenega na cesti M. Sobota—Tišina okrog 30 kg betonskega železa v kolobarju. Železo je padlo z nekega avtomobila. Lastnik ga lahko dobi p.ri Tajništvu za notranje zadedeve M. Sobota, soba št. 11.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki ste spremljali na zadnji poti našega predragega moža, očeta in tasta.
EMERIKA RUŽO
učitelja v pokoju.
Posebna zahvala naj velja društvu upokojencev, gasilcem za častno spremstvo, godbi, duhovnikom za poslovilni govor, govornikoma, pevcem in darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrazili sožalje.
M. Sobota, 19. dec. 1955.
Žalujoča družina
Okrajna zadružna zveza v Murski Soboti
razpisuje službena mesta za
administrativno moč
Pogoji: srednješolska ali nižješolska izobrazba, znanje strojepisja, po možnosti tudi stenografije. Sprejmemo tudi začetnika.
referenta za mehanizacijo
Pogoji: nižješolska izobrazba. Kandidat mora poznati kmetijska mehanizacijska sredstva.
Prošnje za sprejem je poslati Okrajne zadružne zveze M. Sobota najkasneje do 1. januarja 1956. Nastop službe z novim letom.
9
Življenska zgodba prekmurskega sezonca Ivana Bakana
Življenje naprodaj
Mlačnega marčnega dne 1943. leta se je naš bataljon premaknil na operacijsko področje tuniške fronte. Ni mi bilo vseeno, ko sem ugledal topovski ogenj in zaslišal lajanje nemških strojnic. Navdajal me je občutek, da nesem naprodaj svoje mlado življenje... Še sreča, da smo nekaj časa ostali v rezervi.
Od doma nisem imel nobenega glasu. Tu in tam me je razveselila le kaka bratova karta iz Francije. Pošto je z jeepom raznašal po položajih kapetan Črnomarenko, ruski emigrant. Zame je vedel, da sem Jugoslovan. Zato se je nekega dne tudi brez pošte ustavil pri meni in me kar naravnost ogovoril:	
- No, prijatelj, pri vas je tudi vroče. Tam v Srbiji partizani dobro tolčejo Nemce. Pritiskajo jih z vseh
Debelo sem ga pogledal. O partizanih in o njihovih spopadih z Nemci sem prvič slišal.
- Kdo pa je Tito, ki jih vodi? - je nadaljeval.
Nisem mu vedel odgovoriti. Vse to je bilo zame novo, nerazumljivo in presenetljivo, prav tako kot legionarsko maščevanje nad lastnimi, osovraženimi oficirji, ki so jih podirale krogle naših ljudi in zaradi cesar so nam zagrozili s zdesetkovanjem naših vrst. Dobro mi je eno delo, da se doma, v moji deželi borijo proti Nemcem, proti istemu sovražniku kot jaz.
Naš bataljon so prav kmalu prestavili v prvo bojno črto, med rahlo valoveče mlado žito. Napadali smo hrib Zaghoen. Vod, v katerem so se poleg mene nahaja l oficir adjutant Nemec, Podoficir Potlov in nek Hrvat iz Zagreba, se je vkopal na najbolj izpostavljenem položaju. Sreča, da smo se pred nemškmi sreli	
lahko zaklanjli ali za manjše skale. Nemec, ki nam je podvige,
veljeval, nas je vzpodbujal na smele
češ da je zdaj prilika, da dobimo odlikovanja, čine, denar. Pod vplivom alkohola in takih obljub smo se res odplazili daleč naprej. Nemci so naše linije obstreljevali s strojnicami in minometalci; sicer so bili malo višje od nas.
Priplazili smo se prav blizu dveh nemških tankov. Slišali smo celo nemško govorico in videli »vermahtovce«, kako brezskrbno kadijo tik ob tankih.
Razdelili smo si skupino in bili pripravljeni za bliskovit napad. Ko pa je naš adjulant dvignil glavo izza
skale in opozoril Hrvata, naj točneje pogleda, kaj delajo »vermabtovci«, ga je v trenutku zadel in dobesedno raztrgal izstrelek minometalca. Tedaj mi je Potlov zapovedal:
— Adjutant je imel vodko. Pojdi pa jo prinesi, če mu tudi čutarice ni razneslo!
Ves zbegan sem ga ubogal. Plazeč se po trebuhu sem se približal ostankom trupla in otipal čutarico. Bila je
cela in oblita s svežo krvjo.
Potlov je hlastnil po čutarici, se obrnil na hrbet, široko odprl usta in si pijačo curkoma zlival vanje. Pa amo nekaj trenutkov. Strel ga je zadel v roko in mu el tudi skozi ustne, da ga je kar na mah oblila kri. čeprav sem bil samo »šaržer«, sem takoj zagrabil Polovo strojnico in začel sipati ogenj. Mislil sem, da je daj tako in tako vsega konec. Nenadoma me je — med vistenjem krogel in eksplozijami min — nekaj udarilo po desni nogi. Zdelo se mi je, da me je oplazil drobec kale. Bolečina' pa me vseeno ni zaustavila pri streljanju ...
Potlov je medtem prišel k sebi.
Podoficir — Poljak, ki se je znašel ob meni, mi je zel strojnico in velel, naj Potlova spravim vstran, v ambulanto. Ročno sem zadel Potlova na ramena — bil je eden izmed mojih najbližjih prijateljev — in se pod njegovo težo v toči krogel in izstrelkov plazil nazaj. Po enem kilometru sem srečno dospel do naših in vprašal po ambulanti. Bila je še blizu dva kilometra dalje, zato sem s težavo nadaljeval pot. Nekaj sto metrov pred ambulantnim šotorom so mi pritekli na pomoč in odvzeli ranjenca. Jaz sem obsedel. Čedalje močneje sem čutil boečino v nogi, ki mi je postala težka kot svinec. Vzel sem v roko bajonet in razrezal blaten čevelj. Stopalo in notranjost čevlja sta bila vsa v krvi. Izpod gležnja se mi je raril v meso košček izstrelka, v stopalo pa dva žeblja iz podplata... Skušal sem skakati naprej po eni nogi. Ko so me opazili, sta tudi pome pritekla dva bolničarja in me vzela pod roko . ..
