NAŠA TEMA Čakalne dobe: rak v zadnjem stadiju str. 12-13 GOSPODARSTVO Težki časi za vinarje str. 4 Thomas Markle: Mu bo ončno uspelo prepričati hčer Meghan?! kon12č. A 21 št. 32 SPORED vsi radi Demet Özdemir: Super sladka v seriji Moja sladka jagoda Tednik za Savinjsko regijo / št. 32/ Leto 76 / 12. avgust 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik »Slišalo se je, kot bi padale bombe« Tako je pripovedovala domačinka iz Arje vasi, ki je bila v nedeljo popoldne v času najhujšega padanja toče z družino ujeta v letni kuhinji s pločevinasto streho. Toča je bila velika kot mandarina, klestila je približno trideset minut. Najhuje je bilo v ozkem pasu med Vrbjem in Novim Celjem, kjer je za sabo pustila pravo razdejanje. Ne le, da je oklestila pridelek hmelja in drugih poljščin, luknjala je tudi strehe, pri čemer so ljudem pomagali gasilci. Je to nova realnost, na katero se bomo morali navaditi? str. 2-3 CELJE INTERVJU Irena Vozlič Stjepčević, direktorica Lambrechtovega Mladi športniki z ledu proti nebu str. 9 doma str. 26-27 2 AKTUALNO Št. 32, 12. avgust 2021 ZADETKI »Tisti, ki pišejo zakon, bi se morali vedno znati postaviti v vlogo tistega, ki leži v postelji.« Irena Vozlič Stjepčević, direktorica Lambrechtove- ga doma Slovenske Konjice »Vso pozornost še vedno namenjamo čarobnosti, ki jo nudi tiskana knjiga, ki nas z vsakokratnim vonjem po svežem tisku povezuje s podobnimi ob- čutji, kot so bralce preve- vala že pred 170 leti.« Dr. Tanja Ozvatič, ravna- teljica Celjske Mohorjeve družbe »Premalo spoštujemo kul- turno dediščino. Besede in dejanja prednikov so zapisani v nas. Če ne poznamo svoje zgodovi- ne, ne moremo celovito poznati sebe.« Marija Gračnar, lončarka »Mnogi pravijo, da je vino umetnost. Verjetno bi se lahko o tem pogo- varjali cel večer. Zagoto- vo pa je res, da je vino najboljši spremljevalec umetnosti.« Sašo Topolšek, glavni enolog konjiške kleti »Če bo moje telo zdravo, ne vidim razloga, zakaj ne bi nadaljevala kariere. Nisem na svetovnem vrhu, sem pa tik pod njim. In s sedanjimi rezultati nima smisla razmišljati o koncu kariere.« Tina Šutej, atletinja Kladi- varja, peta na OI v Tokiu Toča klestila v Žalcu z okolico, nekoliko bolje so jo odnesli v Preboldu in Celju »Slišalo se je, kot bi padale bombe« Da toča ni prizanašala niti odpornejšim površinam, je dokaz preluknjano avtobusno postajališče. (Foto: Aleš Krautberger, Neurje.si) Kmetje s sklonjenimi glavami, letina bo podpovprečna Čas, ki naj bi bil za hme- ljarje vesel, saj so tik pred tem, da bodo začeli obirati letošnji pridelek, je prine- sel same skrbi. V natančno tednu sta letošnji hmelj zde- setkali dve naravni nesreči. Najprej neurje z močnim vetrom, ki je v Kapli in Oj- strški vasi ter Prekopi na tla pometalo približno sto tisoč rastlin hmelja, nato v nedeljo še toča v Žalcu z okolico. Ta je veliko škodo povzročila še na preostalih poljščinah. Po terenskem ogledu kme- tijski strokovnjaki ocenjujejo, da je škoda 30- do 100-odsto- tna. Najhujša je na območju Žalca in Novega Celja. »V Spodnji Savinjski dolini je poškodovanih 475 hektarjev hmeljišč, dodatnih 20 hek- tarjev je poškodovanih med Celjem in Vojnikom,« je poja- snila kmetijska svetovalka za hmeljarstvo Irena Friškovec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Škoda je še na približno 650 hektarjih poljščin, od tega največ na koruzi. Zelo so jo skupili še oljne buče, fižol, sončnice. Veliko je škode še na vrtninah, v sadovnjakih in drevesnicah. »Hmeljarji imajo večino nasadov zavarovanih, a to jim povrne zgolj stroške, ki so jih imeli s pridelavo. Ostale Irena Friškovec: »Hmeljarji imajo večino nasadov zavarovanih, a to jim povrne zgolj stroške, ki so jih imeli s pridelavo. Ostale kulture večinoma niso zavarovane.« kulture večinoma niso zavaro- vane,« še dodaja. Ujma za ujmo Teden pred močno točo je hmelj v občini Tabor in delu občine Vransko klonil pred močnimi sunki vetra. Močno poškodovanih je približno de- set hektarjev hmeljišč, kjer je veter v posameznih žičnicah pometal na tla vse rastline. Žičnice so ostale večinoma ne- poškodovane, razen izruvanih posameznih sider, ki na srečo niso povzročila rušenja hme- ljišč. Hmeljarji so takoj zavihali rokave in ob pomoči sorodni- kov in sosedov v nekaj dneh uspeli dvigniti vse padle rastli- ne. Kljub njihovemu hitremu odzivu bo pridelek zmanjšan zaradi zlomljenih stranskih poganjkov in ležanja rastlin v vodi. »Veliko dodatnih stroškov bo nastalo še pri obiranju, kjer bomo potrebovali dodatne de- lavce, ki bodo prebirali sveže in suhe storžke. Le na ta način bomo lahko ohranili kakovost hmelja,« je pojasnil hmeljar Ja- nez Stiplošek iz Kaple. Nekaj pomoči države Državni sekretar mag. Aleš Irgolič si je prejšnji teden ogle- dal posledice neurij z močnim vetrom. »Ugotavljamo, da je 97 Tako je pripovedovala domačinka iz Arje vasi, ki je bila v nedeljo popoldne v času najhujšega padanja toče z družino ujeta v letni kuhinji s pločevinasto streho. Toča je bila velika kot mandarina, klestila je približno trideset minut. Najhuje je bilo v ozkem pasu med Vrbjem in Novim Celjem, kjer je za sabo pustila pravo razdejanje. Škodo je povzročila še na bistveno širšem območju, vse od Grajske vasi do Levca. ŠPELA OŽIR Uničila je zelenjavo, sadje in poljščine. Še posebej kla- vrn je pogled na hmeljišča. Že tako ali tako se letos za- radi neugodnih vremenskih razmer, ki smo jim bili priča v preteklih mesecih, ni obe- tala dobra letina, a tokratna ujma jo je le še poslabšala. Toča je luknjala tanjše stre- he, razbijala stekla in pov- zročala škodo na vozilih. »V salonitnih kritinah je naredila luknjo pri luknji. Veliko škode je bilo tudi na pomožnih zgradbah in vozilih, ki niso bila pod streho,« je pojasnil Uroš Žibret. KGZS bo vladi predlagala dopolnitev interventnega zakona, ki je bil letos sprejet za odpravo posledic pozebe. Po mnenju predsednika Romana Žvegliča, ki si je v torek ogledal škodo, bi bilo prav, da se v ta zakon vključijo tudi hmeljarji, ki so jih prizadela letošnja neurja s točo. Nedeljska toča je zdesetkala letošnjo letino hmelja. (Foto: TT) odstotkov hmeljišč zavarova- nih. Ob tem je treba dodati, da letos država sofinancira zava- rovanje žičnic in stebrov v vi- šini 55 odstotkov, zato upamo, da je ta ukrep za kmete zani- miv in ga bodo izkoristili,« je o možnostih državne pomoči prizadetim hmeljarjem pove- dal Irgolič. Dodobra je prerešetala eno od avtobusnih postajališč. Po podatkih Gasilskega povelj- stva Občine Žalec je škodo povzročila na petintridese- tih stanovanjih in pomožnih zgradbah, od tega je na petih strešna kritina povsem uni- čena. »V salonitnih kritinah je naredila luknjo pri luknji. Veliko škode je na pomožnih zgradbah in vozilih, ki niso In kako je s pogodbami o odkupu hmelja? »Vsi hmeljarji so morali nemudoma obvesti- ti kupce, ki si bodo hmeljišča ogledali in s tem videli, da je neizpolnjevanje sklenjenih pogodb upravičeno. Gre za višje sile, na katere na žalost nimamo vpliva,« je pojasnila Irena Friškovec. Št. 32, 12. avgust 2021 AKTUALNO 3 bila pod streho,« je pojasnil Uroš Žibret, poveljnik Ga- silskega poveljstva Občine Žalec. Na pomoč priskočili gasilci Prizadetim občanom je na pomoč nemudoma prisko- čilo trideset gasilcev pro- stovoljnih gasilskih društev Žalec, Vrbje in Griže, ki so prekrili poškodovane strehe s folijo. V ponedeljek so se posvetili javnim zgradbam. Toča je namreč nekaj škode povzročila na Mercatorjevi trgovini v Novem Celju, na osnovni šoli in gasilskem domu v Vrbju. Inštitut hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ima v celoti uni- čen steklenjak. »Odkar sem poveljnik občinskega gasil- skega poveljstva, se ne spo- mnim, da bi toča klestila v takšnem obsegu, čeprav so kar nekaj škode že povzroči- la neurja z močnim vetrom,« je še dodal Žibret. Kriva je supercelična nevihta Če želimo prepoznati, kako »ogrožajoča« nevihta se nam bliža, meteorologi svetujejo spremljanje radarske slike pa- davin. Tokratno močno točo je povzročila supercelična nevihta, ki povzroča točo in obilne padavine. Po poročanju portala Neurje.si se je pot ne- vihtne celice, ki je na območju Celjske kotline »stresala« de- belo točo, začela vzhodno od Vrhnike. Na območju Trojan se je nevihtna celica močno okrepila in rahlo spremenila smer, kar je značilno za su- percelične nevihte. Od tam je padavinsko jedro z debelejšo točo potovalo po Spodnji Sa- vinjski dolini in severno od Celja ter naprej proti vzhodu in severovzhodu. Nevihta je na Ptujskem polju oslabela in na meji s Hrvaško razpadla. Celotna pot nevihtne celice je bila dolga približno 145 km. Tokratno močno točo je povzro- čila supercelična nevihta. Njen »epicenter« je bil med Vrbjem in Novi Celjem. (Foto: Neurje.si) Toča, velika kot mandarina, je v nedeljo nekaj minut čez 15. uro padala v Arji vasi. Še nekaj dni in začeli bodo obirati Hmeljarji so se v nedeljo v Braslovčah zbrali na tradicionalnem Dnevu hmeljarjev, ki je bil že drugo leto zapored v neko- liko okrnjeni obliki. Popoldanskega družabnega dela, na katerem mladi podeželani iz Spodnje Savinjske doline prikažejo življenje in delo v času obiranja hmelja nekoč, ni bilo. »Tudi letos zaposlovanje sezonske delovne sile krojijo pogoji za preprečevanje širjenja covida-19, vendar so letos hmeljarji delovno silo pravočasno zaposlili in tako ni bilo večjih težav,« izpostavlja kmetijska svetovalka Irena Friškovec. Hmeljarji so se v nedeljo dopoldne v Braslovčah zbrali na tradicionalnem Dnevu hmeljarjev, ki je bil že drugo leto zapored v nekoliko okrnjeni obliki. Popoldanskega družabnega dela, na katerem mladi podeželani iz Spodnje Savinjske doline prikažejo življenje in delo v času obiranja hmelja nekoč, ni bilo. (Foto: TT) »Tako kot vsako leto tudi letošnje vreme kroji pridelek. Hladno vreme aprila in maja je upočasnilo rast hmelja, iz- ničili so se roki rezi, posame- zne sorte so maja v razvoju zaostajale tudi do tri tedne glede na povprečje več let. Nato so naenkrat junija in v začetku julija nastopile zelo visoke temperature, tudi s po- manjkanjem padavin. Vse to se je seveda odrazilo v rasti in razvoju hmelja,« je pojasnila svetovalka za hmeljarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavo- du Celje Irena Friškovec in dodala, da so rastline v večini hmeljišč zrasle do vrha opore, a so večinoma ostale s kratki- mi stranskimi poganjki, ima- jo obliko ozkega valja ali so celo smrekaste. Lepše razviti so mlajši nasadi. »Tudi letos je kar nekaj hmeljišč poškodo- vala toča. Poleg tega je močno neurje z vetrom povzročilo ve- liko škode na območju občine Tabor in v Letušu.« Srečanje na Dnevu hmeljarjev se še ni niti dobro končalo, ko je že klestila toča na območju Žal- ca in Prebolda, zato ni dvoma, da bo letošnja letina podpov- prečna. Malo več kot 120 hmeljar- jev, ki letos obdelujejo 1.433 hektarjev hmeljišč, kar je pri- bližno 50 hektarjev več kot lani, bo hmelj začelo obirati približno 20. avgusta. Večina slovenskih hmeljišč je posaje- nih s sorto aurora (41 odstot- kov), sledijo ji celeia, savinjski golding in nove sorte, ki jih je v zadnjih letih vzgojil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. 4 GOSPODARSTVO Št. 32, 12. avgust 2021 Zlati grič se ponaša z eno najmodernejših vinskih kleti v regiji, z igriščem za golf med vinogradi, z apartmaji v vinogradniškem dvorcu iz 15. stoletja in z odlično kulinarično ponudbo v Gostilni Grič. »Zagotovo situacije, kot je ta, v kateri smo se znašli zaradi covida, zavirajo razvoj. Največji problem je onemogočeno srečevanje s potencialnimi kupci. Brez fi zičnega stika je težko vzpostaviti zaupanje. Večji del trga, sploh azijski trg, slovi po tem, da se vsi kupci želijo prej prepričati, kako stvar izgleda. Brez ogleda ne bodo sklenili posla,« o oteženem poslovanju s tujino pove Silvo Žižek. Kljub upadu prodaje vin nadaljujejo obnovo vinogradov Nove prodajne poti iščejo v tujini Vinogradniki in vinarji so se v zadnjem letu znašli v enem najtežjih obdobij doslej. Zaradi epidemije ter posledičnega zaprtja v gostinstvu in turizmu, ki sta njihova najpomembnejša prodajna kanala, v kleteh ostajajo viški vina, prihodki pa so upadli. Silvo Ži- žek, direktor družbe Zlati grič, ki se poleg pridelave vin ukvarja tudi s celovito gostinsko in turistično ponudbo, pravi, da je obdobje negotovosti resnično težko, a je kljub vsemu optimističen. Ker je prodaja vin močno upadla, so prisiljeni iskati nove prodajne možnosti. Kljub težkim časom v konjiški kleti niso ustavili obnove vinogradov. LEA KOMERIČKI KOTNIK Silvo Žižek Pred epidemijo so v vinski kleti Zlati grič beležili izjemno dobre rezultate. Predvsem v letu 2019, ko so zabeležili skoraj 2,6 milijona evrov pri- hodkov od prodaje. »Nato se je zgodilo leto 2020. Zaradi vseh težav z epidemijo nam je prodaja upadla za približno 20 odstotkov,« pravi direktor Silvo Žižek, ki v teh dneh s sodelavci in partnerji intenziv- no išče najboljše rešitve, kako pravočasno klet pripraviti na letošnjo trgatev. Glede na to, da je bilo po- slovanje v prvih treh mesecih leta skoraj mrtvo in da je pri- hodnost še vedno negotova, Žižek ne upa napovedovati le- URADNE URE RODOVE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO E tošnjih številk. »Lani smo po- slovali pozitivno, trenutno šte- vilke še vedno kažejo dobro. Seveda je vse to tudi posledica državnih in vseh drugih po- moči, s katerimi smo si v tem obdobju pomagali. Počasi se že približujemo številkam iz lanskega leta,« pove. »Bistvenih sprememb pri odkupni ceni grozdja letos ne pričakujem. Že lani smo ceno precej znižali. Nenazadnje moramo mi poskrbeti tudi za to, da vinogradniki lahko preživijo. Če bi v tej verigi egoistično gledali vsak na sebe, zagotovo ne bi uspeli in bi hitro vsi potonili.« Vinogradi so konkurenčna prednost Novonastalim razmeram so se, kot pove Žižek, dokaj hitro prilagodili. V času, ko je drža- va obstala, so se tudi v Zlatem griču poslužili različnih držav- nih pomoči, kot sta čakanje na domu in skrajšan delovni čas. S tem so uspeli obdržati vse zaposlene. Žižka veseli predvsem, da še vedno, čeprav so morali nekatere naložbe upočasni- ti, nadaljujejo obnovo vino- gradov. »Lani smo investirali približno 250 tisoč evrov, kar je za nas kar lepa vsota, če vemo, da imamo približno 2,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Seveda si pri obnovi vinogradov pomagamo tudi z državnimi subvencijami,« še pove direktor. Letos so tako na območju nad vinsko kletjo zasadili že več kot 16 tisoč no- vih trsov. V zadnjih treh letih so posadili že 48 tisoč novih trsov na približno 12 hektarjih površine. »Imamo malo izdelkov, vsa- kega želimo narediti čim bolj kakovostnega. Bistvo dobrega izdelka sta dobro grozdje in ra- stišče. Zato namenjamo veliko poudarka vinogradom. V za- dnjih treh letih smo jih obno- vili 12 hektarjev, nameravamo jih 25. Vse to z namenom za- gotavljanja sortnih vin z rasti- ščem izpod Pohorja. To je naša osnovna poslovna ideja, ki jo želimo razvijati. Nenazadnje je to tudi naša edina konku- renčna prednost. Tehnologijo je mogoče kopirati, enologe je mogoče ›ukrasti‹, a rastišča se ne da spremeniti. In to je tisto, kar moramo gojiti,« je usmeri- tev in naložbe v posodobitev vinogradov nazorno pojasnil direktor Silvo Žižek. Kam z viški vina? Kot je povedal Žižek, je dr- žava objavila že dva razpisa, in sicer za subvencioniranje de- stilacije in zelene trgatve. Tako želi poskrbeti za viške vina, ki jih imajo kleti na zalogi, in omogočiti vinogradnikom, da bodo jeseni sploh lahko proda- li svoje grozdje. V Zlatem griču se za to niso odločili, tudi zato, ker je vino preveč kakovostno. Pomembno vlogo pri odločitvi je igrala tudi cena, ki je z 0,80 evra za liter prenizka, meni Žižek, ki priznava, da so se ob drugem razpisu v podjetju ve- liko pogovarjali tudi o tej mo- žnosti. »O destilaciji smo zelo resno razmišljali, ampak glede na to, da na zalogi nimamo sta- rega vina, se zanjo nismo od- ločili,« pojasnjuje sogovornik. »To nas zdaj tepe, saj imamo klet še relativno polno. Nismo še uspeli nadomestiti vsega iz- pada prvih treh mesecev leta.« Tako je trenutno ena glavnih skrbi zaposlenih v konjiški vinski kleti iskanje ustreznih rešitev, da bo lahko družba izpolnila vse pogodbe, ki jih ima sklenjene z vinogradniki. »To pomeni, da iščemo naju- streznejšo rešitev, da bomo za- dostno količino vina ›umaknili‹ na drugo lokacijo, da bomo kasneje uspeli celoten letnik 2020 prodati po višjih cenah. To moramo rešiti, saj je trgatev pred vrati.« Kot še pove Žižek, se niso posluževali strategije znižanja cene in se je, če to res ne bo nujno, ne bodo niti v prihodnje. Za zdaj se odločajo predvsem med dvema drugima možnost- ma. »Kar lahko zdaj naredimo, je, da večjo količino vina na- polnimo kot končni izdelek in ga nekje uskladiščimo. Druga možnost je, da odprto vino od- peljemo na drugo lokacijo in da tam počaka toliko časa, da bomo pospravili letnik 2021. Odločili se bomo tako, kot bo najbolje za kakovost izdelka. Seveda moramo biti pri tem pozorni tudi na stroške, ki bodo ob tem nastali,« še pojasnjuje sogovornik. Na letino še lahko vpliva vreme Glede napovedi o kakovostni letošnje letine grozdja je Silvo Žižek še zelo previden. »Zaen- krat kaže v redu, a nas malo skrbi vreme, ki je letos tako nepredvidljivo, da si ne upam čisto nič napovedovati. Oce- njujemo, da se bo trgatev letos začela nekoliko kasneje, sredi septembra. Do takrat je glede ne vremensko situacijo še zelo daleč,« pove in prizna, da se bodo morali v zadnjem mese- cu v kleti resnično potruditi, če bodo želeli prevzeti vse grozd- je, za katerega so se dogovorili in tudi pogodbeno vezali. »To je velika težava in naredili bomo vse, da jo bomo pravočasno re- šili. Z vinogradniki si namreč želimo tako dobro sodelovati tudi v prihodnje.« V kleti Zlati grič letno pri- delajo približno milijon litrov vina, kar pomeni, da predela- jo približno 1.200 do1.300 ton grozdja. O odkupnih cenah grozdja se vsako leto z vinogradniki dogovorijo sproti. Dogovora za »Bistvo dobrega izdelka sta dobro grozdje in rastišče. Zato namenjamo veliko poudarka vinogradom. Zato smo v zadnjih treh letih obnovili 12 hektarjev vinogradov, nameravamo jih 25. Vse to z namenom zagotavljanja sortnih vin z rastiščem izpod Pohorja. To je naša osnovna poslovna ideja, ki jo želimo razvijati. Nenazadnje je to tudi naša edina konkurenčna prednost. Tehnologijo se da kopirat, enologe je mogoče ›ukrasti‹, a rastišča se ne da spremeniti. In to je tisto, kar moramo gojiti.« letos še niso sklenili, pri čemer Žižek bistvenih sprememb in odstopanj od cene iz lanskega leta ne pričakuje. »Že lani smo ceno precej znižali,« prizna. »Nenazadnje moramo poskr- beti tudi za to, da vinogradniki lahko preživijo. Če bi v tej ve- rigi egoistično gledali vsak na sebe, zagotovo ne bi uspeli in bi hitro vsi potonili. Nimamo takšnega namena in se vse- lej držimo dogovora. To, kar obljubimo, tudi izpolnimo.« Usmerjeni v izvoz Sredi junija je na povabi- lo Andrejke Gažovič, glavne promotorke slovenskih vin in gastronomskega turizma v ZDA, klet Zlati grič obiskal tudi Bojan Škoda iz Veleposlaništva Republike Slovenije v Wa- shingtonu. Kot je dejal Žižek, je bil to predvsem vljudnostni obisk, na katerem so se pogo- varjali tudi o vinu in novih pro- dajnih kanalih. Sicer pa ima konjiška klet onstran Atlantika že enega svojega distributerja. So pa, kot se pohvali direktor Žižek, v zadnjem času prejeli kar nekaj pobud za sodelova- nje iz tujine. »Mogoče nas je to celo nekoliko presenetilo, čeprav smo tega seveda zelo veseli. Nenazadnje je to eden naših največjih ciljev v priho- dnjem obdobju. Najprej smo si zadali cilj, da bomo zapolnili kapacitete, in smo ga dosegli, zdaj moramo spremeniti struk- turo prodaje. Prodati moramo več buteljk in penin. To lahko uresničimo le v tujini.« Kot je še povedal Žižek, se za njihova vina trenutno najbolj goreče zanimajo na Japon- skem in v Rusiji. A tudi nekaj manjših trgovcev v Angliji in na Finskem. »Ne iščemo ve- likih kupcev in trgovinskih kanalov. Hoteli, restavracije in kavarne so naši prodajni kana- li. Nimamo takšnih količin, a tudi ne tako nizkih cen, da bi lahko sodelovali s trgovinami.« Čeprav je sklepanje poslov s tujino trenutno še precej omejeno in oteženo, je Ži- žek prepričan, da morajo pri usmerjanju v tujino vztrajati. Trenutno izvozijo pet odstot- kov izdelkov, v naslednjih pe- tih letih želijo, kot napoveduje direktor, priti do 25 odstotkov. Foto: SHERPA Št. 32, 12. avgust 2021 INFORMACIJE 5 Rezultati poslušanosti so neverjetni Radio Celje prvi v knežjem mestu! Radio Celje 22,11 % Radio Aktual 17,32 % Radio 1 11,32 % Rock Celje 11,12 % Radio Veseljak 10,26 % Radio Rogla 10,20 % Val 202 9,88 % Radio Fantasi 8,98 % Vir: Ninamedia; www.radiometrija.si Radio Center 5,35 % Rezultati veljajo za mesec junij 2021. Še naprej vas bomo obveščali, razveseljevali z veselimi zgodbami, nagrajevali z izvirnimi nagradnimi igrami. www.radiocelje.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 32, 12. avgust 2021 CELJE – MOC na podlagi študije pripravila prednostni seznam obnove cest ni, srednjeročni in dolgoročni izvedbeni načrt obnove. Krat- Začetek obnove drugega odseka Teharske ceste Mestna občina Celje je v teh dneh začela obnovo 400 metrov dolgega odseka Teharske ceste, in sicer od trgovine Mercator do podjetja Steklar. Predvido- ma do sredine tega meseca bo cestišče preplasteno, s čimer bo tudi na tem odseku omogočena varnejša vožnja. MOC je sicer že pred poletjem preplastila 170 metrov dolg odsek od kitajske restavracije do Merca- torja. Vrednost obnove, ki bo izvedena v okviru vzdr- ževalnih del javnega podjetja Vodovod-kanalizacija (skupaj z obnovo prvega odseka), znaša približno 80 tisoč evrov. Za izvajalca gradbenih del je bilo izbrano podjetje Voc Celje. ROBERT GORJANC V kratkoročnem obdobju namerava celjska občina po- stopoma začeti celovito re- konstrukcijo Teharske ceste, ki bo zelo velik finančni za- logaj. Zaradi izvedbe nujno potrebnih križanj z načrto- vanimi glavnimi meteornimi kolektorji za odvodnjavanje zalednih padavinskih vod šir- šega območja nad Popovičevo cesto bo celoten projekt stal približno 4,5 milijona evrov. »V načrtu imamo tudi gra- dnjo novega mostu pri nek- danjem Topru, ki bo nivojsko ustrezno navezan na Teharsko cesto in bo izboljšal poplavno varnost gorvodnega odseka Voglajne. Pri mostu, kjer je zdaj križišče, bomo varnost in pretočnost prometa izbolj- šali z gradnjo krožišča,« so še sporočili iz celjske občine. Na odseku Teharske ceste od podjetja Steklar do Kol- škove ulice občina v teh dneh končuje gradnjo manjkajoče- ga dela kanalizacije. Gre za dela v sklopu aglomeracij v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Savinje, ki ga MOC izvaja z občinama Vojnik in Štore. Skrb za 400 kilometrov cest Mestna občina Celje na ob- močju 19 krajevnih skupno- sti in mestnih četrti vzdržuje približno 400 kilometrov ka- tegoriziranih cest, od katerih jih je približno 35 kilometrov še vedno v makadamski iz- vedbi. »Lani smo naročili študijo poškodovanosti cest, s po- močjo katere smo pripravili prednostni seznam. Najprej moramo asfaltirati tiste maka- damske ceste, ki zaradi svojega slabega stanja povzročajo ve- čje stroške vzdrževanja in so nevarne. To so tudi tiste ceste, Dovozna cesta v Škofji vasi je ob večjih neurjih popla- vljena in je težko prehodna. Škofja vas: ni bilo soglasja, ni bilo obnove ki jih večkrat na leto močno poškodujejo meteorne vode,« so povedali v celjski občini. V sodelovanju s podjetjem VO-KA Celje, ki po pogodbi vzdržuje ceste v MOC, je ob- čina vse ceste, ki jih je treba obnoviti, razdelila v tri skupine oziroma pripravila kratkoroč- koročni načrt vključuje obdo- bje od enega do treh let, sre- dnjeročni od treh do šest let, dolgoročni od šest do deset let. »Izvedba obnove ceste je od- visna od razpoložljivosti finanč- nih sredstev in drugih, zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. Če se varnost na nekem odseku ceste, ki je bila uvršče- na v dolgoročni načrt, poslab- ša zaradi sproženega plazu ali hudega neurja, jo obnovimo prednostno. Strokovne službe intenzivno preučujejo finančne možnosti, da bi v kratkoročnem obdobju obnovili najbolj poško- dovane odseke vozišč in hkrati asfaltirali več makadamskih cest,« so še sporočili iz celjske občine. Foto: MOC Začetek obnove drugega odseka Te- harske ceste, ki jo je dodobra načel zob časa. Na obnovo cest ne vplivajo samo fi- nančne zmožnosti občine, marveč tudi pridobitev soglasij za izvedbo gradnje. Takšen primer je dovozna cesta v Škofji vasi na območju stanovanjskih hiš. Ob večjih neurjih je cesta poplavljena in je takrat za pešce težko prehodna. Celjska občina je pred leti zato za obnovo te ceste že zagotovila denar, a potem do uresniči- tve projekta ni prišlo. Projekt rekonstrukcije ceste in gradnje meteorne kanalizacije v naselju Škofja vas (od hišne številke 60 do hišne številke 50d) smo nameravali izvesti v letu 2015. Ker od solastnikov ene od parcel, na kateri je bila predvidena gradnja, kljub velikemu trudu nismo dobili notarsko overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice, projekta nismo mogli uresničiti. Omenjena pogodba namreč služi kot dokazilo o pra- vici za gradnjo in je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tega dokumenta še vedno nimamo, zato je projekt v sre- dnjeročnem načrtu,« so pojasnili v celjski občini. Foto: Andraž Purg – GrupA Menjava zemljine se nadaljuje Na osvežitev v »žalsko« Savinjo CELJE – Predvidoma še to poletje naj bi se začela obnova igrišč enote Luna Vrtca Anice Černejeve, enote Iskrica Vrtca Zarja in enote Center Vrtca Tončke Čečeve, prav tako tudi obnova igrišča na Savinjskem nabrežju. Mini- strstvo za okolje in prostor je že začelo posto- pek za izvedbo tega projekta. Javno naročilo je bilo objavljeno sredi julija, v teh dneh se je iztekel rok za oddajo ponudb. Vrednost predvidenih del je več kot 700 tisoč evrov. »Predvidevamo, da bo izbor izvajalca znan najkasneje v drugi polovici tega meseca, prav tako pričakujemo, da bo pogodba z izbranim izvajalcem podpisana še v avgustu,« so pove- dali na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Kot so še dodali, bodo časovni načrt za izvedbo obnove posameznih vrtcev določili takoj po pravnomočni odločitvi o izbranem izvajalcu. V letih 2017 in 2018 je Mestna občina Ce- lje zamenjala zemljino v dveh enotah Vrtca Tončke Čečeve, in sicer na Hudinji in v enoti Aljažev hrib. Projekt je nato prevzelo ministr- stvo za okolje in prostor. Lani je ministrstvo s podporo MOC obnovi- lo štiri igrišča, in sicer v enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve ter v enotah Ringaraja, Me- hurček in Živžav Vrtca Zarja. Izkopane je bilo za približno 4.300 kubič- nih metrov onesnažene zemljine, na novo urejenih je bilo 8 tisoč kvadratnih metrov travnatih in pohodnih površin. S tem je bila zagotovljena varna igra 250 otrokom iz 19 vrtčevskih oddelkov. Prihodnje leto bo ministrstvo obnovilo še igrišča enote Gaberje Vrtca Tončke Čečeve, enote Sonce Vrtca Anice Černejeve in enote Čira Čara Vrtca Zarja. »Za obnovo teh treh vrtcev je v letu 2022 v proračunu RS zagotovljenih 600 tisoč evrov. Dva vrtca (Gaberje in Sonce) sta na zavaro- vanem območju-kulturne dediščina. MOP že od začetka projekta sodeluje s tamkajšnjim zavodom za varstvo kulturne dediščine in sproti usklajuje zahteve arheološke stroke,« so še sporočili iz ministrstva. RG ŽALEC – Veliko ljudi se v vročih poletnih dneh odpravi na osvežitev v Savinjo v njenem zgornjem toku v Zgornji Savinjski dolini, kjer so na nekaterih delih za vodne dejav- nosti in poležavanje prava idilična območja. Ne smemo pozabiti, da jih je nekaj tudi v Spodnji Savinjski dolini, kjer sicer Savinja že izgubi svoj povirni značaj, a zaradi tega ni nič manj primerna za kopanje. Eno takšnih je pred mestom v Griže. »Ker je Savinja še vedno priljubljena za kopa- nje, Občina Žalec od leta 2017 dvakrat letno v poletnih mesecih izvaja analizo mikrobiološke Savinja je na območju Krajinskega parka Ribnik Vrbje primerna za kopanje. (Foto: Občina Žalec) kakovosti vode. Ta analiza v skladu s predpisi podaja oceno primernosti vode za kopanje,« je pojasnila višja svetovalka v žalski občini Marja- na Kopitar. Pristojne službe vzorec odvzamejo na območju Krajinskega parka Ribnik Vrbje z zaledjem, in sicer pred mostom v Griže. Konec julija je bil analiziran vzorec vode primeren za kopanje, ponovno vzorčenje bo ta mesec. »Z in- formacijo o primernosti ali neprimernosti vode za kopanje želimo omogočiti kopalcem varno in zdravo kopanje. Dolgoročno želimo pridobiti na tem območju status kopalnega območja,« je še dodala višja svetovalka. ŠO Št. 32, 12. avgust 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 PODČETRTEK – Od osamelih zidov do sodobnega centra »Pika na i za turistično- vinogradniški biser« Peter Misja: »Vinogradniški kraj Virštanj je klical po določenih spremembah. Z obnovo Banovine bo postal bolj prepoznaven. Za urejanje starih stavb se bomo v občinski upravi trudili še naprej. Zdaj je na vrsti grad Podčetrtek.« Občina Podčetrtek je propadajočo stavbo, znano pod imenom Banovina, preuredila v Center za pro- mocijo vin, kulture in turizma. V bližini centra, ki naj bi ga konec leta obogatile interaktivne vsebine, je poskrbela še za obnovo odseka ceste in za gradnjo kolesarske steze. Virštanj ima tako boljše izhodišče, da postane še bolj prepoznaven kot zanimiva turistič- no-vinogradniška točka. TINA STRMČNIK Banovina je v preteklosti služila različnim namenom, bila je prebivališče delavcev, ki so se z vinogradništvom ukvarjali v Virštanju, nekaj časa je bila skladiščni oz. kle- tni prostor, določeno obdobje je bila v njej trgovska dejav- nost. Ker je stavba nato same- vala, jo je Občina Podčetrtek pred leti odkupila od Kmetij- ske zadruge Šmarje. Naročila je pripravo ustrezne projektne dokumentacije, obnovo je za- upala celjskemu podjetju Ges, ki ga je izbrala na javnem raz- pisu. Župan Peter Misja je Banovino je občina obnovila s pomočjo uspešne prijave na evropski razpis. Partnerja projekta sta bila še GIZ Turi- zem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje in Društvo vinogradnikov Virštanj Kozjansko. (Foto: Občina Podčetrtek) pojasnil, da so gradbena dela stala 195 tisoč evrov, občina je za naložbo prejela približno 100 tisoč evrov evropskega sofi nanciranja. Še nekaj do- datnega denarja bo namenila za ureditev okolice. V obnovljeni stavbi, kjer so urejeni vinska klet in vinote- ka ter večnamenski prostor, bo združena ponudba lokal- nih vinarjev in vinogradni- kov, predstavljena bo kultura območja, vzpostavljeni bodo pogoji za trženje omenjenih vsebin na enem mestu. V centru bodo med drugim pripravljali pokušine vin, skrbeli bodo še za prodajo drugih lokalnih izdelkov. Na prostem bo urejen vinomat, kjer bodo ljudje lahko 24 ur na dan kupili steklenico lo- kalnega vina. Najprej bo na voljo pet različnih vrst, mor- da bodo ponudbo še razširili. »Skrbno načrtovanje infrastrukture je zelo pomembno za razvoj turizma. Do pomladi naslednje leto bomo imeli v občini kolesarske steze speljane na vse konce, do meje z Bistrico ob Sotli, Kozjim, Šentjurjem, Rogaško Slatino, Šmarjem pri Jelšah. To se nam na turističnem področju že bogato obrestuje,« poudarja Misja. Drugačna podoba kraja Dodatne vsebine bodo v centru zaživele nekoliko kasneje. GIZ Turizem Pod- četrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje je namreč na enem od razpisov pridobil denar za interaktivno opremo. Po besedah podčetrtškega župana bodo v obnovljene prostore tako namestili digi- talno mizo, na kateri bodo obiskovalci lahko spoznavali bližnje vinogradnike in nji- hovo ponudbo. S pomočjo interaktivnih očal se bodo lahko sprehajali v vinogra- du, spoznali bodo različna opravila, ki so del pridelave žlahtne kapljice. Preureditev Banovine v center za promocijo vin, kulture in turizma po prepri- čanju Misje še zdaleč ne bi imela tako velikega potenci- ala, če tudi sam kraj ne bi bil deležen dodatnih infrastruk- turnih izboljšav. Država je prisluhnila željam občine ter prestavila in obnovila nekaj kilometrov ceste proti Loki v občini Šentjur. Posodobila je še dva kilometra ceste med Golobinjekom in Virštanjem, do slednjega je zgradila še od- sek kolesarske steze. »V za- dnjem času smo v tem kraju res uresničili vrsto izboljšav. Ko ljudje pridejo sem, vidijo, da ima Virštanj popolnoma drugačno podobo kot prej. Obnovljena Banovina je pika na i za naš turistično-vinogra- dniški biser,« je dejal župan Podčetrtka. Za večjo prepoznavnost Po prepričanju Misje so v zadnjem obdobju pridelo- valci vin na območju precej nadgradili znanje o vino- gradništvu, dobrodošlo je tudi znanje o tem, kako vina prodati. Zato evropski pro- jekt ni bil osredotočen samo na obnovo Banovine, vklju- čeval je tudi več delavnic o povezovanju vin in kulinari- ke ter o spletni prodaji vin. »Kupci danes težko naletijo na slabo vino. Pridelovalci znajo na našem območju pridelati sortno vino. Mar- sikdo že zna dobro ponuditi svoje izdelke. Pod okriljem novega centra bodo po mo- jem mnenju lahko dosegli še večjo prepoznavnost. Naš cilj je, da bi vina še bolj približati kupcem, in to za pravo ceno.« Kajuhov dom z novo vsebino ŠOŠTANJ – Župan Darko Menih je z iz- branim izvajalcem del podpisal pogodbo za obnovo Kajuhovega doma v Šoštanju. Ob novi podobi bo dom v središču Šošta- nja dobil tudi novo vsebino. Občina bo namreč v pritličju uredila prostore Cen- tra za vzgojo, izobraževanje in usposa- bljanje (CVIU) Šoštanj. Prenova zunanjosti zajema ureditev glavnega vhoda s širokimi drsnimi vrati, ki bo desno od osrednjega dvoriščnega dela iz smeri glasbene šole. Projektant je predvidel tudi dostopno klančino z roča- jem, ki bo pokrita z nadstreškom. Na do- stopni strani iz smeri Ceste Lole Ribarja bo izvajalec del prenovil tudi stopnišče. V notranjosti bodo prenovili večji del pritli- čja, razen polovice avle s stopniščem, sa- nitarij in zadnjega dostopa. Prostore bodo v celoti izpraznili, uredili zasteklitve, ob- novili tlake, obnovili ogrevanje, vodovod in kanalizacijo. Občina Šoštanj je za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del izvedla javni razpis Ponudbo sta oddala dva ponudni- ka, najugodnejše je bilo domače podjetje Ragrad, ki bo prenovo izvedlo za približno 481 tisoč evrov. Dela bodo predvidoma končana do konca septembra. LKK Podpis pogodbe za gradnjo nove športne dvorane v Štorah. Z leve: Gregor Žohar, direktor Studia 73, Miran Jurkošek, župan Občine Štore, in Jože Hartl, direktor podjetja Ges. ŽE V PRODAJI! ideja za darilo: NAROČNINA Začetek gradnje nove športne dvorane ŠTORE – V okviru Športne- ga parka na Lipi sta pri osno- vi šoli do nedavnega stali sta- ri telovadnici, zgrajeni leta 1960, ki sta služili športni vzgoji in vadbi vseh generacij občanov. Zaradi zastarelosti in dotrajanosti nista bili več primerni za uporabo, zato bo na njunem mestu zrasla nova športna dvorana. V Osnovni šoli Štore v za- dnjih letih tudi ni bilo ustre- znih prostorov za delovanje športnih društev, organizi- rano vadbo ali rekreacijo ter izvajanje prostočasnih kul- turnih dejavnosti in drugih prireditev. Zato so v Občini Štore že dlje iskali ustrezno rešitev. Konec junija je bila z izvajalcem del, podjetjem Ges, podpisana pogodba za gradnjo povsem nove, mo- derne športne dvorane, ki se bo razprostirala na 2.300 kvadratnih metrih. Dela so se že začela, gre za trenutno največjo naložbo v občini. Dvorana bo zadoščala vsem potrebam šole kot tudi obča- nov. Razdeliti jo bo mogoče na tri dele, v njej bodo na vo- ljo igrišča za mali nogomet, rokomet, košarko in odbojko, predvidena sta tudi večji pro- stor za pogostitev ob kulturnih prireditvah ter manjši prostor za prodajo vstopnic. Pri snova- nju zunanjega videza dvorane je arhitekt iz arhitekturnega biroja Studio 73 izhajal iz že- lezarske zgodovine Štor. Vrednost pogodbenih del znaša približno 3,5 milijona evrov. Občina je na javnem razpisu Eko sklada za nepo- vratne finančne spodbude za nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena pridobila 900 tisoč evrov. Vadba šolskih otrok, rekre- acija in ostale dejavnosti se bodo po počitnicah začasno preselile na bližnje novo špor- tno igrišče ob Vrtcu Lipa, saj bo gradnja dvorane trajala leto dni. NT 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 32, 12. avgust 2021 Obnovljeno bo tudi pokopališče v Šmartnem v Rožni dolini. (Foto: arhiv MOC) CELJE – Ureditvena dela tudi na pokopališču v Šmartnem v Rožni dolini Na pokopališču na Golovcu nova ograja Z namestitvijo kovane ograje na nekdanjem sloven- skem pokopališču na Golovcu Mestna občina Celje v teh dneh začenja napovedano obnovo pokopališča. Z ograjo, ki jo bo postavilo javno podjetje Zelenice, bo občina omejila dostop do pokopališča in s tem van- dalom preprečila, da bi na tem prostoru povzročili še večjo škodo. Vrednost naložbe v novo ograjo znaša malo manj kot 22 tisoč evrov. ROBERT GORJANC Javno podjetje bo popravi- lo tudi vhodna vrata, ki bodo ponoči zaklenjena. Kot je po- vedal direktor Jože Krulec, so delavci v ponedeljek na pokopališču začeli pripravo terena za montažo ograje, prav tako tudi obsežno ko- šnjo in odnašanje smeti. Kovana ograja je bila izde- lana po fotografijah prvotne ograje, ki je bila nekoč na- meščena na kamnitem ob- zidju. Dolga bo 90 metrov in visoka poldrugi meter. Zanjo je MOC pridobila kulturno- varstveno soglasje celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je znano, namerava celjska občina nekdanje slo- vensko pokopališče na Golov- cu, na katerem je pokopanih veliko pomembnih Celjanov, v prihodnjih letih postopoma obnoviti. V sodelovanju s Po- krajinskim muzejem Celje, z Muzejem novejše zgodovine Celje in s celjsko območno enoto Zavoda za varstvo kul- turne dediščine Slovenije ga bo občina preuredila v spo- minski park. Celoten poko- pališki prostor bo urejen kot spokojna parkovna površina, opremljen bo z informativno tablo, tako da bo spomin na prednike ohranjen tudi za zanamce. Asfaltiranje pešpoti V ponedeljek je celjska občina začela urejanje odvo- dnjavanja meteorne vode z osrednje pešpoti na pokopali- šču v KS Šmartno v Rožni do- lini. Ker je asfalt na osrednji pešpoti že dotrajan, ga bodo odstranili. Pot od ploščadi poslovilne stavbe na severni strani do pokopališke ograje na južni strani pokopališča bo na novo asfaltirana, ob straneh bodo položeni rob- niki. »S tem bomo preprečili, da bi se padavinska voda z asfalta prelivala na peščene površine med grobnimi polji, spirala pesek in ljudem pov- zročala nevšečnosti. Ob poti bomo postavili tudi klopi in namestili ambientalno osve- tlitev,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Za izvajalca gradbenih del, ki bodo trajala predvidoma do konca septembra, je bilo izbrano podjetje Isar. Projekt bo stal 65 tisoč evrov, ki jih je občina zagotovila v letošnjem proračunu. Celjski dom z obnovo dvorišča prijaznejši invalidom S prenovo dvorišča Celj- skega doma je Mestna ob- čina Celje končala zunanjo ureditev te pomembne zgo- dovinske stavbe. Dvorišče je z ureditvijo dvignjenega pla- toja, navezavo na Ulico XIV. divizije in dvigalom zdaj pri- lagojeno invalidom, ki brez težav vstopajo v Celjski dom. V drugem delu prenove dvorišča je celjska občina uredila tudi avtobusno po- stajališče s taktilnimi označ- bami. Parkiranje na dvorišču Celjskega doma je dovoljeno le še invalidom. Vsa dela so bila izvedena pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine. S projektom, ki je vreden 111.600 evrov, je občina do- polnila obnovo, ki je bila v večjem delu končana že v sklopu energetske sanacije Celjskega doma, obnove hi- storične fasade in ostrešja. Zunanjost Celjskega doma je zdaj dokončno urejena. Kljub temu prenova Celj- skega doma še ni povsem končana. »V načrtu imamo še ureditev kletnih prostorov in prostorov nekdanje cvetli- čarne ter ambientalno osve- tlitev. S projektom smo se že prijavili na razpis ministrstva za kulturo, vendar do zdaj ni- smo bili uspešni, zato iščemo nove vire financiranja,« so še povedali v celjski občini. RG, foto: MOC Vrednost že podpisanih štirih pogodb znaša 1,4 milijona evrov, izvajalec del bo zgradil 7,53 kilo- metra sekundarne kanalizacije in s tem bo občina 406 prebivalcem omogočila priključitev na čistilno napravo Zreče. Gradnja kanalizacije se lahko začne ZREČE – Župan Boris Podvršnik je v za- četku tedna podpisal kar štiri pogodbe za izvedbo del v okviru projekta odvajanja in čiščenja odpadnih vod v porečju Dravinje. Glavni cilj pet milijonov evrov vrednega pro- jekta je zmanjšanje emisij v vodah. Kohezij- ski sklad bo za uresničitev tega pomemb- nega projekta prispeval 1,3 milijona evrov. Za gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja v zreški občini je bilo izbrano podjetje AGM Nemec iz Dola pri Hrastniku. Dela bo predvidoma izvedlo v šestih sklopih, za prve štiri so predstavniki podjetja in občine v tem tednu že podpisali pogodbe. Z gradnjo v prvih dveh sklopih, ki bo končana predvidoma do konca letošnjega leta, bo občina priključitev na čistilno napravo zagotovila 116 občanom. Do sredine septembra prihodnje leto bo zgrajeno tudi kanalizacijsko omrežje v okviru tretjega in četrtega dela projekta, s čimer bo priključitev na čistilno napravo omogočena še 320 občanom. Celotna vrednost štirih pogodb znaša 1,4 milijona evrov, izvajalec del bo zgradil 7,53 kilometra sekundarne kanalizacije. V okviru celotnega projekta (šest sklopov) bo občina zgradila 12,55 kilometra sekundar- ne kanalizacije in pet črpališč z namenom priključitve 742 prebivalcev na območju aglo- meracije Zreče. »Novozgrajeno kanalizacijo bomo priključili na sistem odvajanja komunal- nih odpadnih voda, ki se konča z ustreznim čiščenjem v čistilni napravi Zreče za 8.500 populacijskih enot,« so še sporočili iz zreške občine in dodali, da bodo celoten projekt kon- čali do sredine leta 2023. LKK Foto: Občina Zreče Št. 32, 12. avgust 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 9 Vsi udeleženci kampa po sobotnih tekmah, s katerima so končali letošnje druženje. CELJE – Hokejisti iz sedmih držav razpeti med drsališčem in vojašnico Mladi športniki z ledu proti nebu Četrto leto zapovrstjo so se sredi poletja mladi hoke- jisti potili na ledu, nato so – letos prvič – pešačili do celjske vojašnice, kjer so spali v šotorih. Na kampu, ki ga po strokovni plati vodi priznana slovaška ho- kejska akademija Powerplayers, jih je sodelovalo 65. Bili so iz sedmih držav, poleg Slovencev še Ukrajinci, Slovaki, Hrvati, Madžari, Srbi in Nemci. DEAN ŠUSTER Stari so bili od deset do osemnajst let. Treninge sta vodila Ramon Kerata in Do- men Ramšak, ki je tudi trener mlajših selekcij Hokejskega kluba Celje. Zelo dobrodošle so bile izkušnje, ki so jih z udeleženci kampa delili slo- venski reprezentanti Luka Vidmar, Žiga Pešut in Gal Koren. Takoj sprejeli red in disciplino »Bilo je fenomenalno, uspelo nam je bolje, kot smo načrtovali. Neznank je bilo veliko, potek in razplet sta Predsednik HK Celje Vid Valenčak in major Slovenske vojske Alen Tkavc Vsak dan so bile v ospredju drsalne vaje. Nekateri so obvladali zahtevnejše izvedbe. bila odlična. Sodelovanje s Slovensko vojsko je pomaga- lo pri dvigu kakovosti celotne izvedbe, bolj smo se lahko osredotočili na strokovno delo na ledu,« je v uvodu de- jal predsednik HK Celje Vid Valenčak. Enotedensko biva- nje v vojašnici (najmlajši so imeli tudi krizne trenutke, saj so pogrešali starše) je pred- stavljalo ogromno izkušnjo za večino. »Imeli so dodatne dejavnosti, od jutranje telo- vadbe, spoznavanja osnov borilnih veščin, streljanja z zračno puško in s simulator- jem do nenazadnje poleta s helikopterjem, ki ga zlepa ne bodo pozabili. Navdušilo nas je spoznanje, kako hitro so otroci sposobni sprejeti in upoštevati red in disciplino, ki vlada v vojaškem objektu,« je priznal Valenčak. Zgodnje vstajanje in dvig zastave Na srečo se je našlo nekaj dodatnih fi nančnih sredstev in zato so pritegnili k sode- lovanju tri slovenske članske reprezentante. Gal Koren je pripravil program za vse suhe treninge in bo v sezoni, ki se je pravkar začela, sodeloval s celjskim klubom. »Slovaška akademija Powerplayers na čelu z Otom Haščakom ima izkušnje, kaj je najbolje poče- ti na tovrstnih kampih. Nam je zato lažje, ker ne izumlja- mo tople vode in počnemo že preizkušene zadeve. V ponedeljek so začele vaditi vse naše tekmovalne selekci- je, zaenkrat še v omejenem obsegu, kajti treninge imajo tudi hitrostni in umetnostni drsalci. V ponedeljek bo pri- šel trener članskega moštva Marko Fišer. Po daljšem času bomo imeli mladinsko ekipo, kar nas zelo veseli. Upamo, da bo sezona dobra,« je za- ključil Valenčak. Po podpisu pogodbe med Ministrstvom za obrambo Republike Slove- nije in Hokejsko zvezo Slove- nije je pri izvedbi pomagala Slovenska vojska. Major Alen Tkavc je dejal: »V vojašnici smo postavili šotore, v kate- rih so spali udeleženci tabo- ra. Zagotovljeno so imeli pre- hrano, zdravstveno oskrbo in vse ostalo, kar so potrebovali v tednu pospešene vadbe. Mladim smo prikazali način dela in življenja v vojski. Ude- leževali so se jutranje vadbe z vojaki. Spoznali so borilne veščine, bojno telovadbo in premagovanje ovir. Bili so prisotni pri dvigu slovenske zastave ob igranju državne himne in kasneje pri spustu zastave.