Zdravnik, ki je bil Ceh, me je vprašal po narodnosti. Ko sem mu od bolečine komaj odgovoril, da sem Jugoslovan, je s prstom pokazal name in dejal najbližjim bolničarjem:
— Vidite, kaj se vse napravi za prijatelja.
Oprali in obvezali so mi ranjeno nogo in me s prvim transportom poslali v bolnico v El Okef, kjer so me operirali. Od tam so me potem odpeljali v Constantine, končno pa v Setif.
Med prevozom iz El Okefa v Constantine sem zvedel, da so se Nemci začeli predajati. Bil je to eden izmed
poslednjih dnevov v Tunisu.
Kolona legoinarjev s konji
POMURSKI VESTNIK 22. decembra
7
Pridelujemo in prodajamo kakovostna in pristna domača vina — kakor tudi sadna drevesca in cepljenke
Delovni kolektiv
Vinogradniškega gospodarstva
K a p e 1 a
želi srečno in veselo Novo leto vsem svojini cenjenim strankam, občanom Radgone in stanovskim kolektivom v Pomurju.
DELOVNI KOLEKTIV
ZADRUŽNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA
„P L A V I C A“
MURSKA SOBOTA
Poslovalnice:
MANUFAKTURA
ŽELEZNINA
ŠPECERIJA
želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo Novo leto.
S tekstilnim, špecerijskim in galanterijskim blagom boste vedno vljudno in solidno postreženi pri nas. —
Konkurenčne cene!
Pestra in bogata izbira!
TRGOVSKO PODJETJE na drobno in debelo
„SLO G A“
Gornja Radgona
Telefon št. 2
Vsem našim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno leto 1956
Pri nas vedno sveži kruh in pecivo Svojim strankam se priporoča
Pekarna
„KRUH-PECIVO“
Ljutomer
in jim želi srečno in veselo Novo leto
Tudi v novem letu 1956 boste vedno solidno in dobro postreženi s kakovostnim tekstilnim, galanterijskim in špecerijskim blagom
TRGOVSKEM DOMU
„ZARJA“
LJUTOMER
Ob novem letu 1956 Vam iskreno čestitamo z najboljšimi željami za srečo naših cenjenih odjemalcev
Železninske potrebščine za gospodinjstvo, dom in kmetovanje dobite vedno po ugodnih cenah v trgovini z železnino in tehničnim materialom
»ŽELEZNINA« - Ljutomer
Solidna postrežba — Konkurenčne cene!
Naše blago se samo hvali.
Srečno in veselo Novo leto vsem cenjenim strankam in poslovnim prijateljem!
SVOJIM CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČA
KAVARNA »MURA«
Murska Sobota
V trgovini z živili in gospodinjskimi potrebščinami
..NADA“ - Ljutomer
ne boste nikdar razočarani, kajti postreženi boste vedno solidno in vljudno
Delovni kolektiv pozdravlja svoje cenjene odjemalce ob prestopu v novo leto 1956
Mojim odjemalcem in in strankam srečno Novo leto!
DŽABIR ALIJEVIČ slaščičar Ljutomer
Mojim cenjenim strankam in odjemalcem želim srečno in veselo novo leto 1956 JOŽEF PAUKO slaščičarna Murska Sobota
Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim strankam želi vse dobro v novem letu 1956
DELOVNI
KOLEKTIV
TOVARNE
MESNIH
IZDELKOV
MURSKA SOBOTA
Svojim strankam in odjemalcem želim srečno Novo leto in jim še nadalje priporočam svoje usluge in izdelke
Avtomehanična
delavnica
LUDVIK RAJBAR
Murska Sobota
Trg zmage 1 Telefon št. 130
Če boste potrebovali pločevino, kemikalije, posodo ali druge železninske potrebščine, potem se vedno oglasite v trgovini
„ŽELEZNINA“
Gornja Radgona
in postreženi boste vljudno in solidno. Vsikdar dobra izbira Konkurenčne cene!
Ob novem letu pozdravljamo vse svoje cenjene stranke, odjemalce in poslovne prijatelje
KOLEKTIV
TRGOVSKEGA PODJETJA
„PRESKRBA“
Murska Sobota
želi svojim cenjenim strankam srečno in veselo Novo leto in še nadalje priporoča svojo postrežbo in kakovostno blago
S pristno domačo kapljico, toplimi in mrzlimi jedili boste* vedno vljudno in solidno postreženi
V HOTELU
„JERUZALEM“
IN V HOTELU
„PRLEK“
LJUTOMER
Prenočišča!	Konkurenčne cene!
Delovna kolektiva obeh gostinskih obratov čestitata svojim gostom in strankam k Novemu letu in jim želita tudi v prihodnosti obilo uspehov
Kakovostne pletarske izdelke, ki so se že uveljavili na domačem in tujem trgu, izdelujemo in prodajamo trgovinam in drugim cenjenim strankam. Svojim poslovnim prijateljem jih priporočamo tudi v novem gospodarskem letu 1956
´VRBA´
Murska Sobota
in jim želimo tudi v bodoče obilo uspehov pri socialistični graditvi in uveljavljanju družbenega upravljanja.
8
POMURSKI VESTNIK, 22. decembra