« Pri HK Celje se na- dejajo, da bo Slovenska voj- ska na kampu prisotna tudi v naslednjih letih. Trener Domen Ramšak in ena od skupin pred odhodom proti vojašnici. Ramšaku sta pomagala tudi celjska hokejista Rok Kolar in Nik Grahut. Kar nekaj fantov je oklevalo pred odhodom na stezo za pristajanje, a po poletu so bili vsi navdušeni. 10 KULTURA Št. 32, 12. avgust 2021 170 let prve slovenske založbe Mohorjeve družbe Visok jubilej kot praznik slovenske knjige Pred dnevi (27. julija) je minilo natančno 170 let, odkar je bil leta 1851 javno objavljen razglas o ustano- vitvi Društva Mohorjeva družba, ki pomeni tudi jubi- lejnih 170 let organiziranega slovenskega založništva. Mohorjeva družba (Društvo svetega Mohorja) je bila prva organizacija v zgodovini slovenskega naroda, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. Slovence je naučila brati, moliti in peti ter jih vodila do vsakršnega napredka in visoke kulturne omike. Celjska Mohorjeva družba bo časti- tljiv jubilej obeležila na slovesnosti pred Slomškovo nedeljo v septembru. ROBERT GORJANC »V Mohorjevi družbi se je uresničila Slomškova vi- zija društva, da bo načrtno skrbelo za tiskanje dobrih slovenskih knjig. V svoji po- polni predanosti slovenstvu je Slomšek čutil jasno po- trebo in nujo, kot duhovnik tudi dolžnost, da ljudstvu zagotovi dostopne knjige, ki bi Slovencem prinesle večjo bralno pismenost, širšo izo- brazbo, lažje razumevanje Svetega pisma in poglablja- nje krščanske vere, gradivo za šole, strokovna in splošna gospodarska znanja, razve- drilo ter vsesplošno omiko v maternem jeziku,« je ob jubileju zapisala dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe. Mohorjevke so po zaslugi duhovnikov – poverjenikov res dosegle tako rekoč vsako vas, skoraj vsako slovensko hišo. Mohorjeva družba je bila prva organizacija v slo- venski zgodovini, ki je po- vezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etnične- ga prostora, vključno s Pre- kmurci. Knjiga je povezala Sloven- ce kot Mohorjeve naročnike, najbolj prav v najtežjih le- tih – ob koncu prve svetov- ne vojne leta 1918 je imela 90.512 naročnikov, največ v svoji zgodovini. Ta fenomen pomembno priča o odnosu slovenstva do lastnega jezi- ka, ki takrat še ni imel svoje države, in o narodnokonstitu- tivni vlogi Mohorjevih knjig. Naklade so bile precej višje kot pri marsikaterih drugih velikih narodih, ki so se z zavistjo ozirali k zgledu prve slovenske založbe. Članstvo v Mohorjevi družbi je bilo izraz pripadnosti slovenstvu, pomenilo je dejanje upora proti pritiskom vseh treh tota- litarizmov, nacizma, fašizma in komunizma. »Ko knjige zaradi poli- tičnih sprememb niso mo- gle do ljudi onstran novih državnih meja, je bila leta 1924 v Gorici ustanovljena Goriška Mohorjeva družba. V Celju so do konca 2. sve- tovne vojne tiskali Mohorjev koledar tudi za Koroško, saj je bilo Mohorjevi v Celovcu delovanje prepovedano. A klen slovenski in mohorski duh je ostal in tako danes tri Mohorjeve družbe, Celjska, Goriška in Celovška, deluje- mo kot samostojne založbe v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kultur- nem prostoru in v sestrskem sodelovanju,« je še navedla ravnateljica. Še vedno med velikimi Celjska Mohorjeva družba danes sodi med večje klasič- ne slovenske založbe s širokim repertoarjem humanistike in leposlovja za vse generacije. Vse od izida Slovenske kole- de za leto 1858 še danes izdaja vsakoletni znameniti Mohor- jev koledar in nadaljuje tra- dicijo Redne zbirke. Od leta 1860 izdaja najstarejšo sloven- sko knjižno zbirko Slovenske večernice. V veliki meri smo Slovenci prav po zaslugi Slo- venskih večernic postali kul- turna nacija, branje leposlov- ja so zasidrale kot množično dejavnost. Tako imenovana Mohorjeva zlata doba v času urednikovanja Frana Saleške- ga Finžgarja še vedno daje Mestna občina Celje je Celjski Mohorjevi družbi za njene dosežke in ob letošnjem častitljivem jubileju podelila zlati celjski grb. Visoko občinsko priznanje je ravnateljici založbe dr. Tanji Ozvatič izročil celjski župan Bojan Šrot. pogum založniškim podvi- gom vse do današnjih dni pri projektih, kot so Platonova zbrana dela, prevod Božanske komedije, prvi veliki sloven- ski Filozofski leksikon (Anton Stres), Leksikon likovne teo- rije (Jože Muhovič), Jegličev dnevnik, Hieronimova pisma, Leksikon imen in Leksikon priimkov (Janez Keber), ter drugim humanističnim in leposlovnim izvirnim in pre- vodnim knjižnim delom. Celj- ska Mohorjeva skrbno neguje tudi za slovenski kulturni in duhovni prostor nepogrešljivo pomembne zbirke, kot so Reli- giozna misel, Cerkveni očetje, Antika, Nobelovci, Slomškova zbrana dela, Neminljivi … »Mohorjeva družba je skozi vse viharje sloven- ske zgodovine obstala, ker je ostala zvesta poslanstvu svojih ustanoviteljev, se znala prilagoditi potrebam časa, a jim nikoli ni pod- legla. Trdna zasidranost v koreninah slovenstva in kr- ščanskih vrednot ter v spo- štovanju tradicije je vodilo tudi za smelo prihodnost, v kateri želimo z močjo tiska- ne knjige skrbeti za ohranja- nje in razvoj lepega sloven- skega jezika in kulturnega ter duhovnega izročila. Vso pozornost še vedno name- njamo čarobnosti, ki jo nudi tiskana knjiga, ki nas z vsa- kokratnim vonjem po sve- žem tisku povezuje s podob- nimi občutji, kot so bralce prevevala že pred 170 leti,« je ob jubileju poudarila rav- nateljica Tanja Ozvatič. Foto: Andraž Purg – GrupA Operni spektakel: Seviljski brivec Poletje v Celju bo jutri doživelo enega svojih program- skih vrhuncev. Na Muzejskem trgu bo operna akademija Pehlivanian izvedla znamenito delo Gioachina Rossinija Seviljski brivec. Seviljski brivec je komična opera in je eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi. To lahko pripišemo čaru du- hovite glasbe, polne dopadljivih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, arije pa so že zdavnaj postale paradne točke solistov. Pehlivanian Operna akademija (POA) z maestrom George- om Pehlivanianom vsako poletje pripravi eno celotno opero in slovenski javnosti omogoči ogled. Predstavitev priljubljenih oper širšemu občinstvu je eden od ciljev slovitega maestra, ki želi s tem otrokom, mladostnikom, mlajšim in starejšim odpreti vrata, da uživajo v operni izkušnji na domačih tleh. Med operno predstavo bo občinstvo na odru videlo različne dirigente ter slišalo razlike med njimi in njihovo komunikacijo s pevci in orkestrskimi glasbeniki. Obiskovalci bodo imeli priložnost v enem večeru slišati več različnih pevcev, ki pojejo eno ali več posameznih opernih vlog. »Predstava bo izvedena na prostem in v koncertni različi- ci, kar pomeni, da bodo pevci na odru stali pred orkestrom brez kostumov in scenografije, kot se to dogaja v operni hiši. Običajno so vsi recitativi s čembalom pri izvedbi izpuščeni, tako da lahko občinstvo uživa le v glasbi, ki jo je skladatelj napisal za orkester in pevce,« so sporočili iz Pehlivanian Oper- ne akademije. Predstavo bo spremljal orkester akademije – zasebni orke- ster maestra – ki je bil sestavljen posebej za njegovo poletno akademijo in ga sestavljajo najboljši mladi slovenski orke- strski glasbeniki. Dirigenti bodo Daniel Perpiñán, Georgy Vasilenko, Pio Iozzi in Tilen Draksler. Kot operni pevci bodo nastopili Nataša Trček (Rosina), Uroš Dolšek (Conte), Lovro Korošec (Figaro), Anja Šinigoj (Berta), Marko Mandir (Bar- tolo) in Tomaž Štular (Basilio). RG, foto: POA V Celju si lahko obetamo podoben dogodek, kot je bil v Radovljici. Na tem koncertu je bil dirigent tudi maestro George Pehlivanian. Št. 32, 12. avgust 2021 KULTURA 11 Predstavitev nove knjige Bojana Ekselenskega Evangelij iz Languedoca 1 »Kaj, če je vse čista resnica?« Pri Vodnem stolpu v Celju je Bojan Ekselenski, znan avtor fantazijskih romanov in član Celjskega literarnega društva (CLD), predstavil svojo novo knjigo Evangelij iz Languedoca 1, prvi del zaključka Trilogije o Vesoljnem carstvu. Ta sodi v vsebinski sklop Vitezi in čarovniki, ki je verjetno najobsežnejši literarni projekt v Sloveniji. ROBERT GORJANC Na predstavitvi so sodelo- vali še Andrej Ivanuša (spre- mna beseda), Mateja Mohor- ko (interpretacija izbranih odlomkov iz knjige) in Matej Krajnc (moderiranje priredi- tve in glasbeni program), ki končuje pripravo glasbenega albuma Evangelij iz Langue- doca, navdihnjenega s knjigo. Bojan Ekselenski je po- udaril, da je evangelijska zgodba del naše, evropske civilizacije in določa vse do- bro in slabo, kar smo. Izhajal je iz premise – kaj, če je vse v evangelijih čista resnica? »Odlomki iz evangelijev so pomembne postojanke pripo- vedi, saj jo usmerjajo in biblijski dogodki dobijo novo interpreta- cijo. V zgodbo o Jezusu, Jane- zu Krstniku, treh modrecev z vzhoda, Kajfi, Jožefu in Mariji vstopijo vilinci iz Drugotnosti in spregovorijo o skrivnosti bistva biblijske zgodbe. Nova zaveza je s svojim sporočilom odlično izhodišče za fantazij- sko povest, ki nosi pomembna sporočila za današnji čas,« je povedal avtor knjige. Na predstavitvi je bilo navr- ženo vprašanje glede obilice tujih besed izmišljenega je- zika in značilnosti fantazij- ske Drugotnosti. »Na koncu knjige je skoraj prava enciklo- pedija resnične Judeje tistega časa, resničnih ljudi in tudi fantazijskih likov. Za dobro mero je dodan obširen slovar tujih besed in nekaterih manj znanih pojmov,« je še poja- snil Bojan Ekselenski. Avtor se je odločil, da z opi- sovanjem tujega sveta ne bo zadušil pripovedi. Ta zaradi svoje strukture in sporočilnosti terja zahtevnejšega bralca, ki želi sporočilno bogato zgodbo, s katero se lahko poveže. Svetopisemska družba Slo- venije, nosilec avtorskih pra- vic standardnega slovenske- ga prevoda Biblije, je avtorju dovolila uporabo prevodov odlomkov evangelijev, za kar se ji je Bojan Ekselenski na predstavitvi zahvalil, prav tako tudi Mestni občini Celje in Cinkarni Celje za finančno podporo pri nastanku knjige. Prireditev, ki v tem pole- tnem času postaja že tradici- onalna, je bila posvečena 20. obletnici Celjskega literarne- ga društva, katerega člani so tudi vsi omenjeni, ki so nasto- pili na predstavitvi. Foto: SHERPA Bojan Ekselenski s svojo novo knjigo na predstavitvi pri Vodnem stolpu Prekmurje v vsej svoji preprosti lepoti V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled fotografska razstava Po stopinjah mojega deda, katere avtorica je fotografinja in novinarka Mankica Kranjec. Razstava, ki časti bogato kulturno zapuščino enega največjih slovenskih pisateljev, je do zdaj obiskala že pet slovenskih krajev. Na šesti postaji, v Žalcu, bo na ogled do 28. avgusta. Po stopinjah mojega deda je Mankičina povest o dobrih ljudeh, prijaznih vaseh, osamljenih razpotjih, prostranih njivah in tistih poteh, kjer je nekoč hodil njen ded, pisatelj Miško Kranjec. Mankica je pričeval- ka nekega časa in dokumentaristka podob drobnih vsakdanjosti. »Skozi izbrane vizu- alne motive gledalcu ponuja širši vpogled v življenje ob Muri in predstavlja Prekmurje v vsej njegovi preprosti čarni lepoti. S foto- grafijami upodablja zgodbe malega člove- ka in slikovite prekmurske ravnice, kjer je njen dedek preživljal svojo mladost v mo- čvirju. Tako ustvarja nezavedno povezavo med umetnostjo in svojo izkušnjo iskanja dedovih stopinj,« je zapisano ob razstavi, na kateri lahko ob tridesetih fotografijah v starih lesenih okvirjih preberemo navedke iz Kranjčevih knjig in zapisane spomine njenega očeta Matjaža. »Prekmurje sem prepotovala po dolgem in počez. Tam sem spoznavala izjemen panonski svet, ki ga moj ded opisuje v literarnih delih. V iska- nju njegovih stopinj sem odkrivala svoje korenine in odgrinjala tiste plasti njegovega življenja, ki so mi bile še neznane,« je o nastajanju projekta razkrila avtorica. ŠO V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so na ogled fotografije vnukinje Miška Krajnca Mankice Kranjec, s katerimi gledalcu ponuja širši vpogled v življenje ob Muri in predstavlja Prekmurje v vsej njegovi preprosti čarni lepoti. (Foto: TT) Odprtje razstave je bilo v atriju Savinove hiše obogateno z besedami iz romana Strici so mi povedali v interpretaciji slavistke Lidije Koceli, ki se je tudi pogovarjala z Mankico Kranjec. (Foto: TT) Znani nominiranci za Veronikino nagrado Strokovna žirija za Veronikino nagrado 2021 je v množici avtorjev letos izdanih pesniških zbirk (krepko čez dvesto naslovov) izbrala pet najboljših, ki se potegujejo za prestižno priznanje. Nominiranci so Alja Adam, Esad Babačić, Tina Kozin, Ana Pepelnik in Muanis Sinanović. Prejemnik Veronikine nagrade, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, bo razglašen na podelitvi, ki bo 31. avgusta na celjskem Starem gradu. Kot je v obrazložitvi zapisala strokovna žirija, Alja Adam v svoji četrti pesniški zbirki Privlačnosti pritegne z erotiko, ki jo preiskuje na najrazličnejše načine. Esad Babačić je v dobi plehkih instant verzov, ki vznikajo na družbenih omrežjih, z zbirko Včasih svetel zgled, kako pisati kratko in jedrnato poezijo, da ta ni pomensko prazna. Nebo pod vodo Tine Kozin že z naslovom naslavlja neulovljivo odsevnost, zrcaljenje in tisti nedoločljivi stik med realnim in iluzijo, poezija Ane Pepelnik pa je v zbirki Treš močna na oblikovni, zvočni in tematski ravni, in predvsem brezkompromisno iskrena. Zadnji nominiranec, Muanis Sinanović, v svoji novi pesniški knjigi Krhke karavane z izvirno govorico poganja na brezpotno pot, na kateri je mogoče izkusiti epifanijo drugosti, in sicer tako na ravni fizičnega in družbenega kot na ravni transcendentnega. Strokovno žirijo za Veronikino nagrado 2021 sestavljajo Bina Štampe Žmavc, Lara Paukovič in Alen Širca. RG 12 NAŠA TEMA Št. 32, 12. avgust 2021 Na prvi pregled pri specialistu čaka »eno majhno Celje« Čakalne dobe: rak v zadnjem stadiju Medtem ko smo v preteklih mesecih spremljali novi- ce o tem, kako so nekateri zdravstveni delavci – roko na srce – tudi kljub manj dela prejemali visoke do- datke, je del zdravstvenega osebja doživljal zlom in izgorelost zaradi nečloveške obremenjenosti med epi- demijo. Ta je povzročila, da je država omejila izvedbo zdravstvenih storitev tako na primarni (zdravstveni domovi) kot sekundarni ravni (bolnišnice). Toda če damo kadrovske borbe in ego znotraj zdravniških vrst na stran, največje tegobe doživljajo bolniki. SIMONA ŠOLINIČ Samo v celjski bolnišnici trenutno na prvi pregled čaka 39.965 bolnikov. To je skoraj toliko ljudi, kot je prebivalcev Celja. Podrobna analiza po- V bolnišnici naj bi še bolj »pljunili v roke« V Splošni bolnišnici Celje priznavajo, da je na čakalne dobe negativno in močno vplivala epidemija: »V tem času se je v bolnišnici po- membno zmanjšal delež opravljenih nenujnih zdra- vstvenih storitev, predvsem na področju diagnostičnih specialističnih pregledov ter nenujnih kirurških posegov. Posamezne dejavnosti so imele večji izpad programa kot druge in pri teh so se ča- kalne dobe bolj podaljšale,« pravijo. Primerjava čakalnih dob pred epidemijo in 1. julija 2021 je pokazala, da so se na podro- čju specialistične ambulantne dejavnosti najbolj podaljšale na nekaterih internističnih oddelkih, kot so oddelek za bolezni prebavil, kardiološki kaže, da ima 4.850 čakajočih na prvi pregled napotnico s stopnjo nujnosti »zelo hitro«, 16.025 s stopnjo nujnosti »hi- tro« in 19.090 s stopnjo nujno- oddelek, oddelek za angi- ologijo, endokrinologijo in revmatologijo, prav tako tudi na področju žilne kirurgije, okulistike in pediatrije. »Na področju operativne dejav- nosti so se podaljšale čakalne dobe na področju ortopedije, splošne in abdominalne kirur- gije, travmatologije in ORL. Na področju diagnostike so se po- daljšale čakalne dobe pri ne- katerih vrstah diagnostike, ki jih izvaja radiološki oddelek,« še dodajajo v bolnišnici. Čakanje tudi zaradi reorganizacije Kje je epidemija najbolj za- rezala pri vzrokih za podalj- šanje čakalnih dob? Reorga- nizacija bolnišnice v covidno bolnišnico v času epidemio- loških vrhuncev je vplivala sti »redno«. Od tega jih 16.016 čaka dlje od dopustne čakalne dobe (2.858 s stopnjo nujno- sti »zelo hitro«, 7.730 s stopnjo nujnosti »hitro« in 5.428 s sto- pnjo nujnosti »redno«). Torej če si privoščimo odmerek ci- nizma: skoraj 40 tisoč ljudi, ki plačujejo zdravstveno za- varovanje, od tega trenutno nima nič. Razen papirnate napotnice oziroma napotnice v elektronski obliki … Koga bodo ljudje krivili? V soju posploševanja neka- terih afer z dodatki v različ- nih slovenskih bolnišnicah in zaradi jeze nad zdravstveno stroko zaradi epidemioloških na redno delo. Čakalne dobe so se najbolj podaljšale v dejavnostih, ki so morale najbolj krčiti svoj program dela. »Zaradi pomanjkanja prostih postelj za intenzivno terapijo ter anestezioloških timov so bili v tem času zelo okrnjeni programi operativ- nih oddelkov, medtem ko na področju internističnih dejavnosti največje podalj- šanje čakalnih dob beležijo oddelki, ki so poleg oddelka za infekcijske bolezni in vro- činska stanja prevzeli oskrbo največjega deleža bolnikov s covidom-19,« pojasnjujejo v bolnišnici. Gre predvsem za oddelek za bolezni prebavil, kardiološki oddelek in AER- -oddelek. V bolnišnici še trdi- jo, da so vzroki za povečanje števila čakajočih, torej tudi tistih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, predvsem v kadrovskem in prostorskem primanjkljaju. To sicer ni bila izbira bolnišnice, ampak je Zakon o interventnih ukrepih omejitev bodo nekateri krivi- li zdravnike, a je nepravično metati vse v en koš. Lahko razmišljamo tudi drugače? Vzemimo kot primer celjsko ambulanto za ortopedijo in športne poškodbe, kjer na prvi pregled čaka več kot tisoč ljudi. Na oddelku je sedem specialistov. Osnovni matematični izračun pokaže, Tudi številni zdravniki se želijo vrniti v ustaljene tirnice. Brez mask, brez rokavic in brez – čakalnih dob. za zajezitev epidemije za do- ločen čas naložil prenehanje delovanja vseh specialističnih ambulant in izvajanje naroče- nega operativnega programa. Bo pomagala izhodna strategija? Ko je epidemija pojenjala, je obseg dela – v primerjavi s prej- šnjimi leti – ostal manjši pred- vsem na področju specialistič- ne ambulante dejavnosti, saj so se spremenili pogoji dela. Ti so zmanjšali obseg storitev, ki jih koliko bolnikov lahko vsak specialist pregleda, da bi skupaj izničili čakalne dobe. Lahko razmišljamo tudi z bolnikove strani. Kako dolgo je čakal z določenimi bole- činami in simptomi? Je šel k zdravniku pravočasno? In – ali je sploh prišel do njega? Lani je bilo zelo težko vzpostaviti stik z družinskimi zdravniki, lahko v bolnišnici opravijo v določeni časovni enoti. V Splošni bolnišnici Celje so glede skrajševanja čakalnih dob pripravili dokument Izho- dna strategija po epidemiji, ki ga je obravnaval in potrdil tudi strokovni svet bolnišnice. S to strategijo naj bi prednostno odpravili preseganje najdalj- ših dopustnih čakalnih dob. »V strategiji smo na podlagi analize podrobneje opredelili zdravstvene storitve, kjer so se čakalne dobe najbolj povečale obravnave so bile tudi na da- ljavo. Je bilo zato spisanih več ali manj napotnic? Kakšna teža je zaradi tega zdaj prenesena na bolnišnice? In nenazadnje – na onkologiji opozarjajo na že razširjene onkološke bolezni, ker bolniki niso pravočasno dobili diagnoze. Čas je, da za zdravstvo stopimo skupaj vsi. Brez obtoževanj. in kjer imamo tudi možnost izvedbe dodatnih storitev. Kjer bo možno, bomo doda- tne storitve izvajali z delom po polnem delovnem času, z delom v okviru rednega delovnega časa s povečanim obsegom dela v skladu z uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obse- ga dela za javne uslužbence ali izven rednega delovnega časa s sklenitvijo podjemnih pogodb z lastnimi zaposleni- mi,« pravijo v bolnišnici. Za»Treba je vedeti, da se ne- bolnike z rakom tudi prepozne diagnoze kemu posamezniku bolezen razvija, kar pomeni, da mora Epidemija covida-19 je negativno vplivala na številna zdravstvena stanja, predvsem za- radi prepoznih diagnoz pri onkoloških bolnikih in pri kroničnih bolnikih. Lani spomladi je bilo med prvim valom epidemije odkritih bistveno manj bolnikov z rakom, medtem ko je bilo od junija do septembra število novih bolnikov približno enako kot v primerljivem obdobju leto prej. Oktobra je število novih diagnoz ponovno začelo upadati, tako da je bila v celem letu lani prijavljena tretjina rakastih obolenj manj kot običajno. »V prvem valu epidemije lani prisotnega tudi veliko strahu. kratka, niso takoj poskuša- je bilo med ljudmi verjetno Ker so mislili, da bo epidemija li priti do zdravnika. Nato je sledil omejen dostop do zdra- vstvenih domov in ljudje niso prišli do zdravnika,« pravi prof. dr. Janja Ocvirk z Onkološke- ga inštituta Ljubljana. Spomni- mo, da so lani celo iz celjske bolnišnice ravno zaradi strahu, da katera bolezen ne bo pra- vočasno odkrita, kljub zašči- tnim ukrepom in omejitvam pozivali, naj ljudje ne čakajo z obiskom zdravnika, pri čemer so poudarjali, da bi morali biti osebni zdravniki ves čas fizič- no bolj na voljo za preglede bolnikov in ne le za obravnave po telefonu. Veliko je bilo med epidemijo tudi samo elektron- skih stikov z osebnimi zdrav- niki, kar ni enako kot osebni pregled. Ocvirkova še dodaja, da morajo bolniki biti vztrajni in morajo opraviti pregled pri zdravniku. biti pozoren na simptome in mora poiskati zdravniško pomoč. Nadalje mora biti zdravstveno obravnavan. Ko je država epidemiološke ukrepe sprostila, je bilo v bolnišnicah več diagnostike, onkološki inštitut pa je ves čas delal in bolniki so bili deležni vseh vrst zdravlje- nja. Problem je bil pri odkri- vanju bolezni, kajti v prvem valu osebni zdravniki niso pregledali veliko bolnikov, veliko je bilo tudi obravnav na podlagi telefonskih raz- govorov. Na onkološkem in- štitutu smo zato opazili, da je kar nekaj bolnikov k nam prišlo že z napredovalo bole- znijo, ker so predlogo čakali na diagnozo in so do speci- alista prišli z zakasnitvijo,« poudarja Ocvirkova. »Treba je vedeti, da se neke mu posamezniku bolezen raz vija, kar pomeni, da mora biti pozoren na simptome in mora poiskati zdravniško pomoč.« Vsaj ena dobra novica Dobra novica kljub vsem posledicam epidemije je, da se je preživetje sloven- skih bolnikov z rakom v zadnjih 20 letih povečalo za 11 odstotkov. Starost in stadij raka ob diagnozi sta še vedno ključna za preži- vetje bolnikov. Čeprav se preživetje bolnikov z rakom s časom povečuje, je za ne- kaj odstotnih točk nižje kot v najuspešnejših evropskih državah. Preživetje se je po- večalo predvsem pri ljudeh s kožnim melanomom, z rakom debelega črevesa in danke ter s pljučnim rakom. Za deset odstotnih točk se je povečal tudi delež prežive- lih žensk, ki zbolijo zaradi raka dojk. V zadnjem letu se je predvsem zaradi epide- mije stanje vseeno nekoliko poslabšalo, zato se tudi vsi bojijo, kaj bodo na področju odkrivanja in zdravljenja on- koloških bolnikov pokazali prihodnji meseci. Še pose- bej, ker vsi pričakujejo četrti val epidemije. Št. 32, 12. avgust 2021 NAŠA TEMA 13 Prvo- in drugorazredni? Znano je, da je državni zbor v začetku julija potrdil Za- kon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine. Opozicijske stranke so z dopolnilom uspele spremeniti način izvedbe razpisa za skrajševanje čakalnih dob, tako da bodo pristojni najprej zapolnili zmogljivosti izvajalcev v javni zdravstveni mreži. Ministrstvo RS za zdravje ševanje čakalnih vrst namenil je nato objavilo javni razpis, 65 milijonov evrov. V okviru v okviru katerega bo za skraj- razpisa bo lahko več kot 20 ti- soč bolnikov prišlo hitreje do zdravstvene storitve, na kate- ro nedopustno dolgo čakajo. Na razpis se lahko prijavijo tudi zasebni izvajalci, a bodo javni zavodi imeli prednost. V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zo- bozdravnikov Slovenije na- sprotujejo dajanju prednosti javnim zavodom v okviru na- cionalnega razpisa za skraj- ševanje čakalnih vrst. Kot po- jasnjujejo v združenju, naj bi to prineslo delitev bolnikov na prvo- in drugorazredne: »Tega smo zdravniki in zobozdrav- niki sicer vajeni. Za bolnike, ki bi jih v skladu z navedenim zakonom obravnavali, pa je to povsem nesprejemljivo,« so zapisali v strokovnem zdru- ženju. Menijo, da je takšen zakon celo neustaven. OB ROBU Oskrba ni več samoumevna Na prvi pregled samo v celjski bolnišnici čaka skoraj toliko bolnikov, kot je prebival- cev Celja. Vsaka številka v statistiki čakajo- čih pomeni enega bolnika. Tudi z resnimi obolenji in tudi s takšnimi, ki se ravno med čakanjem na prvi pregled slabšajo. Neka- SIMONA ŠOLINIČ tere njihove diagnoze bodo hude. Spremenile jim bodo življenje. Njim in njihovim svojcem. Morda tudi zato, ker niso postavljene pravočasno. Na to opozarjajo onkologi, tega si nismo izmislili mi. Mnogi od teh bolnikov, ki čakajo predolgo, bodo morda umrli zaradi bolezni, ki zdaj še ni diagnosticirana, a bi lahko bila. To je realnost, ki je pomembnejša od afer o zdravniških dodatkih ali o pretakanju denarja skozi zdravstvena sita. Gre za realnost, s katero se bo moral sistem zdravstva še bolj jasno soočiti. V praksi. Ne samo na papirju. Dokler številke čakajočih ne bodo občutno nižje, država temno liso zdravstve- nega sistema pokriva z obližem. To je enako, kot bi onkolo- škega bolnika zdravili z lekadolom. Ljudje morajo zdaj razmišljati razsodno. Njihove vztrajnosti oziroma pogleda na zdravstvo ne smejo zamegliti afere, jeza zaradi epidemioloških ukrepov ali politikov. Morajo biti vztraj- ni. Na žalost tudi, če želijo priti do zdravnika. Čas kaže, da pravočasna zdravniška oskrba ni več samoumevna. To ni kritika zdravnikov ali medicinskih sester. Vsaj tistih ne, ki so svoje poslanstvo med epidemijo krvavo plačali z izgo- relostjo. Takšnih je veliko. Gre za kritiko sistema, ki je dopustil, da ima zdravstvo raka v zadnjem stadiju, zdaj pa ga ne zna in ne zmore pozdraviti. Gre tudi za kritiko tistih zdravnikov, ki so brez čustev lahkotno prejemali dodatke med epidemijo in so se v službo (tudi v Celju jih je nekaj) prišli samo »registrirat«. Sistem bo enkrat, v to verjamem, ločil zrnje od plev. Bolnike, ki čakajo nedopustno dolgo, bodo začeli vabiti na storitve v drugi polovici septembra. Klicali jih bodo iz nacionalnega klicnega centra, ki deluje pod okriljem Na- cionalnega inštituta za javno zdravje. Tako bodo bolnika vprašali, ali želi priti na storitev, na katero čaka, pri dru- gem izvajalcu, ki ima krajšo čakalno dobo. Če bo bolnik določenega izvajalca zavrnil, bodo ponudili tudi druge, kjer bo lahko bolnik prej prišel na vrsto. V Splošni bolnišnici Celje izvajajo 503 vrste zdravstvenih storitev. V tabeli, ki so nam jo v bolnišnici pripravili, so podatki o tistih zdravstvenih storitvah, kjer so čakalne dobe najdaljše oziroma kjer so jih najbolj skrajšali. Z rumeno so obarvane storitve, kjer so čakalne dobe najdaljše, z zeleno storitve, ki so jih uspeli skrajšati. Za objavo smo strnili podatke, kjer so številke o čakalnih dobah najdaljše oziroma najkrajše. DEJAVNOST Naziv VZS Čakalna doba za posamezne stopnje nujnosti na dan 1. 7. 2021 Čakalna doba za posamezne stopnje nujnosti na dan 1. 1. 2020 čakajoči bolniki 1.7.2021 zelo hitro hitro redno zelo hitro hitro redno zelo hitro hitro redno SKUPAJ Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo ter ambulante Operacije kile 300 330 365 0 74 141 19 172 224 416 Operacije žolčnih kamnov 300 330 365 0 74 141 15 18 132 229 Ambulante Oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo Endokrinološka ambulanta Endokrinološki pregled - prvi triaža - 144 263 690 triaža - 152 274 457 19 141 158 318 Revmatološka ambulanta Revmatološki pregled - prvi 21 488 580 21 313 434 44 606 367 1017 Kardiološki oddelek in ambulante Kardiološka ambulanta Kardiološki pregled - prvi 110 335 485 59 296 363 136 439 179 754 Kardiološka funkcionalna diagnostika UZ srca 92 405 465 59 217 301 39 442 133 614 Ambulanta za tromboteste Antikoagulacijsko zdravljenje - prvi pregled 90 210 360 14 36 60 57 62 24 143 Ambulante Oddelka za bolezni prebavil Gastroenterološka ambulanta Gastroenterološki pregled- prvi 60 210 420 35 126 182 22 173 46 241 Gastroenterološka endoskopska diagnostika Kolonoskopija (razen v okviru SVITa) 60 640 830 40 350 540 36 258 199 493 Oddelek za ortopedijo in športne poškodbe ter ambulante Ambulanta za ortopedijo in športne poškodbe Ortopedski pregled - prvi 150 240 250 145 186 291 161 743 192 1096 Endoproteza kolena triaža - 573 780 812 triaža 325 429 0 137 404 541 Endoproteza kolka delna/totalna triaža - 325 625 833 triaža 120 334 1 92 205 298 Oddelek za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ter ambulante Posegi v grlu 20 108 229 14 46 174 1 21 398 420 Ambulante Očesnega oddelka Očesna ambulanta Okulistični pregled (razen pregled vida za očala in kontaktnih leč) - prvi 90 330 390 90 160 220 155 865 570 1590 Ambulante Oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo Ekstrakcija zoba 0 87 131 20 109 180 Ambulante Dermatovenerološkega oddelka Dermatovenerološka ambulanta-odrasli Dermatološki pregled - prvi 14 90 180 73 105 143 96 346 166 608 Ambulante Radiološkega oddelka UZ dojk UZ dojk obojestransko 12 116 299 29 57 175 29 127 652 808 CT glave in vratu CT glave brez KS 7 13 132 21 43 51 58 194 50 302 CT trebušnih organov s KS 133 201 110 444 Sto tisoč ljudi čaka? V celotni Sloveniji na prvi specialistični pregled čaka več kot 70 tisoč ljudi in na specialistično-diagnostič- ne storitve več kot sto tisoč ljudi. Pred tedni je minister za zdravje Janez Poklukar de- jal, da sta cilja objavljenega razpisa za skrajševanje ča- kalnih vrst postavitev bol- nika v središče in izvajanje storitev. Poklukar pričakuje, da bodo zdravstveni izvajalci storitve v okviru razpisa za- čeli izvajati 1. oktobra. Tako bo hitreje do zdravstvenih storitev prišlo več kot 20 ti- soč bolnikov, ki trenutno ča- kajo nad dopustno čakalno dobo. Prednost naj bi imeli tisti, ki čakajo najdlje, poleg tega bodo prednostno uvr- ščeni tudi tisti, ki imajo težje zdravstveno stanje. Za razpis bo država name- nila 65 milijonov evrov, ve- čino iz sredstev dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic, ki lani zaradi manjšega ob- sega izvajanja zdravstvenih storitev niso v celoti porabi- le zbranega denarja v okviru premij dopolnilnega zavaro- vanja. Za tiste, ki niso dopol- nilno zdravstveno zavarova- ni, bo storitve kril proračun. Storitve v okviru razpisa bodo zdravstvene ustanove izvajale tudi celo prihodnje leto, kar bo po besedah Po- klukarja izvajalcem omogo- čilo, da bodo lahko pravoča- sno organizirali kadrovske in prostorske zmožnosti. 14 KRONIKA Št. 32, 12. avgust 2021 V vročih dneh ne puščajte psov v avtu. (Foto: arhiv NT – Andraž Purg - GrupA) Pes zaprt v vročem vozilu Napadla sta ga sredi mesta V torek okoli 2. ure ponoči se je v Stanetovi ulici v Celju zgodil rop. Dva neznana moška, visoka približno 180 centi- metrov in temnih las, sta fizično napadla 53-letnega moškega. Zatem ko sta ga podrla na tla, sta mu vzela denar. Policisti neznanca še iščejo, morebitne očividce prosilo, naj pokličejo na številko 113, če o ropu karkoli vedo. Pijan trčil v hišo V zadnjem tednu se je na Celjskem zgodilo kar nekaj hujših prometnih nesreč. V nekaterih so se hudo poško- dovali tudi motoristi. Policisti v Šoštanju so obravnavali nesrečo, v kateri se je huje poškodoval 57-letni motorist. Ta je vozil iz smeri Velenja proti Šoštanju. Pred krožiščem za Mozirje je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v robnik in padel. V Ud- matu pri Laškem se je huje poškodoval 57-letnik, prav tako motorist. Vozil je iz smeri Rimskih Toplic in v Udmatu zaradi neprilagojene hitrosti trčil v pred seboj vozeče vozilo ter padel po cesti na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik osebnega vozila, ki je trčil v moto- rista. Ta se zdravi v celjski bolnišnici. Poškodbe je dobil tudi 33-letni motorist, ki je na Lopati v Celju vozil neregistriran motor in je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste ter trčil v betonski jašek. V Velenju so policisti obravnavali voznika avtomobila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v ograjo mostu v Šoštanju. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,97 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so zoper njega napisali obdolžilni predlog. Pijan je bil tudi 19-letnik, ki je konec minulega tedna na območju Kaple z avtomobilom zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v stanovanjsko hišo. Preizkus z alkotestom je poka- zal, da je imel 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V nesreči so bili trije sopotniki, stari od 19 do 20 let, lažje telesno poškodovani. Tudi zoper 19-letnega povzro- čitelja bodo policisti napisali obdolžilni predlog. Alkohol je bil kriv tudi za nesrečo, ki se je zgodila v Malem Vrhu na območju Šmartnega ob Paki, kjer je prav tako pijan 53-letnik z avtom trčil v drevo. Policija: prekrška ni bilo Do konca tedna po vsej Sloveniji traja poostren nadzor prometa, ki ga izvaja policija z Agencijo RS za varnost prometa. Poseben poudarek bo predvsem na preverjanju hitrosti vožnje. Namen akcije je tudi umirjanje prometa, saj je nadzor tudi uvod v začetek šolskega leta. Policisti so pretekli teden obravnavali primer, kjer naj bi voznica pred celjsko trgovino za dlje časa v vozilu pustila zaprtega psa. Primer je močno razburil predstavnike enega izmed društev za zaščito živali s Celjskega, ki so bili na kraju dogodka, kamor jih je poklical zaposleni iz trgovine, ki so ga na psa v avtomobilu opozorili mimoidoči. SIMONA ŠOLINIČ »Ker je vsako leto kar nekaj primerov, ko policisti iz par- kiranih pregretih vozil rešuje- mo že povsem dehidrirane ži- vali, vse voznike opozarjamo, da se v zaprtih avtomobilih na soncu zelo hitro razvije- jo zelo visoke temperature, ki so lahko tudi smrtno ne- varne. Živali ne smejo biti v zaprtih in zaklenjenih vozilih na vročini, tudi za kratek čas ne,« je zapisano na spletnih straneh slovenske policije. A informacije, ki pridejo do nas o tovrstnih dogodkih, na drugi strani kažejo, da poli- cija pogosto ne najde »ele- mentov prekrškov ali kazni- vih dejanj«. Mnogi, ki pustijo psa v vozilu, četudi ni zunaj 30 stopinj – psa vseeno s tem lahko ogrozijo – se izmaknejo kazni oziroma ne dobijo niti opozorila. Niso ugotovili prekrška O dogodku, ki se je zgo- dil pretekli teden v Celju, je policija seznanjen. »Na kraj so bili poslani policisti, ki so ugotovili, da je v vozilu zaprt pes, ki ni kazal znakov izčrpanosti, prav tako so bila na vozilu odprta okna in zunanje vremenske tem- perature niso bile takšne, da bi ogrožale psa. Prav tako so se pogovarjali z lastnico psa, ki ga ni pustila v vo- zilu daljši čas. Policisti na kraju niso ugotovili elemen- tov prekrška ali kaznivega dejanja,« so nam sporočili s celjske policije. Po neura- dnih podatkih naj bi bil pes v vozilu dve uri in pol. Tudi predstavniki društva za za- ščito živali menijo, da je bil pes videti izčrpan. Uprava RS za varno hra- no, veterinarstvo in varstvo rastlin prav tako ves čas opo- zarja na nevarnost vročine za domače živali: »Poudarja- mo, da pri visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ni dovoljeno puščati samih v parkiranih vozilih, razen če lastnik zagotovi primerno zračenje oziroma hlajenje. Visoka temperatura v vozilu lahko pri živali povzroči vro- činski udar, kar se nemalo- krat lahko konča s poginom.« Lahko razbijete steklo na vozilu? Nekaterim lastnikom psov se še vedno zdi, da 26 sto- pinj v zaprtem vozilu ni ve- liko za žival, vendar je tudi ta temperatura lahko smr- tno nevarna, saj se vozilo na soncu ves čas segreva. Če pes ob tem nima vode, je zanj to lahko pogubno. »Žival tekočino pri visoki temperaturi pospešeno iz- gublja. Zagotavljanje zado- stne količine zdravstveno ustrezne vode je tudi zakon- ska obveza skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi,« poudarjajo v upravi. Različna društva za zaščito živali želijo predvsem ljudi osvestiti, da morajo lastniki pri prevozu živali še pose- bej misliti na različne oko- liščine, preden jih pustijo v vozilu. Da je kaj takšnega – kljub temu da naj bi lastnica vozila pustila nekoliko odprta okna – nesprejemljivo, opozarjajo tisti, ki so zaprtega psa videli, še posebej ker se je to zgodi- lo na parkirišču trgovine, ki pred vhodom celo opozarja, naj ljudje psov ne puščajo v vozilih, saj je dovoljeno z nji- mi tudi v notranjost trgovine, kjer so postavljene celo poso- dice z vodo … Na Celjskem letos ni bilo nobene kazni za lastnike, ki so pustili psa v zaprtem vozilu. Je pa velikokrat na socialnih omrežjih mogoče zaslediti kar nekaj zapisov in fotografij psov v nepre- zračenih vozilih, predvsem pa zgražanja ljudi, da se kaj takšnega lahko zgodi. Čeprav na policiji za takšne lastnike omenjajo tudi mo- žnost kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, je zaradi tovrstnih primerov letos še niso podali. Mnogi se – tudi na socialnih omrežjih – po- gosto sprašujejo ali svetuje- jo očividcem, naj razbijejo steklo na vozilu, v katerem je pes, ki je zaradi vročine že izčrpan. Vendar na poli- ciji opozarjajo, da posame- znik tega ne sme storiti, am- pak mora poklicati policijo. Ta preveri vse okoliščine in po potrebi posreduje. Če bi steklo na vozilu razbil po- sameznik, bi namreč lahko tvegal celo odškodninsko tožbo ali kazen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari … Poškodoval si je prste V začetku tedna se je v enem od štorskih podjetij zgodila delovna nesreča. Policisti so pri ogledu kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da se je pri delu v obratu gospodarske druž- be poškodoval 41-letni moški. Moški si je poškodoval prste na roki v času, ko so prestavljali stroj v obratu. Policisti o nesreči še zbirajo obvestila in bodo o dogodku obvestili pristojno tožilstvo v Celju. Ali poznate to žensko? Temperatura v avtomobi- lu lahko v 10 minutah na soncu naraste na 40 stopinj ali več. Policisti Policijske postaje Celje preiskujejo kaznivo dejanje zatajitve. Oškodo- vanka je 9. junija letos ob 10.18 na bankomatu v Celju pri enem od trgovskih središč dvignila gotovino in denar pozabila v reži. »Pozabljen denar je našla starejša ženska in si ga prilastila. Naprošamo vse, ki bi karkoli vedeli o ženski, ki jo je ujela varnostna kamera (na fotografiji), naj o tem obvestijo Policijsko postajo Celje na telefonsko številko 03 542 64 00, anonimni telefon 080 1200 ali interventno številko 113,« so sporočili s celjske policije. (Foto: PU Celje) Št. 32, 12. avgust 2021 ZA ZDRAVJE 15 Svetovni dan dojenja Zaščita dojenja kot skupna odgovornost V ponedeljek minuli teden je bil svetovni dan dojenja, ki je letos imel slogan Zaščita dojenja kot skupna odgo- vornost. Namen prizadevanj je izboljšati zdravje mater in otrok ter vsem otrokom zagotoviti zdrav in enak za- četek življenja, so poudarili v Društvu svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Prav tako želijo zagotoviti varno prehranjevanje dojenčkov in otrok v času krize. SIMONA ŠOLINIČ Društvo svetovalcev za lak- tacijo in dojenje Slovenije, ki deluje tudi na območju vse Slovenije, je v Celju pripravilo tudi srečanje nosečnic in doje- čih mater. Mladim staršem so bile na voljo strokovne in na- tančne informacije o dojenju, dopolnjene z izkušnjami, ki so jih o dojenju delile matere. Dojenje je tudi ključnega po- mena za doseganje ciljev traj- nostnega razvoja do leta 2030, so spomnili v društvu. Čeprav je podpora dojenju na indivi- dualni ravni zelo pomembna, ga je treba obravnavati kot javnozdravstveno vprašanje, ki zahteva podporo in naložbe na vseh ravneh. Slogan skrbno izbran Slogan letošnjega svetov- nega dneva dojenja – Zaščita dojenja kot skupna odgovor- nost – ni izbran kar tako. Ima svoj namen, pravi predsedni- ca Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cveta Skale. »Pandemija je v zadnjem letu določene ustaljene stvari spremenila in smo večino pozornosti v zdravstvu usmerili v reševa- nje zdravstvenih težav, ki na- stajajo zaradi covida. Zato je ta slogan posvečen ponovni gradnji podpore dojenju.« Kot dodaja sogovornica, je to tudi priložnost, da kot družba pri podpori dojenju stopimo skupaj, od zdra- vstva, delovnih organizacij do vsakega posameznika. »Kajti če le vsi delujemo enotno, bo podpora dojenju omogočena na vseh ravneh, hkrati moramo mame zašči- titi pred agresivnimi pritiski marketinga in industrije. Torej želimo letos ponovno osveščati ljudi o pomenu in zaščiti dojenja ter predsta- viti, da je nedojenje javnoz- dravstveni problem,« dodaja Skaletova. V Sloveniji številne dejav- nosti izvaja ravno društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje, katerega člani so mednarodno pooblaščeni svetovalci za dojenje s poseb- no licenco, ki zagotavlja naj- višjo in edino mednarodno priznano znanje s področja svetovanja o dojenju. Glede na to si v društvu brezplač- no prizadevajo, da nosečnice, doječe matere in starši išče- jo informacije o dojenju na ustreznem mestu. Koristi za vse Splošne koristi dojenja se nanašajo na otroka, mamo in tudi na celotno družbo, še dodaja predsednica Dru- štva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cveta Skale: »Otrok, ki je dojen, z materinim mlekom dobi vse snovi, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Torej vita- mine, minerale, beljakovine, ogljikove hidrate … točno v Predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cveta Skale. (Foto: Andraž Purg – GrupA) takšnem sestavu, kot jih po- trebuje. To je največja pred- nost, ki loči materino mleko od mlečnih formul, torej da ima vsaka mati mleko točno za svojega otroka,« poudarja sogovornica. Poleg tega raziskave kažejo, da so otroci, ki so dojeni, bolj zdravi v otroštvu in kasnejših obdobjih, imajo manj dejav- nikov tveganja za kronična obolenja, dojenje pozitivno vpliva tudi na njihova čustva. Prednosti dojenja se nanašajo tudi na mamo. Ta ima zaradi dojenja manj poporodnih kr- vavitev, ni toliko podvržena osteoporozi ali tveganju za nastanek raka dojk ali jajč- nikov. Dojenje vpliva tudi na pozitivno hormonsko ravnovesje matere. Z vidika družbe je dojenje ključno za manj obremenjen zdravstve- ni sistem, ker so dojeni otroci bolj zdravi. Povezano je tudi z manj stroški v družini. Gre za dobrobit z vseh vidikov, ki je ogromna, poudarja Skale- tova. Vsaka mama se mora prilagoditi otroku, še omenja. Priporočena dolžina dojenja je – raziskave to potrjujejo – šest mesecev. Torej v tem času strokovnjaki priporo- čajo izključno dojenje, če je le-to možno. Potem sledi po- stopno uvajanje goste hrane. Dojiva se Minulo soboto je bil v Celju tudi Festival Dojiva se, ki je v okviru svetovnega tedna dojenja letos potekal že osmič in so ga v 22 mestih v Sloveniji pripravile prostovoljke pod okriljem Društva pod srcem. »Namen festivala je osveščati, da je pod- pora mami ne glede na to, ali ta doji ali ne, pomembna, saj je vsaka mama za svojega otroka dobra mama in si zasluži podporo,« pravi Andreja Kolar, glavna organizatorka festivala v Celju. Na festivalu so bile na voljo strokovnjaki- nje in mamice z izkušnjami, ki so pomagale z nasveti o predporodnem in poporodnem obdobju, porodu, dojenju, svobodnemu iz- ločanju izven pleničk in zgodnjem navajanju na kahlico, naravnem hranjenju in o podpori pri črevesnih težavah, pa tudi o premagovanju čustvenih blokad, pomenu gibalnega razvoja po načelu pedokinetike in pomenu gibanja za nosečnice, mamice in malčke. Na festiva- lu so mamice lahko prevzele vodnik Zaupam si. Ta bo na voljo tudi v okoliških knjižnicah, delili pa ga bodo tudi v celjski porodnišnici, zdravstvenih domovih in ginekoloških dispan- zerjih v Celju in Laškem. Odziv na festival je bil pozitiven in velik. Obi- skovalci so z veseljem zapisali tudi sporočila za druge starše. V okviru svetovnega tedna doje- nja so bila na spletu – kot preteklo leto – tudi brezplačna predavanja za starše o dojenčkovih potrebah, porodu, poporodnem obdobju, do- jenju in o prvi pomoč za malčke ter dojenčke. Predavanja so na voljo na ogled 21 dni. 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 32, 12. avgust 2021 KAJ? Kreativni inkubator 2021 KDAJ? Od ponedeljka, 23. 8., do petka, 28. 8. 2021 KJE? dvorana MCC – Celjski mladinski center MCC – Celjski mladinski center in Klub študentov občine Celje v sodelovanju s pobudnico projekta, Vladimiro Skale, V. S. Styling, pripravlja teden, poln novih informacij, znanja in modrosti. Kulinarika, šport, umetnost, evropske priložnosti, zabavna industrija – te zanima kaj več? Si mlada, radovedna, nado- budna oseba in želiš izvedeti kaj novega? Si aktiven/aktiv- na na področjih, ki so našteta zgoraj in si želiš osvojiti nova znanja? Ali pa te le muči »fir- PROGRAM: Ponedeljek, 23. avgust 9:15 – Ogled mesta s prekaljenim vodnikom 9.00 – Zgodbe življenja z Dušanom Konda, Kajak kanu klub Nivo Celje 10.30 – O delovanju KŠOC Kluba študentov občine Celje z Ines Gabriel Torek, 24. avgust 9.15 – Ogled razstave Živeti v Celju, Muzej novejše zgodovine Celje 10.30 – Sodobna ženska, mati, delo in politika s podžupanjo Mestne občine Celje Bredo Arnšek 11.45 – Bodi del start-upov s Sašo Lavrič, direktorico Inkubatorja Savinjske regije. Sreda, 25. avgust 9.15 – Ogled razstave Stari pisker, Muzej novejše zgodovine Celje 10.30 – Zgodbe življenja z vrhunsko policijsko Tadejo Robnik, vodjo policijskega okoliša 11.45 – Vse o evropskih projektih s Katjo Kolenc, vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov MCC bec« in bi rad/a spoznal/a ka- kšno znano osebnost, razširil svojo socialno mrežo in preži- vel »hud« teden? V Celjskem mladinskem cen- tru bodo zate in tvoje prijatelje pripravili navdihujoč teden! Med 23. in 28. avgustom se bo- ste med 9. uro in 12.15 družili, zabavali, izobraževali in pridobi- vali nove veščine. Svoja znanja in izkušnje bodo delili Dušan Konda, Ines Gabriel, Breda Arn- šek, Saša Lavrič, Tadeja Robnik, Katja Kolenc, Stane Žilnik, Kle- men Sagadin in Alya. Teden raznovrstnih priložno- sti, preveri kaj vse vas čaka in najdi nekaj zase! Pripravite vprašanja in dile- me, ki vas težijo ter pokramljajte z uspešnimi gosti! Obvezna predhodna prijava na info@mc-celje.si. Četrtek, 26. avgust 9.15 – Ogled razstave Josip Pelikan, stekleni atelje, Muzej novejše zgodovine Celje 10.30 – Zgodbe življenja s Stanetom Žilnikom, gostilna Stari pisker, Slovenija, Evropska gastronomska regija Petek, 27. avgust 9.15 – Ogled Urbanih legend s Klemnom Sagadinom, MCC – Celjski mladinski center 10.30 – O petju, prepoznavnosti, načinu življenja s Alyo 11.45 – Zgodbe MCC Hostla, spi kot legenda Poslovalnica Planet TUŠ: 030-700-014 www.palma.si Poslovalnica Celje center: 051-666-664 GRČIJA Letimo iz Ljubljane DUBROVNIK Letimo iz Ljubljane OTOK LEFKAS odhodi vsak ponedeljek HOTEL COSMOPOL 3* 7x nočitev z zajtrkom od 499 € CAVTAT odhodi vsako nedeljo REMISENS HOTEL EPIDAURUS 3*+ 7x vse vključeno od 799 € 2 otroka do 15 let BREZPLAČNO Št. 32, 12. avgust 2021 ZAPOSLOVANJE / FOTO TEDNA 17 Monter m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: postavlja- nje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montira- nje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi li- sti. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne iz- kušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Pri- jave zbiramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnični nabavnik – koordinator m/ž (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od kate- rega pričakujemo: izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logi- stične smeri, vsaj 2 leti delovnih izku- šenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, po- znavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehno- logije, interes za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vo- denja in koordiniranja manjših projek- tov. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Ce- lje. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natanč- nost in delovno vztrajnost, izobraz- ba ni pomembna, dovolj so izku- šnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdo- bjem 6 mesecev, motivacijsko delov- no okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno ob Paki) Glavna dejavnost podjetja je pre- delava in brizganje plastičnih mas. Proizvajamo predvsem tehnično vi- soko zahtevne izdelke velikih serij na tujem in domačem trgu. Kandi- datu ponujamo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin – rezkalec m/ž (Šentjanž) Opis delovnega mesta: samostojno branje dokumentacije, izbira progra- mov in operacij ter programov obdela- ve na stroju glede na delovne naloge, spremne dokumentacije in navodila nadrejenega, izbira, preverjanje in nastavljanje ustreznih materialov za obdelavo, izvajanje zahtevnejših dimenzijskim meritev in opravljanje medfazne in končne kontrole poliz- delkov in izdelkov, optimalen izko- ristek materiala, polizdelkov in pro- izvodov po delovni dokumentaciji, skrb za stroje, odpravljanje manjših napak in obveščanje nadrejenega, proaktivno sodelovanje pri izboljša- nju postopkov procesa dela. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. Kovine Goršek, d. o. o., Šentjanž pri Dravogradu 1, 2373 Šentjanž pri Dravogradu. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iz- najdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izku- šenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposli- tev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, enoizmenski delovni čas – dopol- dne, dolgoročna zaposlitev v stabil- nem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Pri- jave zbiramo 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater m/ž (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s kovinsko proizvodno pri kateri je vključen laserski razrez pločevine z CNC-rezalnikom, varjenje, CNC- -krivljenje ter ostala ročna dela v kovinski industriji. Pričakujemo: izvrševanje nalog in vsega, kar je v opisu za delovno mesto CNC-ope- rater, zagotavljanje urejenosti in či- stoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim in- ventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s kovin- sko proizvodno, pri kateri je vključen laserski razrez pločevine s CNC-re- zalnikom, varjenje, CNC-krivljenje ter ostala ročna dela v kovinski indu- striji. Zaradi dodatnega obsega dela iščemo: skladiščnika, pogoj srednja tehnična šola oziroma usposobljen posameznik, ki bo znal brati strojne načrte, zahtevane delovne izkušnje: 1 leto, pričetek dela takoj. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje) Opis delovnega mesta: aktivna te- renska prodaja oziroma pridobivanje novih kupcev, pospeševanje prodaje, izvedba tržnih aktivnosti za rast pro- daje na domačem in tujih trgih (is- kanje potencialnih strank in trgov), pridobivanje in obdelovanje podatkov o tržnih razmerah, strokovna prodaja izdelkov iz prodajnega programa de- lodajalca (senzorska tehnika in pri- bor), proaktivno upravljanje bodočih kupcev (demonstracije in tehnična podpora), pripravljanje ponudb gle- de na povpraševanja in zaključevanje prodaje, pridobivanje tržnih potreb za razvoj novih produktov. Prijave zbiramo do 9. 9. 2021. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Vele- nje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) GEP Štalekar, grafično embala- žno podjetje, je eno izmed vodilnih podjetij v regiji za celostno oskrbo strank s storitvami in izdelki s po- dročja potiskane kartonske embala- že. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas 1 leta s poskusnim obdobjem 6 mesecev in možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, redno, osnovno plačilo in stimulativni do- datek glede na uspešnost, delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, temeljito uvajanje in predajo dela, karierni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Tiskar m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Cenijo ljudi s podjetniško miselno- stjo, ki z zagnanostjo in inovativnos- tjo pripomorejo k boljšim izdelkom in boljši organizaciji poslovanja. Nu- dimo: zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokov- nega razvoja. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mi- slinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo: zaključena vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, spo- sobnost vodenja večje skupine sode- lavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravlje- nost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mi- slinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. FOTO TEDNA Mi smo prišli nazaj. Foto: SHERPA 18 ŠPORT Št. 32, 12. avgust 2021 Isabela Ramona Katrina Pardee Damir Grgić Pomembni okrepitvi za mlado vrsto Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje V novo sezono z Brazilko in Američanko Konec prejšnjega meseca je bilo zelo aktivno vod- stvo celjskega ženskega košarkarskega kluba. Najprej je podaljšalo pogodbo s trenerjem Damirjem Grgićem, kar je zelo pomembno, nato je v svoje vrste privabilo dve tuji igralki, kar je bilo nujno, saj je zasedba mla- da in je po odhodu izkušene ter kakovostne Srbkinje Snežane Bogičević potrebovala ponovno podporo. Damir Grgić: »Vesel sem, da smo se z vodstvom kluba uspeli dogovoriti za nadaljevanje sodelovanja. Kljub temu da začenjam že svojo trinajsto sezono na klopi Cinkarne Celje, mi volje in motiva za delo ne manjka.« DEAN ŠUSTER Večji del ekipe se bo zbral v ponedeljek in začel sezono, v kateri bo ponovno ciljal na domači dvojček lovorik in uvrstitev na zaključni turnir Jadranske lige. »Napredovale, a še lahko« Na začetku priprav še ne bo novink iz Brazilije in ZDA ter najboljših kadetinj, ki so s slovensko reprezentanco na Portugalskem. Damir Grgić se je precej časa obotavljal glede podaljšanja pogodbe, česar so v klubu že vajeni iz prejšnjih prelomnih obdobij in zato ni bilo velike bojazni, da bi izgubili zelo uspešnega trenerja. Članice bo vodil še vsaj dve sezoni. »Vesel sem, da smo se z vodstvom kluba uspeli dogovoriti za nada- ljevanje sodelovanja. Kljub temu da začenjam že svojo trinajsto sezono na klopi Cinkarne Celje, mi volje in motiva za delo ne manjka. Že lani smo začeli delati z novo izjemno obetavno ge- neracijo deklet, ki je izjemno napredovala, a daleč od tega, da bi že dosegla svoj končni domet. Dosedanje delo želi- mo v naslednjem obdobju še nadgraditi in ostati vodilni ženski košarkarski kolektiv v Sloveniji ter tudi širši regiji.« Dvajset v dvanajstih 41-letni Trboveljčan Grgić je v celjski klub prišel leta 2007, zadnjih dvanajst sezon je bil trener članske zasedbe. S Cin- karno Celje mu je uspelo osvo- jiti že dvajset lovorik v članski konkurenci: deset naslovov državnega prvaka, devet na- slovov pokalnega prvaka in en naslov prvaka v mednaro- dni ligi Waba. »Grga« je zelo uspešen tudi v vlogi selektorja različnih reprezentančnih se- lekcij. Člansko izbrano vrsto je trikrat zapovrstjo popeljal na evropsko prvenstvo, z re- prezentanco mlajših članic je osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu do 20 let (leta 2017), pod njegovim vod- stvom se je slovenska selekcija mladink uvrstila na četrto in peto mesto na evropskih pr- venstvih (2010, 2015). »Tujki v pomoč mladim igralkam« Morda je Grgić čakal na ustrezno zamenjavo za do- sedanjo kapetanko Bogiče- vićevo, nato pa lažjega srca privolil v nadaljnje sodelova- nje. Spregovoril je o okrepi- tvah. »Brazilka Ramona ima izjemno igralsko in tudi zna- čajsko kakovost. Sposobna je igrati na različnih igralnih mestih. Je nepogrešljiv del brazilske reprezentance, s katero je v preteklosti dose- gala odlične rezultate. Vesel sem, da smo uspeli najti ne- koliko izkušenejšo igralko, ki bo lahko našim številnim mladim igralkam na poti njihovega razvoja v veli- ko pomoč in oporo.« Glede Američanke Katrine Pardee je menil: »Po odhodu naše zadnje kapetanke Snežane Bogičević smo našli zame- njavo, to je Američanka Ka- trina Pardee, ki ima za seboj uspešno kariero v ligi NCAA, na zelo ugledni univerzi. Prav tako je bila uspešna v svoji prvi sezoni izven meja Zdru- ženih držav Amerike. Prepri- čan sem, da bo našim mladim igralkam v veliko pomoč in da se bo hitro znašla v novi sredini.« Najboljša strelka mladinskega SP »Zelo sem vesela, da bom v novi sezoni igrala v Celju. Ko- maj čakam, da bom spoznala nove soigralke in Slovenijo. Vem, da gre za klub z boga- to tradicijo, zato bom storila vse, da bom pomagala ekipi na vso moč do dobrih iger in rezultatov v naslednji sezoni,« so bile prve besede dolgole- tne brazilske reprezentantke Isabele Ramone. Bila je čla- nica brazilske reprezentance, ki je gostila olimpijski turnir leta 2016 v Riu de Janeiru (enajsto mesto). Udeležila se je tudi svetovnega prvenstva v Turčiji leta 2014 (enajsto mesto). Pred dvema letoma je 178 centimetrov visoka igralka na panameriških igrah osvojila zlato odličje z brazil- sko reprezentanco. Lani je v francoskem Bourgesu igrala na kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Na mladinskem sve- tovnem prvenstvu do 19 let v Čilu (2011) je osvojila brona- sto medaljo, dve leti kasneje je bila s povprečjem 18,2 toč- ke prva strelka mladinskega svetovnega prvenstva. Večino klubske kariere je zdaj 27-le- tna košarkarica prebila v ro- dni Braziliji, kjer trenutno s klubom Sampaio igra v konč- nici državnega prvenstva. Pre- potovala je Španijo (Valencia, Zamarat), Bolgarijo (Monta- na) in Portugalsko (Gdessa Barreiro). Spretna pri trojkah Nova članica ŽKK Cinkarna Celje je tudi 23-letna Ameri- čanka Katrina Pardee. 175 centimetrov visoka igralka prihaja iz enega najbolj pre- stižnih košarkarskih progra- mov v ameriški študentski ligi NCAA, univerze West Vir- ginia, s katero se je leta 2018 uvrstila celo na zaključni turnir. Še dvakrat se ji je s to univerzo uspelo prebiti med šestnajst najboljših ekip naj- močnejše divizije lige NCAA lige. Tudi ona trenutno z bra- zilskim klubom Sampaio igra končnico državnega prven- stva. V prejšnji sezoni je bila z bolivijskim klubom Carl Az najboljša strelka (26,3 točke na tekmo) na južnoameri- škem klubskem prvenstvu. Na univerzi West Virginia je Katrina Pardee: »Izjemno se veselim prihoda v Celje in Slovenijo. Komaj čakam, da bom spoznala svoje nove soigralke in strokovni štab.« Šeste medalje pa ni bilo … S sklepno slovesnostjo v Tokiu so se končale igre 32. olimpijade moderne dobe. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach jih razumljivo ni označil za najboljše doslej. Odlične pa so bile tudi za Janjo Garnbret, Primoža Ro- gliča, Benjamina Savška, pa za Tino Trstenjak in Tadeja Pogačarja. Tega pa ne bi mogli trditi za košarkarsko re- prezentanco, ki je prikazala zelo veliko, a premalo za odličje. Glavni zvezdnik je dušil našo igro, strokovnjaki in poznavalci – z zelo redkimi izjemami – so si žal zatiskali oči, razlog ni znan. Šempetran Žiga Dimec je svojo nalogo opravil odlično. Dolgoletna članica Šaleškega alpinističnega odseka Vele- nje Janja Garnbret je nosilka prve zlate kolajne v športnem plezanju na olimpijskih igrah. Najbolj vsestranska špor- tna plezalka na svetu se še ni odločila, ali bo septembra nastopila na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Udeležila se bo tekme svetovnega pokala v težavnosti v Kranju, ki bo 3. in 4. septembra, najbrž pa tudi hitrostne preizkušnje v mesecu oktobru v Džakarti. DŠ najboljša izvajalka prostih metov vseh časov, odlikuje jo predvsem izjemno natančen met za tri točke. Uspešnost njenih metov izza črte 6,75 metra v vseh dosedanjih se- zonah je več kot štiridesetod- stotna: »Izjemno se veselim prihoda v Celje in Slovenijo. Komaj čakam, da bom spo- znala svoje nove soigralke in strokovni štab. Pričakujem zahtevno sezono, vendar ver- jamem, da se bomo ob koncu sezone skupaj veselili novih lovorik.« Tujki se bosta celjski ekipi pridružili predvidoma v začetku naslednjega meseca. Foto: ŽKK CINKARNA CELJE Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje tako kot Nogo- metni klub Celje in Ženski rokometni klub Z'dežele Celje nudi nakup skupne letne vstopnice za oglede prav vseh te- kem košarkaric, nogometašev in rokometašic v novi sezoni. Cena letne karte je 120 evrov, slogan akcije treh klubov je: »Kupi letno karto in podpri celjski šport.« Isabela Ramona: »Vem, da gre za klub z bogato tradicijo, zato bom storila vse, da bom pomagala ekipi na vso moč do dobrih iger in rezultatov v naslednji sezoni.« Št. 32, 12. avgust 2021 ŠPORT 19 Kladivarjeva atletinja Tina Šutej po vrnitvi iz Tokia »Ne vidim razloga, zakaj ne bi vztrajala do Pariza« Članica Atletskega društva Kladivar Celje Tina Šutej in njen trener Milan Kranjc sta optimizem pred nasto- pom na olimpijskih igrah v Tokiu črpala iz podviga v poljskem Torunu, kjer je 6. marca v skoku s palico osvojila srebrno medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu za svoje prvo člansko odličje na velikih tekmovanjih. Tam je Ljubljančanka, edina atletska finalistka iz Slovenije v Riu de Janeiru pred petimi leti, napovedala boj za odličja v japonski prestolnici. DEAN ŠUSTER Kranjc ji je prikimal in ob tem poudaril, da bo za ure- sničitev sanj morala v finalu izboljšati osebni rekord. Iz Tokia se je vrnila s petim me- stom. V kvalifikacijah, ki jih je zmotil močan dež, je v prvih poskusih preskočila 4,25 m, 4,40 m in 4,55 m. Vseh pet- najst atletinj, ki so preskočile 4,55 m, je nastopilo v finalu. Dvaintridesetletna Tina Šutej je v četrtek delila peto mesto, preskočila je 4,50 m. Na na- Tina Šutej pred odhodom v Tokio Hrastnikova drugič evropska prvakinja Gorska kolesarka Monika Hrastnik iz Lepe Njive nad Mozirjem je evropska prva- kinja v spustu. V Mariboru je za svoj drugi tovrstni naslov ugnala Italijanki Farino in Widmannovo. »Vo- žnja mi je uspela brez večjih napak. V zgornjem delu sem malce preveč zavirala, spodnji del pa sem odpeljala tako, kot znam. Ta rezultat je pokazatelj, da delamo v pravi smeri, da se trudimo,« je povedala Hrastnikova, ki bo glavni domači adut za tekmo svetovnega pokala, ki bo na Pohorju v nedeljo. To je bila že osma kolajna slovenskih tekmovalcev in tekmovalk v vseh starostnih kategorijah na evropskih prvenstvih s spustu, od tega šesta med člani in članicami. Od tega se je Hrastnikova podpisala pod štiri kolajne. 27-letna Hrastnikova je bila evropska prvakinja že leta 2018, dvakrat je bila podprvakinja. Lani je bila v Leogangu bronasta na svetovnem prvenstvu. DŠ Tri točke od dvanajstih možnih V 4. krogu prve slovenske lige so nogometaši Celja doživeli že tretji poraz. V Šiški so povedli, tričetrt ure so imeli igralca več, nato pa so z nedopustnimi napakami omogočili gostiteljem preobrat. Izidi: Bravo – Celje 2:1, Kalcer Radomlje – Maribor 1:2, Tabor Sežana – Olimpija 1:2 in Aluminij – Mura 1:1. Za Celjem sta na lestvici le Mura ter Domžale z dvema tekmama manj. Na petek, trinajstega, bo v Celju gostoval Aluminij. DŠ slednji višini, 4,70 m, so bile uspešne le štiri tekmovalke, ki so se borile za odličja. Prvega na velikih tekmah je z zmago osvojila Američanka Katie Na- goette, ki je edina preskočila 4,90 m. Druga je bila Rusinja Anželika Sidorova (4,85 m), tretja pa Britanka Holly Brad- shaw (4,85 m). Na četrtem mestu je končala branilka naslova Katerina Stefanidi iz Grčije (4,80 m). Atletinje so tekmovanje začele na viši- ni 4,50 m, kar je po mnenju Šutejeve prezahtevno, še bolj neprimerna pa je bila druga višina, 4,70 m, na kateri je izpadlo kar enajst tekmovalk. To vas je celo razkačilo. Protesti vodij reprezentanci niso pomagali. Vse je bilo nare- jeno le za to, da se podelijo me- dalje. Vedeli so, da bodo drugo višino preskočile vsaj tri tek- movalke, za druge, tiste slabše, jim ni bilo mar. Nismo imele možnosti, da se vmešamo v ta boj. Moj osebni rekord je 4,75 m. Da imaš že drugo višino 4,70 m, je prehud preskok. Devet tekmovalk je imelo letos izid sezone 4,70 m ali manj, jaz sem imela 4,74 m. Organiza- torji so si želeli, da čim prej izpademo, kar ni prav. A oči- tno se bo treba privaditi tudi na take preskoke, to je bila že tretja zaporedna tekma na tak način. A na olimpijskih igrah je to povsem neprimerno. Štiri leta garamo, da pridemo sem opraviti en uspešen skok. Res je nesmisel. So občutki tudi mešani, kajti osvojili ste peto mesto, kar je vaša najboljša uvrsti- tev na olimpijskih igrah? Uvrstitev je lepa, a nisem dobila kolajne, ki sem si jo želela. Obenem rezultat ni nič posebnega. Na 4,70 m sem bila dvakrat blizu, vem, da sem sposobna te višine, toda žal mi je ni uspelo preskočiti. Kakšna je vaša končna ocena? Z uvrstitvijo sem zelo za- dovoljna. Za medaljo bi se mi moralo vse sestaviti in prekri- ti. Morala bi imeti najboljši dan v svojem življenju. To se ni zgodilo. Dekleta so skakala izjemno, jaz ne. Precej me je zmotilo, ker so organizatorji po 4,50 m letvico postavili na kar 4,70 m. S svojo najbolj- šo uvrstitvijo na olimpijskih igrah moram biti zadovoljna. Kdaj ste bili najbližje uspešnemu skoku, ko je bila letvica na 4,70 m? Trije Kladivarjevi olimpijci iz Tokia. Roman Lešek je v japonski prestolnici skakal s palico leta 1964. V soboto je dopolnil 84 let, vendar je z zmago kronal nedeljsko nogometno tekmo na sveti travi Kladivarjevega štadiona. Za rojstni dan mu je čestitala tudi Tina, on pa njej za odlično olimpijsko uvrstitev. Milan Kranjc (levo) je bil Leškov učenec in ga v tekmovalnem smislu ni presegel, v trenerskem pa mu je uspelo, saj je dvema medaljama z velikih tekmovanj (Robert Renner, Tina Šutej) dodal še peto mesto na OI, ki ga je njegova varovanka osvojila potem, ko je po koncu OI v Riu predlagala skupno sodelovanje. Pri prvem in drugem skoku je malo manjkalo. Izkazalo se je, da mi tudi skok čez 4,70 m ne bi prinesel boljše uvrstitve, toda sama bi bila vesela in bržkone zelo motivirana za na- daljevanje tekmovanja. Vem, da sem sposobna preskočiti to višino. Žal nisem ponovila skoka, ko je bila letvica na 4,50 m. Tedaj sem bila krepko čez. Še vedno se mi prikrade nekaj napak pri izvedbi skoka, teh- nično gledano je še dosti po- manjkljivosti. Na treningih mi dostikrat že uspe izpiljen skok, na tekmi pa mi tega ne uspe ponoviti. Zato moram med vadbo vztrajati in vztrajati ter z uspešnimi ponovitvami pri- dobiti samozavest. Kam se bosta s trenerjem usmerila v nadaljevanju oziroma končnici sezone? Želim izboljšati državni rekord, torej preskočiti vsaj 4,76 m. Ne razumite me na- pak, ni mi toliko do novega rekordnega dosežka kot eno- stavno do čim višjih skokov. Norma za nastop na svetov- nem dvoranskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Beo- gradu, je 4,75 m. Tekmovala bom v finalu diamantne lige. Še nekaj tekem je pred mano. Moram izkoristiti dobro for- mo, želim to dokazati na vsa- ki tekmi. Kakšna je vaša pot do Züricha? Tekma v Šanghaju je odpo- vedana zaradi koronavirusa. Kitajska ima toliko ovir pri vstopu v državo, da organi- zatorji tekme niso sposobni izpeljati. Tudi nastop v ame- riškem Eugeneu ni možen, kajti prevoz palic predstavlja preveliko težavo. Moram se pogovoriti z menedžerjem, verjetno mi bo predlagal ne- kaj mitingov po Evropi. Na vsak način bi rada enkrat ali dvakrat tekmovala pred fina- lom diamantne lige. Boste vztrajali še tri leta do olimpijskih iger v Parizu? Ja, vsekakor. Če bo moje telo zdravo, ne vidim razlo- ga, zakaj ne bi nadaljevala kariere oziroma jo podaljša- la še za vsaj tri leta. Nisem na svetovnem vrhu, sem pa tik pod njim. In s sedanjimi rezultati nima smisla raz- mišljati o koncu kariere. Še vedno uživam na treningih, še vedno uživam na tekmah. Povsem preprosto si želim nadaljevati z atletiko. Je možno primerjati olim- pijski utrip v koronskem To- kiu z Riom in Londonom? Ni se mi zdelo nič druga- če. Bilo je odlično, čutil se je olimpijski duh. Bilo je veliko nadzora, omejitev … Morali smo nositi maske, vsak dan smo morali dati slino za te- stiranje. Sicer pa ni bilo nič slabše kot na prejšnjih olim- pijskih igrah. Foto: OKS, DŠ aunkaaurjevegaa doemae. Šut. n3a2s, t1o2p. aajvog Puestro20L2o1 20 MALI OGLASI / INFORMACIdmnlLbjiera.nma PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV OBMORSKE VILE Nove luksuzne nepremičnine, ki jih na Obali gradi slovenska elita IVAN GALE Iskreno povem, da se vidim kot poslanec ZDRAVKO POČIVALŠEK Ne bo se pustil komandirati Marjanu Podobniku GOLF ZA IZBRANCE Kdo vse si lahko privošči najdražji šport v Sloveniji? 24. 8. - 28. 8. 2021 vilo mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! Več informacij in program: http://www.muzej-nz-ce.si M – KOT MUZEJ 5-dnevne Poletne počitniške vragolije za otroke od 1. do 5. razreda OŠ Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje. MOTORNA STROJI VOZILA PRODAM MOTORNO kolo Piagio 200 cm, lepo ohranje- no, prodam. Telefon 070 993-922. 704 . 31, 5. avgust 2021 PRODAM KOSO za Muto na 2 vijaka in varilni aparat Varstroj, eno- in dvofazni, 150–210 ampe- rov, prodam. Telefon 070 993-922. 704 SAMONAKLADALKO Mengele, 14 m3, primer- no za manjši traktor, prodam. Telefon 031 276-086. 711 KUPIM CISTERNO za gnojevko in trosilec hlevskega gnoja kupim. Telefon 040 833-018. 686 ODDAM POSLOVNI prostor, velikosti 62 m2, v središču Celja, nahaja se v Miklošičevi ulici 1, od- dam v najem po zelo ugodni ceni – stvar dogovora. Telefon 041 638-711. p STANOVANJE ODDAM Na podlagi določil 32.–36. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93 - ZP-G, 66/93 - ZP-H, 66/93 - ZVDK-A, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 – ZJZP), 12. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdra- vstveni dom Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 25/2002, 34/2002, 12/2005, 4/2018, 65/2019) in 39., 40. in 41. člena Statuta ZD, Svet Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah razpisuje naslednje vodstveno delovno mesto: DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA (m/ž), šifra delovnega mesta: B017334 Za direktorja ZD (m/ž) je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali specializacijo po visokošolskem strokovnem programu oziroma magisterij stroke (2. bolonjska stopnja), - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na zahtevani stopnji izobrazbe, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih, - da je državljan Republike Slovenije, - da obvlada slovenski jezik; - da predloži program dela in razvoja zavoda in opredeli svojo vlogo pri realizaciji le-tega, - da predloži potrdilo o nekaznovanosti. Prijava mora vsebovati tudi kratek življenjepis, ki poleg formalne izobrazbe vsebuje tudi druga znanja in veščine, ki jih ima kandidat pridobljene. Kandidati morajo k prijavi priložiti: 1. dokazilo o izobrazbi – fotokopija, 2. opis delovnih izkušenj – življenjepis kandidata in navedba delovnih izkušenj na zahtevani stopnji izobrazbe, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj in ki izkazujejo, da ima strokovne, vodstvene, organizacijske in druge poslovodne sposobnosti za opravljanje dela direktorja ZD, 3. potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, 4. potrdilo o nekaznovanosti Ministrstva za pravosodje izdano z datumom po objavi razpisa, 5. program dela in razvoja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah za obdobje mandata in opredeli svojo vlogo pri realizaciji le-tega. Prijava kandidata je popolna, če je v slovenskem jeziku in vsebuje zgoraj navedene priloge. Obravnavale se bodo samo popolne prijave kandidatov. Direktorja ZD imenuje Svet ZD. K imenovanju direktorja ZD podajo soglasje občinski sveti občin ustanoviteljic zavoda. Mandatna doba direktorja ZD traja 4 leta. Kot pravočasne se bodo štele vloge, ki bodo prispele do 21. 8. 2021 oziroma bodo poslane po pošti priporočeno z žigom najkasneje z datumom 21. 8. 2021 na naslov: Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah. Na ovojnici naj kandi- dati navedejo, na katero razpisano delovno mesto se prijavljajo s pripisom »Ne odpiraj – za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavi tega razpisa. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Svet Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah DVOSOBNO stanovanje v stanovanjski hiši, 2 km iz središča Celja, zgornja etaža, svoj vhod, oddam samo samski zaposleni ose- bi. Telefon 041 970-582. 713 IŠČEM ČE kdo oddaja v najem garsonjero, sobo s kopalnico in WC-jem (lokacija Celje), naj pokliče na telefonsko številko 064 172- 886. 675 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in iz- ločene svinje za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kme- tija iz Jazbin, telefon 031 509-061. p. KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p xka Ppios2to00lsk)g,,, Pgeter M 2Šn5ts-.0k35i52b. , o1Šr28c.2iavgiunstŽ2a0re21P M ALI aOG LA SI0, la/dI N F ORMACIJE 21 Solza, žalost bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi o,nM031 ARIJAN LAPORNNaIKob 2462 Telefon (13. 11. 1978–21. 7. 2021) Edward I2z4s6rc8a se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sotseeddnoem. ,Tporid- jateljem in znancem za izražena pisna in usptnoarosčonžaoljan, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeMgocvEiwzadnnjjei poti. Hvala gospodu župniku Roku MetličaSrjauozirasoepRrao- vljen obred, pogrebni službi Komunale Laško, skupini Eros za odpete pesmi, govornici Darji in gasilcem PGD Vrh nad Laškim. Posebej se zahvaljujemo sosedi Hidi, družini Gradič iz Harja in vsem sestram. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Jakob, Anita, Nina z Miho, Eva, mama Ana in brat Danijel L57 nSpoerojčeapmoomžaelnostanopovemste, mda ennas jeorizanenada zapustil naš dolgoletni član društvenih organov, neumorni so- bi Vrdoečlaevepcriendpsrtiajavtlejaljj toerpproadvptriesdtsi,edkniik društva nadaljevali glasbeno pot. Za vroče eocs,kLrbueklai BSQešLe (kA, nNReijkiaUn ZRooDrkjaPniI,leLtiičn)a, . ROVAN Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 16. avgusta 2021, ob 14.30 na Mestnem pokopališču v Celju. Ob boleči izgubi vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje. Vodstvo in člani Športnega društva GABERJE n NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot. Telefon (02) 5821-401. n. KOZE in kozličke, stare tri mesece, za nadalj- njo rejo ali zakol, prodam. Telefon 051 684-060. 701 PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg, prodam. Telefon (03) 5738-019. L55 Poroke Laško Poročila sta se: Bianka KANTUŽAR in Alen KOŠTO- MAJ, oba iz Essna, Nemčija. Celje Poročili so se: Peter LE- BER in Klavdija BELEJ, oba iz Želč, Matej KOS iz Jezerc pri Šmartnem in Brigita POD- PEČAN iz Zavrha pri Galiciji. TELICI limuzin, težki 350 in 200 kg, prodam. Telefon 031 560-073. 705 BIKCA simentalca, starega 4 mesece in telič- ko, prodam. Telefon 070 667-374. 709 BIKCA pašnega, starega 1 mesec, pasme cha/ čb, prodam. Telefon 031 559-820. L56 BIKCA in teličko ls, stara 4 mesece, prodam. Telefon 031 292-360. 710 PRAŠIČE težke 30 do 60 kg, domače vzreje in bikca simentalca, starega 4 mesece, prodam. Možna dostava. Telefon 041 797- 052. 714 BIKCE simentalce, pitovni tip, težke do 200 kg, prodam. Telefon 041 522-776. 715 ZA24H39VALA derevo, 9 Kw, rabljeno oVno77in. dlevtaudižmivnilšjkeanja se je od nas Tzealevfoend0n3o1 p27o6s-l0o8v6i.l naš dragi mož, oče, tast, b2ra4t4, 3dedi in pradedi onKogar im-aš rad, niko2l4i 6n0e umre, l ep edtnaaljestč,r adc aleč je … nFCRheAsilNBeKCaUcPhIMA) RNŠEK bliKUCRhILNO iollje, tudži iiz lzemeljske cidsterne, bali CkhupeismiizlinGpiozrčreripžcaiemvpl. jTraeitleŠafmomna0er5td1nee4nm91e- kalita ne(g2o7t. o9v. o1s9t4 i4n–2s8t.ra7.h2p0r2e1d) eOdbilbpoolelčaisitzngeumbi rsoemisaknreun,ov zdarhavmalijuigjerma o sorodnikom, mpripjaotedljzemve,zzdnaamncie/mairnt smosreedžoam. za vso podporo in po- moč v težkih trenutkih slovesa. Hva(lPa Zv)sem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, podarili cvetje in sveče ter namenili dar za svete maše in cerkev. Posebna zahvala župnikoma Janku Cigali in Francu Pohajaču za pogrebni obred, Cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru Galicija za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar ter JKP Žalec za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, hči Petra in sin Simon z družinama p Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša oma – mama, babica in prababica JOLANDA TRUŠNOVEC iz Socke 7. 7. 1934–31. 7. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Lenarta Nova Cerkev za ubrano petje, duhov- nikoma dekanu Alojzu Vicmanu in dr. Vinku Kraljiču za sveto mašo in opravljen obred, Mariji Božnik za čustven poslovilni govor ter Matiji Božniku in Dejanu Kušerju za odigrano žalostinko. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v svojem srcu. Žalujoči: vsi njeni p PAPIGI – par, nimfe, skupaj s kletko, prodam. Telefon 040 889-501. p KOKOŠI, stare leto in pol, prodam. Telefon 040 855-080. 712 STREŠNO kritino, kvalitetno, prodam po sim- bolični ceni. »Late« in žlebove podarim kupcu. Telefon 041 585-004. 702 PRODAM RDEČE vino, modro frankinjo in žametovko, prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 284-127. 703 PŠENICO, krmno, 1000 kg, prodam. Telefon 031 711-199. 708 RDEČO peso za vlaganje, okroglo in podolgo- vato, prodam. Telefon 031 548-913. L56 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon 041 720-499. p Smrti Celje Umrli so: Angela KRIŽAN iz Galicije, 85 let, Peter BREZOV- NIK iz Poljan, 61 let, Antonija SITAR iz Žalca, 91 let, Matevž MELANŠEK iz Šoštanja, 74 let, Milena KONOVŠEK iz Loko- vice, 68 let, Vida BRGLEZ iz Sp. Grušovelj, 86 let, Branko SRŠE iz Celja, 68 let, Franči- ška KUŽNER iz Celja, 66 le, Frančiška RIHTAR iz Celja, 96 let, Franc JERNEJC iz Celja, 70 let, Hamdija Ikeljić iz Ce- OSTALO PRODAM ŽELEZNI cirkular s trofaznim motorjem in dva vinska soda 450 l prodam ali menjam za vino. Telefon 031 748-020. 716 KOŠNJA zelenic, vinogradov, strmin in za- raščenih terenov. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 682 lja, 54 let, Drago BOBNER iz Celja, 85 let, Marija JELENC iz Lahomnega, 93 let, Edvard FISTER iz Celja, 73 let, Ivan DEŽAN iz Lahomška, 77 let, Anton MLAKER iz Kostrivni- ce, 77 let, Franc NEMEC iz Se- draža, 88 let, Franc ARNŠEK iz Gorice pri Šmartnem, 77 let. Šentjur Umrl je: Franc KOŠAK s Ponikve, 77 let. Velenje Umrla sta: Ivana MEH iz Raven, 80 let, Aleš BUNDER- LA iz Velenja, 37 let. Ljudje, ki jih ljubimo, ne gredo proč … z nami hodijo nevedoč. Ne vidimo jih in ne slišimo, a vendar so z nami … ZAHVALA Tako bo v naših srcih za vedno ostal naš dragi mož in atek FRANC KOŠAK (12. 9. 1943–27. 7. 2021) Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in pokazali sočutje ter razumevanje, podarili cvetje, sveče in darovali za cerkev in svete maše ter z nami molili za zveličanje. Hvala gospodu župniku Alojzu Kačičniku za maziljenje in lepo opravljen obred slovesa, pevcem Cerkvenega pev- skega zbora Ponikva in skupini Eros za čudovito petje ter gospe Ireni Zevnik za občuteno izbrane in prebrane poslovilne besede. Hvala tudi ge. dr. Pekarovičevi in dr. Arzenšku ter pa- tronažni sestri Sabini (ZD Šentjur), ki so z vso vnemo, razumevanjem in s sočutjem pristopali k zdravljenju in negi ter mu lajšali zadnje dni. Zahvala tudi vsem mojim najbližjim za pomoč pri skrbi za našega ateka ter oporo v dneh slovesa in vam, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Jožica s sinovoma Robijem in Jernejem z družinama 797 Ne jočite ob mojem grobu, nisem tam in ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jočite ob mojem grobu, nisem tam, ne spim. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke, žene, mame in babice IRENE PRELOVEC z Brega 38 v Celju (1947–2021) se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in podporo v težkih trenutkih. Lepa hvala župniku gospodu Klemnu Benediktu za lepo opravljen obred. Iskrena hvala tudi vsem neimenovanim za besede spodbude in tolažbe. Žalujoči vsi njeni. p. Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 32, 12. avgust 2021 KINO OBČINSKO DVORIŠČE LAŠKO Avgust pod zvezdami – filmski večeri PETEK 21.00 Srečno, Kekec – mladinski IPAVČEV KULTURNI CENTER ŠENTJUR, ploščad Poletni kino na prostem ČETRTEK 21.00 Vloga za Emo – mladinski ATRIJ CELJSKEGA MLADINSKEGA CENTRA PETEK 20.30 Filmski teden Evrope: Kako postati dobra žena – ko- medija (vstop prost) KINO ŠMARJE PRI JELŠAH ČETRTEK 19.00 Glavni junak – komedija TOREK 19.00 Odred odpisanih: Nova misija – akcija PETEK 20.00 Odred odpisanih: nova misija – akcijska znanstveno- fantastična SOBOTA 20.00 Glavni junak – akcijska komedija NEDELJA 16.00 Škratki – sinhroniziran animirani družinski film 20.00 Annette – muzikal Ploščad pri Domu kulture Vele- nje: Zvezde pod zvezdami (brez- plačno) PONEDELJEK 21.00 Gospodična Marx – bio- grafska drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 8. 17.00 Vila Bianca Velenje Videz tipnega – tekstura, faktura, šrafura, raster odprtje razstave Društva šaleških likovnikov 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Buča debeluča poletno gledališče za otroke v izvedbi Gledališča Pravljičarna; vstop prost 20.30 Galerija Velenje Komedija o artu monokomedija z Miho Firštom; vstop prost PETEK, 13. 8. 19.00 Atrij Celjskega sejma Restart tour: Nina Pušlar, Lea Sirk koncert 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Epik komični večer nastopajo: Matic Kokošar, Dejan Ilkovič, Blaž Curk; vstop prost 20.30 Pred Domom kulture Velenje Joker Out koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Šlandrov trg Žalec Stresi oder natečaj za mlade glasbene skupine 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Take Off koncert SOBOTA, 14. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Volk in kozlički lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje 20.00 Gastro Pub Kolodvor Žalec Kukčevi večeri: skupina Šansonet koncert 20.00 Pred Domom kulture Velenje Spopad harmonik, Miha Debevc in Dejan Kušer koncert; v primeru slabega vremena odpade 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anino poletje v parku: Eva Boto koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice MRFY koncert NEDELJA, 15. 8. 10.00 Športno igrišče na Graški Gori Graška gora poje in igra 2021 45. festival narodno- zabavne glasbe TOREK, 17. 8. 20.30 Atrij Celjskega mladinskega centra Santa Machete koncert, vstopnine ni, obvezne so predhodne prijave na: info@mc-celje. si Poletje v Celju ČETRTEK, 12. 8. od 9.00 do 12.00 Tehnopark Celje Tehno četrtki: kozmetična delavnica + tehnika je cool + ogled znanstveno-zabavnega parka za otroke od 5. do 9. razreda, prijave na spletni strani Tehnoparka od 9.00 do 12.00 Tehnopark Celje Tehno ustvarjalnice za otroke od 1. do 4. razreda prijave na spletni strani Tehnoparka 15.30 Tehnopark Celje Tehno robo tečaj (legorobotika) prijave na spletni strani Tehnoparka 18.00 Mestna plaža Čarodej Toni predstava za otroke, mamice in očke PETEK, 13. 8. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje v Hermanovem brlogu vodeni ogled razstave Hermanov bonton in ustvarjalnica Bonton v naravi 20.00 Muzejski trg Seviljski brivec koncertna izvedba opere, Operna akademija Pehlivanian 20.30 Vodni stolp Jeannette koncert 21.00 Mestna kavarna Metropol Andreja Sonc in Matic Ajdič akustični večer SOBOTA, 14. 8. 10.00 in 12.00 Tehnopark Celje Soba pobega Gimnazije Lava »escape room« prvošolke Ane, prijave na spletni strani Tehnoparka 11.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev, tudi v nedeljo ob istem času; v primeru slabega vremena odpade 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 21.00 Mestna kavarna Metropol Skupina Earth Shock koncert SREDA, 18. 8. od 9.00 do 12.00 Tehnopark Celje Tehno srede: Matematika v kuhinji + ogled Tehnoparka Celje za otroke od 5. do 9. razreda, prijave na spletni strani Tehnoparka od 9.00 do 12.00 Tehnopark Celje Tehno ustvarjalnice za otroke od 1. do 4. razreda: Znanstvene ustvarjalnice + joga za otroke + ogled znanstveno-zabavnega parka prijave na spletni strani Tehnoparka 18.00 Mestna plaža Ženske sledi Celja zgodbe žensk, ki so nekoč in še danes zaznamujejo mesto; druženje in deljenje izkušenj ter zgodb, ki navdihujejo Ostale prireditve ČETRTEK, 12. 8. 20.00 Knjižnica Velenje, atrij Kavarne Lucifer Borneo, Brunej in Singapur potopisno predavanje Igorja Fabjana 20.00 do 1.00 Center Noordung Vitanje, s strehe centra Opazovanje meteorskega roja Perzeidov prijave: info@center- noordung.si SOBOTA, 14. 8. od 9.00 do 19.00 Hotel Prebold 4. festival klekljane čipke razstava tudi v nedeljo 10.00 Vista Velenje Mastodont na obisku počitniška delavnica 10.00 Zbirno mesto: tržnica Slovenske Konjice Slovenske Konjice v objemu žlahtnih zgodb brezplačni vodeni ogledi; prijave: info@tickonjice.si 17.00 Letno gledališče Limberk Griže Zaka’ pa ne veselica za obnovo Limberka 18.30 Športni park Šmarje pri Jelšah Jelšingradu z ljubeznijo Sprehodi z legendami, prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Epikulinarični večer večer dolenjske hrane in pijače ob spremljavi glasbenika Borta Rossa; vstop prost NEDELJA, 15. 8. 10.00 do 18.00 Vista, Vila Čira- čara Velenje Morske pošasti z dna morja … ustvarjalnica in ogled Pikine vile; vstop prost PONEDELJEK, 16. 8. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pravljice pod krošnjami dreves: Tina Zadravec vstop prost; v primeru slabega vremena v avli IKC 9.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Cel svet je zgodba poletne ustvarjalne delavnice za otroke od 6. do 13. leta, do 20. 8., mentorica: Nuša Komplet Peperko; prijave: maja. antoncic@celje.si 16.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku vodi: Nina Časl; v primeru slabega vremena vadba odpade 17.00 Dom sv. Jožefa, Jožefova dvorana Pogovori o življenju in smrti pogovor v živo, obvezno izpolnjevanje pogoja PCT, voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar 18.00 in 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur, mala dvorana Zvočna meditacija z Matejo Bobek prijave: info@ soundbymateja.si TOREK, 17. 8. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pravljice pod krošnjami dreves: Boštjan Gorenc- Pižama vstop prost; v primeru slabega vremena v avli IKC 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku: Torkove igrarije s člani Lutkovnega gledališča Velenje vstop prost; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo 18.00 Muzej baroka Šmarje pri Jelšah Pravljica v Muzeju baroka vstop prost SREDA, 18. 8. 9.00 Zbirno mesto: Športni park Šmarje pri Jelšah Sprehod v Šmarju pri Jelšah: Pravljično Šmarje Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pravljice pod krošnjami dreves: Špela Frlic vstop prost; v primeru slabega vremena v avli IKC 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 10.00 Knjižnica Velenje, terasa Naredimo si poletni šopek druženje s člani Društva zeliščarjev Velenje 10.00 Žička kartuzija Življenje kartuzijantov brezplačni vodeni ogledi; prijave: info@tickonjice.si 20.00 Galerija Velenje El Camino de Santiago – po poti na konec sveta potopis z glasbo, Katarina in Urban Meža TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 12. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 13. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 14. avgust 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 15. avgust 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 16. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 17. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 18. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 32, 12. avgust 2021 NAPOVEDNIK 23 Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do avgusta) Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Kaj počne tukaj samu- raj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje (do 3. 10.), Od groba do groba. Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Herma- nov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Fotohiša Pelikan: Pristneži; do septembra 2021 Muzej novejše zgodovine Celje – spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava V postajanju av- torice Maje Hodošček; do 12. 9. Likovni salon Celje: mednarodna skupinska razstava At Some Point We All Have To Dance; do 29. 8. Celjska kulturnica: Razstava slikarskih in fotografskih del 3. ex-tempora Pomlad celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021; do 31. 8. Galerija Račka: fotografska raz- stava Ane Straže Živi užitki; do 29. 8. Galerija Volk Celje: slikarska razstava XXIII. poletni slikarski ex-tempore 2021 in 3. del celole- tne likovne kolonije Štirje letni časi; do 31. 8. Stanetova ulica Celje: Priho- dnost – z vizualno interpretacijo v javnem prostoru se predstavlja umetnik Franc Purg; do 31. 8. Celjski mladinski center: raz- stava Evropska vas – projekt, ki združuje, do 27. 8. Zdraviliški park Dobrna: raz- stava Dobrna v dokumentih Zgo- dovinskega arhiva Celje avtorice Sonje Jazbec; do 17. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava Spomini na mojega deda avtorice Mankice Kranjec; do 28. 8. Ipavčev kulturni center Šen- tjur: razstava Dragotin Ferdi- nand Ripšl (1820–2020); do 22. 8. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Jožeta Krambergerja Na ogled postavljene podobe; do nadaljnjega Muzej Laško: razstava Pivo v kozarcu; do 30. 9. Razstavišče Kulturnega centra Laško: Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim; do nadaljnjega Dvorec Novo Celje: V odboju svetlobe, dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/performerja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vil- harja in slikarke/grafi čarke Moj- ce Zlokarnik; do 3. 10. Center Noordung Vitanje: raz- stava Kamen z Lune; do oktobra Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Stari kozarci Rogaške Slatine iz zadnjega dvestoletne- ga obdobja iz zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, Zbira- teljsko društvo Rogaška Slatina, do 22. 8. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture; do oktobra, razstava Dom kulture Velenje 1960–2020; do oktobra Mestna knjižnica Velenje - otro- ški oddelek: Skočim sem, ste- čem tja, šport v vrtcu je doma, otroci Vrtca Velenje so upoda- bljali svoj najljubši šport in gi- balne aktivnosti, v katerih najraje sodelujejo; do 31. 8. Mestna knjižnica Velenje – mladinska soba: Razstava dija- kov Gimnazije Velenje – likovna smer, izdelki, nastali v času po- uka na daljavo; do 31. 8. Podhod Pesje: Kopališča v Šale- ški dolini; do 31. 8. Galerija na prostem pri Pošti Velenje: razstava 40 let Mestne četrti Velenje – levi breg vzhod; do septembra Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, razstava fotografij Velenjskega gradu; do septembra Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz- dravstvena zbirka Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Galerija Zgornji trg Šentjur: Vojna za samostojno Slovenijo – 1991 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej za- kladi Rifnika – najdbe iz arheo- loškega najdišča Rifnik (od ka- mene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njego- vi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu- te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnolo- ška zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodont, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce- sarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni štadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Št. 32, 12. avgust 2021 Št. 32/ Leto 76 / Celje, 12. avgust 2021 Lepote Celja in Slovenije z ruskimi očmi str. 36-37 Poznavalka japonskih vrtov str. 28-29 »Tisti pravi keksi« iz Vsestranska ustvarjalka Mozirja str. 30 Marija Gračnar str. 34-35 26 INTERVJU Št. 32, 12. avgust 2021 Irena Vozlič Stjepčević: direktorica, motoristka, zagovornica šibkejših in ljubiteljica zemlje, vode ter živali Irena Vozlič Stjepčević Človečnosti ne odreja zakon je magistrica zdravstvene nege, ki od leta 2013 vodi Lambrechtov dom, ki letos obeležuje 150 let. Njena izobraževalna in delovna pot je zelo zanimiva in razgibana. Kot najmlajša v družini treh otrok je bila vselej radovedna. Njen največji vzornik je bil njen pokojni oče, ki je bil elek- tričar. Po njem je podedovala smisel za tehniko in ni veliko manjkalo, da se ni podala po njegovih stopinjah. »Tudi danes bi bila električarka,« v smehu pravi. A jo je pot vodila drugam. Ker po končani srednji zdra- vstveni šoli ni dobila pripravništva kot medicinska sestra, je opravljala številna priložnostna dela. »Delala sem kot natakarica in varuška, na Rogli sem prodajala smučarske vozovnice, kasneje sem delala tudi v Uniorjevi proizvodnji,« se spominja delovnih začetkov, ki niso bili lahki. Pri 21 letih si je ustvarila družino in ko je imela hči tri leta, je končno dobila pripravništvo v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice. Ker po opravljenem pripravništvu zanjo ni bilo dela v ambulanti, je kar nekaj let delala na oddelku za obdelavo podatkov, kjer je pridobila veliko ra- čunalniškega znanja. »V času dopustov sem nadomeščala direktorjevo tajnico, ko je zmanjkalo sester, sem ›vskočila‹ tudi v ambulanto,« pove in doda, da je resnično hvaležna za prav vse delovne izkušnje na dosedanji karierni poti, saj ji te pomagajo pri delu, ki ga danes opravlja. Na čelu Lambrechtovega doma je drugi mandat. Med zaposlenimi, stanovalci in nasploh v lokalni skupnosti je zelo priljubljena. Znana je po tem, da brez dlake na jeziku pove, kar si misli, sploh kadar zazna, da se komu, predvsem starejšim, godi krivica. Da Slovenija nujno potrebuje enotno sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, čivkajo že vrabci na veji. Številne težave, ki jih je država leta pometala pod preprogo, je v zadnjem letu in pol dokončno razgalila epidemija koronavirusa. V Lambrechtovem domu Slovenske Konjice, kjer letos obeležujejo 150 let delovanja, so tudi te negotove čase dobro prešli. Tudi zato, ker imajo zaposlenega malo več kadra, kot ga predpisujejo normativi. Direktorica Irena Vozlič Stjepčević, ki iz- haja iz zdravstvene stroke, se namreč dobro zaveda, da se je zdravstveno stanje stanovalcev v domovih v zadnjem obdobju močno poslabšalo, kar že samo po sebi kliče po dodatnih zaposlitvah. Ob tem ves čas zagovarja načelo in k temu spodbuja vse sodelavce, da se mora znati vsak posameznik, ki dela v zdravstvu ali sociali, postaviti v vlogo tistega, ki ga neguje, in se ob tem zavedati, da smo vsi na tej poti. »Če nam bo dano, bomo tudi mi enkrat stari,« pravi. LEA KOMERIČKI KOTNIK Irena Vozlič Stjepčević velja za direktorico z velikim srcem in ogromno posluha za ljudi. Tako za stanovalce kot zaposlene. Kot pravi, delo v Lambrechtovem domu ni le služba, ampak po- slanstvo. »Če ga bomo znali prenesti na mlajše generacije, otroke, vnuke, se nam za prihodnost ne bo treba bati. Ob skrbi za starejše nikoli ne smemo pozabiti, da smo vsi na isti življenjski poti.« Zakaj je delo s starejšimi, ranljivejšimi in šibkejšimi za vas poslanstvo, ne le služba? Delo z ljudmi je res posebno in zahtevno. A če ti je dano, da imaš razvito empatijo do solju- di, je to delo lažje in ga resnično lahko jemlješ kot poslanstvo. Tako jemljem svojo službo, še posebej zato, ker lahko delam s starejšimi, ki v sebi nosijo ogromno modrosti. V hiši vedo, tako stanovalci kot zaposleni, da se veliko gibljem med njimi in rada poslušam njihove življenjske zgodbe. Vseeno menim, da mlajše generacije starostni- kom nismo vedno najboljša družba. Mi nismo njihovi sovrstniki. Mi smo njihovi poslušalci, učenci, tisti, ki prejemamo informacije iz njiho- vega življenja. Najboljša družba so si starostniki med seboj. Zaradi tega sobivanja z vrstniki je smiselno starostnika vključiti v ustanovo – ali je to inštitucionalno varstvo ali dnevno varstvo ali so to zgolj različne popoldanske dejavnosti. Mlajši smo lahko starejšim v oporo, predvsem se lahko od njih ogromno naučimo. To so namreč generacije, ki so živele skromno, v bistveno drugačnih materialnih pogojih, kot jih imamo danes. In so živa zgodovina. Oni so tisti, ki lahko primerjajo. Ta generacijska razlika se je pokazala pred- vsem v času epidemije, ko smo vsi »vpili«, kako nam je hudo in težko. Večina naših stanovalcev se je z izrednimi razmerami, tudi takrat, ko smo imeli bolezen v hiši in smo bili razdeljeni na cone, bistveno bolje spopadla. »Samo da smo zdravi,« so večkrat dejali in to zanje ni zgolj fraza. Ste se pa tudi v domu trudili, da bi olajšali morebitne stiske, tudi tako, da ste občasno nekoliko zaobšli priporočila? V času, ko so bili stiki z zunanjim svetom in s svojci povsem ohromljeni, ko je ta povezava živela zgolj virtualno, ko smo se zaposleni po so- bah gibali v skafandrih, obraze pa so stanovalci videvali zgolj na ekranih, sem začutila, da jim moramo vseeno omogočiti nekaj pristne člove- ške bližine in topline, da jim moramo omogočiti odkrit pogovor, za katerega je takrat zaposlenim zmanjkovalo časa in tudi moči. Naš dom že ves čas zelo dobro sodeluje z lokalnim duhovnikom in tako sem ga prosila, če bi se tudi v teh časih bil pripravljen z ljudmi »podružiti«, se pogovoriti. Seveda z vsemi zaščitnimi sredstvi. Tako smo naredili poseben urnik in načrt obiskov posame- znik enot. Duhovnik se je z ljudmi pogovarjal, jim prisluhnil in na ta način smo skušali odkriti tudi kakšno morebitno stisko, ki bi lahko ostala neopažena. Res je, pri tem smo naredili korak stran od pra- vil, a hkrati velik korak naproti stanovalcem. Ni mi žal. Vesela sem, ker smo ne glede na številne težave, s katerimi smo se soočali, znali na prvo mesto postaviti človeka. V kriznih situacijah je včasih treba narediti tudi kaj, kar strogi strokov- ni ali znanstveni predpisi zavračajo. Ljudje smo namreč celostna bitja in vsi poznamo placebo in nocebo učinek. Lahko imamo super zdravnika, ki nam napiše zlat recept, ampak če ob tem ne bo spodbudnih besed, misli in napotkov, nam tudi zdravila ne bodo tako dobro pomagala. Zagovarjate mnenje, da se morajo tisti, ki delajo s starejšimi, zavedati, da gremo vsi po isti poti. Res je. In če nam bo dano, bomo morda celo stari. Če ne bomo te modrosti danes prenesli na mlajše generacije, se nam slabo piše. Nam in našim zanamcem. In to ni tako preprosto. Danes so drugačni časi in treba jih je sprejeti. Sprejeti je treba ideje in znanje mlajših, pri čemer mora naša generacija prispevati več izkušenj, modro- sti in predvsem srčnosti. Stremeti moramo k čim manj egoizma. Ampak sodobna družba stremi ravno k temu? Zato me skrbi, kdo bo mene negoval, če bom prišla do točke, da bom morala v dom. Resno me skrbi, ker vidim, kakšne generacije prihajajo k nam na prakso. Skrbi me, ali bom v ospredju jaz ali bosta v ospredju telefon in računalnik. Podpi- ram digitalizacijo, do neke meje. A ne podpiram je, ko pride do razčlovečenja. Vsega računalnik ne more narediti. Računalnik ne more potočiti solzic in se nam ne more nasmejati. Ne samo spreminja, družba se tudi stara. Srednja generacija se staranja kar nekoliko boji. Ali pa se bojimo biti odvisni od drugih? Starejši kot smo, bolj razmišljamo o svoji sta- rosti. Kot mladostniki se nismo zavedali, kaj nam želijo povedati stare mame. Mladost ima druge izzive. Starejši kot smo, bolj se zavedamo minljivosti in tudi starosti. Kaj si večina želi? Da ne bi bili odvisni od drugih. Sočasno se zana- šamo na varnost v ustanovi – v smislu, če me bo kap, bom šel v dom, kjer bo nekdo poskrbel zame. Hkrati se že zavedamo, da to ni več tako samo po sebi umevno, pri čemer razmišljam, ali bodo imeli naši otroci dovolj denarja, da bodo lahko domsko oskrbo plačali. In kot tretje, ali si to priznamo ali ne, razmišljamo oziroma si že- limo, da bi naše srce zastalo, še preden bi prišli do točke, ko bi obnemogli in postali »breme« nekomu drugemu. To so resnični pomisleki današnje srednje generacije. In najverjetneje so marsikdaj tudi povsem upravičeni. Sredi junija je vlada vendarle sprejela pre- dlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, s čimer se je odzvala na naraščajočo potrebo po enotni sistemski ureditvi področja dolgotrajne oskr- be. Kaj si od tega zakona obetate? Nove zakone naj bi napisali, da bi izboljšali obstoječe. Tokratni osnutek Zakona o dolgotraj- ni oskrbi je skoraj enak zapisu prejšnje vlade. Še vedno ni zagotovljenega vira fi nanciranja, tako da tudi ta zakon ne rešuje poglavitne te- Št. 32, 12. avgust 2021 INTERVJU 27 »Epidemija koronavirusa je na površje naplavila mnogo nepravilnosti iz preteklosti. Kadrovski normativi so že leta enaki, prenizki. Struktura stanovalcev se je spremenila, zahtevna zdravstvena stanja pa so se iz bolnišnic preselila v domove. Mi moramo pa še vedno delati s premalo medicinskimi sestrami, bolničarkami, kuharji.« Irena Vozlič Stjepčević svoje zatočišče vselej najde v objemu družinske ekološke kmetije na Lindeku in v družbi svojih ovac. (Foto: osebni arhiv) žave. Nas pa priganja Evropa. Zdi se, da bomo zakon sicer imeli, a glede na to, da odločevalci že pred sprejetjem napovedujejo podzakonske akte, problematike ne bo rešil. Sprejeli ga bomo zgolj zato, da bo Evropa naredila kljukico. Re- snično si ne želim, da bi pomanjkljivosti zakona občutili uporabniki, a vendar se bojim, da se bo zgodilo prav to. Res pa je, da v zakon lahko za- pišemo določene predpise, a bo v našem poslu vseeno morala prevladati človečnost. Pri snovanju zakonodaje bi se vselej mora- li postaviti v vlogo starostnika, ki je prikovan na posteljo. Njega ne zanima, kako je zakon napisan in ali mu po tem zapisu pripadata dve plenici dnevno ali mu jih pripada pet. On v tem trenutku rabi našo pomoč. Tega, ali bo nekomu pravočasno zamenjana plenica ali ne, ne bi smel odrejati zakon, ampak kader. Z najrazličnejšimi blažilnimi ukrepi je treba preprečiti, da bi malo, a se trudimo narediti vse in še so direktorji ekonomisti, pravniki ali pa izhajajo Je tudi strastna motoristka. Na motorju najraje odkriva skrite kotičke domovine. (Foto: osebni arhiv) več, da obdržimo raven oskrbe. Včasih pridejo iz bolnišnice k nam ljudje v resnično slabem stanju. Včasih je tako hudo, da si zgolj zaželim, da sama ne bi ležala v bolnici, niti ne želim, da bi tam ležala moja mama ali kdorkoli od mojih bližnjih. Sama sem v osno- vi medicinska sestra in za zane- marjanje enostavno ne morem sprejeti izgovora, da je kadra premalo. Da bolnik v higienskem smislu ni zakonske nepravilnosti občutili uporab- niki. Zagotovo jih bomo zaposleni. In vedno bolj se bojim, da jih bodo tudi uporabniki, čeprav si tega nikakor ne želim. Omenili ste normative, slišati so precej nečloveški. Tudi normative naj bi zakon uredil, tako zago- iz zdravstvene stroke. Pomanjkanje kadra ni nov problem, epide- mija ga je le povsem razgalila. Danes tega ni mogoče več zanikati. S tem problemom se v zdravstvenih ustanovah ukvarjajo že (pre)dol- go. A še vedno se ni nič rešilo. Moje mnenje je, da bi morali biti di- rektorji javnih zavodov bolj avtonomni. Ker če je direktor dober, dela pošteno in je svojemu delu predan, mora imeti pri vode- nju zavoda proste roke, saj bo z njim gospodaril odgo- vorno. Država ima zelo dober uvid v naše delo, saj moramo nenehno dokazovati, pisati in v Ljubljano pošiljati vsa možna poro- čila. Če kot di- tavlja minister. Najbolj je v javnosti odmevala odmera plenic – to je tako, kot bi človeku rekli, da lahko gre zgolj enkrat na dan na veliko in enkrat na malo potrebo. Pri čemer mora paziti tudi na porabo toaletnega papirja. Za tiste, ki živimo doma, je to nepredstavljivo, v domu pa je to realnost. Je pa veliko odvisno tudi od po- sameznega doma. V našem domu nismo nikoli posebej šteli plenic in jih tudi nismo zaraču- navali. Da je do tega štetja sploh prišlo, ni krivo naše pristojno ministrstvo, ampak predvsem mono- polizem pri financiranju zdravstvenih storitev. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je financer in odločevalec hkrati. Povsem jasno je, da zavod pri vsem, kar je treba plačati, »špara«. ZZZS odloča o tem, koliko plenic pripa- da posamezniku, zavod odloča tudi o tem, koli- ko je v domu zaposlenih sester, čeprav se ljudje tam nikoli ne vprašajo, kakšno je zdravstveno stanje naših stanovalcev, in tako ne vedo, da je zelo različno in tudi zelo težko. V dom danes prihajajo ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. Ljudje v dom ne pridejo, ker bi jim bilo pri nas »fajn«. Občasno kdo, ki ovdovi, proda hišo in pride zaradi varnosti, ampak te populacije, ki bi bila tako »fit«, ni več. ZZZS smatram kot del vlade in menim, da bi morala vlada zavarovalnico nadvladati. Vlada bi morala določiti, kaj potrebujejo domovi za sta- rejše, kaj zdravstveni domovi in kaj bolnišnice. In sočasno bi morala zavodu naložiti, da mora to financirati. Po javno dostopnih podatkih je denarja v ZZZS dovolj. Ob tem, da se za enake obravnave zdravstvene nege plačuje zelo različ- no. Ne more biti isti človek v negovalni bolnici vreden npr. 120 evrov, pri nas v domu pa pribli- žno 16 evrov na dan. To ne gre. Ob tem, da se domovi za starejše žal vedno bolj spreminjamo v poceni negovalne bolnišnice. Ob tem je treba poudariti, da se stanje v bolnišnicah močno slabša. Če se oskrba v domovih izboljšuje, se v bolnišnicah slabša. A ni vedno krivo to, da je premalo kadra. To poslušamo ves čas. Tudi pri nas ga je pre- oskrbljen, ker je sester premalo, ne more in ne sme biti izgovor, saj ZZZS za to bolnišnicam namenja dovolj denarja. Sama sem tudi v svetu zavoda Splošne bolnišnice Celje in imam delni vpogled tudi v te stvari. Če pa bolnišnice ne zaposlujejo in zaradi skrhanih odnosov kader odhaja, je druga stvar. Nedopustno je, da v dom sprejmemo človeka, ki je pred tem nekaj časa ležal v eni od negoval- nih bolnišnic in ni bil niti enkrat temeljito umit z vodo in milom. To se v 21. stoletju ne sme dogajati. Mi se lahko gremo visoko znanost, ampak voda teče iz pip, in to topla voda. Ljudje pa pridejo k nam neurejeni. Tega ne morem požreti. Ampak tega ne bo uredil zakon. To se ureja na ravni človeka. In ni vse plača. Vsi jo potrebujemo, ker moramo plačati položnice, ampak v prvi vrsti moramo biti ljudje. Problem se začne že pri izobraževanju, ampak to je spet druga zgodba. Eno od vaših pravil je, da nikoli ne varčujete pri kadru. »Naš uporabnik ne sme biti lačen, žejen, moker in pokakan. Streha nad njim ne sme zamakati in kader mu ne sme biti nedosegljiv. On je nemočen. In tisti, ki zakon pišejo, bi se morali vedno znati postaviti v vlogo tistega, ki leži v postelji.« Že res, da sem direktorica in s tem zadolžena za uspešno finančno poslovanje. Ampak nikoli nisem bila pristaš tega, da se varčuje pri ljudeh. Ko sem prišla leta 2013 v hišo, je približno 20 zaposlenih manj. Ob istih normativih. Zavedam se, da tudi kaj kršim, ampak zagovarjam, zakaj sem dodatno koga zaposlila, pri čemer mi je vseeno, kako je pravilnik napisan. Če vem, da imamo peritonealne dialize, da imamo traheo- stome in še veliko drugih težkih bolezenskih stanj, mi je jasno, da ne more biti isto število zaposlenih kot takrat, ko teh stanj ni bilo. Za razumevanje tega človek ne potrebuje šole. Da, več imamo zaposlenih, kot nam jih ZZZS plača. Ampak zaradi tega tudi v epidemiji nismo imeli nobenih večjih težav. Kako zagotavljate plače za »dodatno« za- poslene? Delno to pokrivamo s tržno dejavnostjo in ne ustvarjamo dobičkov. Pri kadru res nisem ni- koli varčevala in to se nam je v času epidemije resnično obrestovalo. Nenazadnje je to opazil tudi minister, pa tudi regijska zdravstvena koor- dinatorka za domove starejših. V času epidemije so se pokazale bistvene razlike v domovih, kjer rektorica zagovarjam, da rabim toliko sester, prosim, verjemite mi, da jih rabim. Nihče od moje »žlahte« ni tu zaposlen. Ne prebijam ka- drovskega normativa, ker bi želela zaposliti koga od domačih, niti približno ne. Vsako za- poslitev znam argumentirati. Tako v zavodu, ki ga vodite, kot v lokalni skupnosti nasploh ste priljubljeni in uživate precejšnjo mero podpore in zaupanja. Ne- nazadnje so vas bralci lokalnega časopisa na Konjiškem izbrali tudi za osebnost leta. Verjetno ste nekoliko manj priljubljeni pri odločevalcih, saj ste vselej pripravljeni gla- sno povedati svoje mnenje, kadar gre za do- brobit starostnikov in zaposlenih v domovih. Znam se postaviti v vlogo šibkejšega. Vemo, kdo je v domovih šibkejši oz. najšibkejši člen, to je naš stanovalec, starostnik, naš uporabnik. On se pogosto nima moči niti braniti, marsikdaj ne more niti povedati, kaj misli, ker je njegovo zdravstveno stanje tako slabo. Poskušam se vživeti v njegovo vlogo in sodelavcem vedno rečem: »Postavite se v vlogo človeka, ki leži v postelji. Vprašajte se, kaj bi si želeli, če bi bili na njegovem mestu.« Teh ljudi zagotovo ne za- nima, kako je napisana zakonodaja. Želijo si, da niso lačni, da je zanje dostojno poskrbljeno, da pride kdo k njim, da se z njimi pogovori, jih prime za roko. Strokovni delavci moramo to prepoznati. Ne glede na stanje se je treba z njim pogovarjati. Stanovalci veliko slišijo in vidijo, tudi ko se mi tega ne zavedamo. In potem mi velikokrat tudi kaj povedo. Zato moramo vedno vzdrževati visoko raven komunikacijske kulture. Zagotovo mora biti človečnost pri vašem delu pred plačo, a bo nujno treba čim prej urediti tudi plačni sistem. Upam, da bo to delo enkrat končno dobi- lo vrednost, ki si jo zasluži. In da ne bomo več govorili o plači, ampak o nagradi za delo. Zagotovo plačni sistem, ki je zastavljen za po- dročje, kamor mi sodimo, se pravi neposredni proračunski porabniki, ni najbolje naravnan. Direktorji v javnih zavodih nismo nagrajeni in tudi nimamo možnosti nagrajevanja zapo- slenih. To poskušam kompenzirati s tem, da zaposlene pohvalim, da so opaženi. Skušam jim občasno dati kakšno nagrado v drugi obli- ki, ker je v denarju ne morem. A je še to težko. Letos, ko praznujemo 150 let, sem želela vsem zaposlenim podariti bon za 150 evrov. Sem vprašala revizorja, kako bi lahko to izpe- ljala, a mi je rekel: »Irena, nimate osnovnih po- gojev za kakršnokoli izplačilo.« Naši zaposleni, ki se resnično razdajajo, eni bolj, drugi manj, a vendar, ne morejo dobiti nobene denarne nagrade, ne dobijo božičnice. Tisto, kar nam država predpiše, tisto moramo dati in to je to. Prav bi bilo, da bi imeli tudi notranje lestvice, da bi tisti, ki bi delali več in bolje, bili za to ustrezno nagrajeni. Plačni sistem absolutno ni dobro zastavljen. Če ga danes spremenimo, je že prepozno, saj je ogromno škode že narejene. Do tega trenutka smo tudi zaradi prenizkega plačila že izgubili marsikatero generacijo, ki bi mogoče delala v domovih. Danes mladi razmišljajo drugače in je prva motivacija plača. Kadra za delo v domovih, je zmeraj manj. Tudi to, da smo domovi neposredni proračun- ski porabniki, ni prav. Denar za plače si moramo zaslužiti sami. Vrtcu ga zagotovi občina, šoli ministrstvo, mi si ga moramo zagotoviti sami. Zakaj smo potem v istem košu? Absolutno bi bilo treba dvigniti osnovno iz- hodišče plače. Tretjina naših zaposlenih je še vedno pod minimalno plačo. To je sramota. Ven- dar pa dviga plač nikakor ne smemo prevaliti na uporabnike. Že zdaj je dom za marsikoga izjemno visok strošek, celo nedosegljiv. In po- tem ljudje pravijo, da je dom drag – res je drag, ampak negovalka kljub vsemu nima več kot 700 evrov plače. Foto: SHERPA »Zavarovalnica zelo različno in nepošteno plačuje enake obravnave. Ne more biti isti človek v negovalni bolnici vreden npr. 120 evrov, pri nas v domu pa približno 16 evrov na dan. To ne gre.« 28 ZNAMENITOST DALJNE DEŽELE Št. 32, 12. avgust 2021 Olimpijada končana, motivi za obisk Japonske ostajajo Po igrah na ogled čarobnih vrtov in olimpijskih prizorišč Olimpijske igre v Tokiu, ki bodo šle v anale kot ene najbolj nenavadnih doslej, so le še spomin. Žal so zanj prikrajšani slovenski in vsi drugi navijači po svetu, tudi domači, japonski, saj si zaradi slabih epidemioloških razmer v Tokiu tekmovanj na ime- nitnih olimpijskih prizoriščih niso mogli ogledati v živo. Tisti, ki so nameravali na olimpijske igre, bi si v Tokiu zagotovo ogledali tudi kakšen japonski vrt, ki je ena največjih znamenitosti te tehnološko raz- vite azijske države. Ta seveda ostaja zanimiva tudi po igrah in ogled olimpijskih prizorišč ter japonskih vrtov je lahko dovolj velik magnet za potovanje na Daljni vzhod. Velika poznavalka japonskih vrtov je celjska krajinska arhitektka, mag. Alenka Polutnik. Nad njimi se je navdušila pred približno desetletjem, danes o njih piše strokovne članke in predava. ROBERT GORJANC »Spoznala sem Elico, ki je hotela urediti japonski vrt v delu Mozirskega gaja. Kljub izobrazbi krajinske arhitekt- ke sem nekaj mesecev študi- rala bistvo japonskega vrta, spoznavala religijo, filozofijo, razvoj v različnih zgodovin- skih obdobjih, kupila in pre- brala vsaj meter knjig, obrnila internet. Elica je bila odlična sodelavka. In ko je bilo leta 2008 ogrodje vrta ob ribniku postavljeno, mi je hčerka Ana rekla: ›Toliko si preštudirala o vrtovih, zakaj si jih ne bi ogledala na Japonskem? ‹« se Alenka Polutnik spominja začetkov svojega ukvarjanja z japonskim vrtom. Tako sta s hčerko Ano pr- vič potovali skupaj, in sicer z agencijo, po Japonski. »Se- »Bistvo japonskega vrta je v principu: poglej v naravo, ne kopiraj, povzemi bistvo. Mislim, da japonskega vrta ni možno urediti izven meja Japonske, možno pa je uporabiti njihove bistvene principe urejanja vrtov.« Mag. Alenka Polutnik v japonskem vrtu veda me ogled videnega ni zadovoljil, hotela sem videti več vrtov in spoznati njihovo bistvo. Kasneje sem imela po naključju možnost urediti še suhi vrt v Mozirskem gaju. Z današnjim vedenjem bi bilo marsikaj v Mozirskem gaju narejeno drugače.« Ko se je vrnila s prvega po- tovanja, je začela ponovno raziskovati japonske vrtove v Kyotu. Ta je bil vladno me- sto Japonske 1100 let, gre za mesto z izjemno kulturno dediščino, kjer je ohranjenih več kot 1600 vrtov in svetišč. Sodobni japonski vrtovi išče- jo rdečo nit v zgodovini teh vrtov Največ vrtov je prav v Kyotu. »Vsi niso dostopni za javnost, za nekatere vrtove, predvsem V sprehajalnem japonskem vrtu tiste ob cesarjevih stavbah, je treba pridobiti dovoljenje za ogled. Cesarjevi vrtovi imajo vodene oglede za omejeno število obiskovalcev, vsi vodi- či razlagajo le v japonščini. Za vrtove je treba plačati vstopni- no, ki znaša od 3 do 5 evrov, ogledi cesarjevih vrtov pa so brezplačni. Najmikavnejši in turistično oblegani so vrtovi v času cvetenja češenj in v času rdečenja javorjev,« je pojasnila sogovornica. Kot v razvoju vsake ume- tnosti so tudi v razvoju vrtne umetnosti odtisnjeni vplivi religije, političnih in social- nih razmerij. Vrtna umetnost je spoštovala naravo, narav- ne sile in božanstva, parki in vrtovi so posnemali naravo, vrtove so pojmovali kot po- sebno umetnost. »Japonski vrt je zgodba, ki pripoveduje in razkriva filo- zofijo in religijo, zgodovino, geomantijo, je zgodba o spo- štovanju narave, veselju do sprejemanja lepote, o duhov- nem užitku, razvedrilu, stra- hu pred naravnimi pojavi in je tudi zgodba o tabujih,« je nadaljevala pripoved Alenka Polutnik. Načrtovanje vrtov Vrtna ureditev na Japon- skem je v vseh obdobjih iska- la simbolne pomene v naravi in spremembi letnih časov. »Načrtovanje in izvedba japonskih vrtov sta bila ure- sničena po določenih pravi- lih. V 11. stoletju je bilo za- pisano najstarejše besedilo o ustvarjanju vrtov, imenovano Sakuteiki. Pomemben del na- vodil so tabuji. Navodila upo- števajo japonsko geomantijo, pravila, podobna feng šuju. Na primer na vzhodni strani vrta se ne sme postaviti sivih kamnov, le tiste z zelenimi odtenki. Za vrt je bilo tre- ba izdelati načrt in zapisati način njegovega 20-letnega vzdrževanja ter pridobiti dovoljenje. Inšpektorji so nadzirali izvedbo. Zanimivo je, da so v tistem času poleg mnogih ministrstev imeli tudi ministrstvo za drevore- »Japonska se mi je zdela vedno zelo oddaljena in drugačna dežela, ne samo po oddaljenosti, predvsem po kulturi. Osebno me je japonski vrt pritegnil zaradi skromnosti oblikovanja in omejene rabe materialov. In vsak vrt ima svojo zgodbo nastanka, svojo vsebino, kar mu daje poseben čar.« de v mestu,« je še razložila poznavalka. Vsi vrtovi so zamejeni, ograjeni, tudi suhi vrtovi. Meja vrta, ponavadi zid, ima več pomenov, je horizont vrta, je meja, da se obiskova- lec lahko ogradi in razmišlja. Sprehajalni vrtovi Japonci poznajo več vrst vrtov. Prvi so nastajali ob cesarjevi palači in palačah aristokracije. To so bili ve- čji vrtovi z ribnikom – to so sprehajalni vrtovi. Za razliko od vrtov na zahodu so japon- ski vrtovi skrivnostni, pot, ki vodi po njih, je polna zavojev, tako da se na vsakem ovin- ku odpre nov pogled na vrt. V ribnikih so otoki v podobi želve ali žerjava, ki simbolizi- rajo dolgo življenje in pogled v prihodnost. Izbrane rastline so pretežno monokromatske, veliko je borovcev, ginkov, bambusov, tudi magnolij, med grmovnicami prevladu- jejo strižene azaleje. »Vrt predstavlja del nara- ve, prikazuje menjavo letnih časov, zato je pomembno, da je v njem postavljeno ozadje, zimzeleno ogrodje, ki je nosilec vseh letnih ča- sov, posamezni letni čas pa je določen le z eno barvo ra- stline. Spomladi so to češnje, kasneje azaleje, potem irisi in hortenzije, jeseni barvo vrtu določajo vse barve japonskih javorjev in ginkov, ki z zimze- lenimi borovci in japonskimi cedrami ustvarjajo slikovit kontrast,« je sprehajalne vr- tove opisovala sogovornica. Kot je še dodala, je cvetje uporabljeno le za poudarke, kamor se usmerja pogled. Pozimi cvetijo kamelije, ki rastejo kot grmovnice ali drevesa in jih prevedeno iz japonščine imenujejo »zim- ska gospe«. Zanimivo je tudi, da japonski vrtovi ne poznajo trat, saj zaradi obilice dežja površine zarašča mah. Ma- hov je več sto vrst in so za- ščitene rastline. Vsi vrtovi so ograjeni z zidanimi ograjami ali bambusom, veliko je tudi živih mej z zimzelenimi ra- stlinami, ki dajejo odlično sceno vrtu. Pomembni gradniki vrtov so kamni, skale, prodniki, potoki, kamnite svetilke, sla- povi, mostički. Potek potoka je strogo določen, na parcelo Št. 32, 12. avgust 2021 ZNAMENITOST DALJNE DEŽELE 29 Japonski suhi vrt, v katerem vodo nadomešča pesek. Alenka Polutnik z japonskim veleposlanikom ob odprtju japonskega vrta v Mozirskem gaju vstopa na severovzhodnem vogalu in izstopa na jugoza- hodnem vogalu. Oblikovanje zavojev in bregov je ravno tako določeno s kamni, pro- dniki, z rastlinami. Suhi vrt V 13. stoletju se je razši- ril zen budizem. Budistična sekta Zen je prišla v omenje- nem stoletju s Kitajske. Zen nauk je izrazito razmišljujoč, obrnjen v notranjost, na te- meljih te duhovne podobe se razvijejo suhi vrtovi. Obliko- vanje vrtov išče preprostost, nravnost, prečiščeno abstrak- tnost, okolje, minimalizem, ki omogoča razmišljanje in meditacijo in v okviru medi- tacije spoznanje. Je prostor, kjer dosežemo stanje notra- njega miru in spokojnosti. V tem obdobju je vrtna umetnost na Japonskem do- segla vrhunec. Višek vrtnega oblikovanja predstavlja suhi vrt, karesansui, ki se je razvi- jal dolga stoletja od skalnega domovanja duhov, iwake, do očiščenega obrednega pro- stora. Suhi vrt se je razvil kot samostojen vrt vedno ob objektu, glavnem domovanju opata. »Zen vrt je suhi krajinski vrt (kare san sui), ponazarja upodobitve hriba in vodnih motivov, je ploščate oblike in sestavni del templja ali hiše, njegova velikost ni pomemb- na. Je načeloma manjši vrt, oblikovan tako, da se nanj ne stopi, ampak se ga opazuje z verande ali iz studijske sobe. Formalno je suhi vrt brezme- jen, kar se odraža skozi teh- niko postavitve. Krajina za zidom je sestavni del vrtne scene, hrib, drevo ali ena ra- stlina je ujeta v kompozicijo vrta. Voda je nadomeščena in predstavljena s peskom, s čimer je predstavljena ab- straktna krajina. Pokončno postavljeni kamni predsta- vljajo gore in otoke.« Najpomembnejši predstav- nik vrtnega oblikovanja zen budizma in vrtne umetnosti Japonske je suhi vrt v templju Ryoanji. Vrt ima 15 kamnov, ki jih nikoli ni možno videti v polnem številu, če jih gleda- mo z verande. Zgodba pravi, da mati tigrica prenaša 15 mladičev čez deročo vodo, drugega za drugim. In po- trpežljivost matere je prava podoba zena. Tsubo vrtovi Za konec moramo omeni- ti še majhne vrtove, nastale med hodniki, ki povezujejo objekte. Imenujejo se tsubo vrtovi in jih označuje samo rastlina, kamen ali svetilka. Foto: osebni arhiv AP »Kultura Japoncev je tako različna od naše kulture, da je težko razumeti vsako podrobnost njihovega življenja. Predvsem jih odlikujejo skromnost, minimalizem in zaprtost.« Pomlad v japonskem vrtu je izjemen magnet za obiskovalce. Suhi vrt je sestavni del templja ali hiše, oblikovan je tako, da se nanj ne stopi, ampak se ga opazuje z verande ali iz sobe. Jesen v japonskem vrtu navdušuje s svojo slikovitostjo in barvitostjo. Japonski vrt v Mozirskem gaju 30 DOMAČI PIŠKOTI Št. 32, 12. avgust 2021 Tamara z mamo, ki je nepogrešljiva pomoč v pekarni piškotov »V stalni ponudbi imamo kar nekaj vrst piškotov, ki jih prodajamo na tržnici. Začeli smo s štirimi vrstami, zdaj jih je že več kot deset. Pečem tudi pecivo in torte po naročilu ter izdelujemo rezance.« Najbolj priljubljeni so pri kupcih čokoladni razpo- kančki … Vsak teden pripravi svežo pošiljko rezancev. Odkod ime DCookies? »Pišem se Danijel, od tod črka D, ki izgovorjena angleško skupaj s ›cookies‹ pomeni ›tiste prave kekse‹. Ime se je ›prijelo‹, torej je bila izbira dobra odločitev.« … in navadni masleni »meter keksi«. Tamara Danijel je ustvarila prepoznavno blagovno znamko »Tisti pravi keksi« iz Mozirja Privlačna okrogla embalaža, polna izjemno oku- snih ročno izdelanih domačih piškotov in opremljena z izvirno nalepko, je darilo že sama po sebi. Tudi če ga nameniš sam sebi. Kdo stoji za znamko piškotov DCookies in kako se je rodila ta vedno uspešnejša zgodba iz domače pekarne? MARJETKA RAUŠL LESJAK »Že od nekdaj zelo rada pečem in celotna zgodba se je začela pisati iz ljubezni do peke,« se začetkov pred peti- mi leti spominja Tamara Da- nijel iz Mozirja, ki prizna, da je kar nekaj časa premišljevala o tem, ali naj se kot magistri- ca geografije in diplomirana hispanistka poda v svet živil- stva. »Ker sta mi starša ves čas stala ob strani, sem se odločila, da se bom lotila po- poldanske obrti. Že starša sta imela pekarno, le da sta pekla in prodajala kruh in pekovske izdelke. Zato sem že približno vedela, kaj lahko pričakujem in kaj potrebujem.« Imeti je morala primeren prostor, urejen v skladu s pred- pisi HACCP, opravljeno varstvo pri delu, urejeno računovod- stvo, deklaracije napisane po določilih zakona. Pridobiti je morala obrtno dovoljenje, pri- javiti obrat pri Vursu. »Najprej sem imela v najemu prostor na Ljubnem ob Savinji, vendar je za moje podjetje, ki se širi, po- stal pretesen. Potem ko sva z možem kupila hišo v Mozirju, sva v pritličju uredila prostore za mojo pekarno piškotov.« Ker je Tamara redno zapo- slena v Zavodu Savinja, kjer črpajo evropska sredstva za razvoj podeželja, ima proizvo- dnjo piškotov registrirano kot popoldansko obrt. Ker novo- pečena mamica opravlja kar dve službi naenkrat, ji zelo pride prav pomoč staršev. V njeni delavnici je delno zapo- slen oče, ki ima ustrezno ži- vilsko izobrazbo, pri peki in izdelavi rezancev ji pomaga tudi mama, ki je registrirana kot brezplačna družinska po- moč. Uporablja pravo maslo Zgodba DCookies se je zače- la z dogovorom, da bo podjetje dobavljalo piškote na hrvaški trg. »Za ta trg smo vse pripra- vili v skladu z zakonodajo, tudi deklaracije in nalepke v hrvaškem jeziku. Ko smo jim ponudili prve vzorce, so od do- govora odstopili, ker da so naši izdelki predragi. Od mene so na primer zahtevali, naj maslo nadomestim z margarino, da bi pocenila izdelek. Na to ni- sem pristala. Moji izdelki bodo kakovostni ali jih ne bo. Tako Tamara Danijel s piškoti v embalaži, ki je zasnovana posebej za DCookies. sem dobesedno čez noč ostala brez trga. Šele zatem sem zače- la pripravljati vse potrebno za slovenski trg,« o kamnih, ki so stali na poti do uspeha že pov- sem na začetku, pripoveduje Tamara Danijel. Seveda kamnov spotike ne manjka niti danes, ko obča- sno posluša očitke strank, ki menijo, da so njeni izdelki predragi in da lahko pri ve- letrgovcu dobijo podoben izdelek po nižji ceni. »Ljudje ne razumejo, da lahko veliki trgovci proizvajalce prisilijo v nižje cene. Ker uporabljam samo najboljše sestavine, pra- vo maslo, dobre orehe, tudi ne morem nižati cene izdelka.« Ali ljudje razumejo in cenijo razliko med doma izdelanimi piškoti in tistimi, ki nastajajo v masovni proizvodnji in jih prodajajo trgovske verige? »Nekateri jo razumejo in ceni- jo, nekateri ne. Bolj osvešče- ni so nedvomno mladi, a pri starejših tudi razumem, da so pokojnine nizke in da morajo res gledati na vsak cent.« Tudi epidemija mlademu podjetju ni prizanesla. »Pred prvim valom ›korone‹ smo se pripravljali na sejme v marcu. Takrat smo imeli polne hladil- nike sestavin in polno skladi- šče izdelkov. Takrat je šlo kar nekaj reči v smeti, ker jih ni- sem prodala.« Ključ so kakovostne sestavine Tamara sestavine nakupuje v različnih trgovinah, pri če- mer veliko pozornost name- nja kakovosti. »Preizkusila sem že široko paleto izdelkov različnih proizvajalcev, na primer sladkorja, in zdaj na- tančno vem, kateri sladkor je primeren za čokoladne razpo- kančke, ki so moj največji hit. Trudila sem se tudi, da bi ma- slo nakupovala na slovenskih kmetijah, ampak te ne morejo zagotoviti takšnih količin ma- sla, kot jih potrebujem.« Izdelke DCookies s pomo- čjo mame in očeta prodaja vsako soboto na velenjski tr- žnici in na tržnici v Mislinjski Dobravi. »V začetku leta smo ob sredah prodajali tudi na svinjskem sejmu v Celju, kar zdaj, ko je vroče, ni več mo- goče, ker se na vročini piškoti kvarijo. Tudi prodaja ni bila tako dobra, da bi se nam spla- čalo.« Piškote lahko kupite v Kampu Menina, Davidovem hramu na Ljubnem, v trgovi- ni Jager v Mozirju, rezance prodajata Mesarstvo Križnik v Šoštanju in na Vranskem ter Mesarstvo Čas v Žalcu. S pomočjo spletne strani svojih izdelkov mlada podje- tnica ne prodaja. »Preizkusila sem, kako bi se obneslo poši- ljanje piškotov po pošti, zato sem jih poslala svoji prijatelji- ci. Kljub temu da sem izdelke zapakirala in zavarovala, na končni cilj niso prišli v enem kosu. Srce me je bolelo, ko sem videla fotografi rane piško- te, bili so povsem zdrobljeni, škatle popokane,« pripovedu- je sogovornica, ki meni, da so dostavni delavci s paketom ravnali neprimerno, sicer se to ne bi zgodilo. »Zelo rada bi pošiljala po pošti, stranke me velikokrat sprašujejo, ali lahko pošljem, a vedno povem, da žal za zdaj to še ni mogoče.« Vso embalažo za piškote izdeluje podjetje iz Ljubljane po naročilu prav za DCookies. »Dolgo sem iskala primerno embalažo, želela sem, da bi izstopala.« To se je izkazalo za pametno odločitev, ker zdaj paket piškotov sam po sebi iz- gleda kot darilo.« Foto: SHERPA Ob oobčinnsskeem prazznikuu Lzužčuzp žaunpoamnoCmirilCoimriloRmoscReomscem N»DOao bošvpboovzorntzninceaicdojev šozeraavnreaedznbvorejčzaeknaejo Ko v večini krajev zaradi dopustniških dni vlada poletno zatišje, je v Lučah najbolj veselo. Lučki dan že več kot petdeset let drugi konec tedna v avgustu v ta zgornjesavinjski kraj prinese pestro družabno, etnološko in kulturno dogajanje. In to je tudi čas, ko ima Občina Luče na god zavetnika sv. Lovrenca svoj praOzbnčiikn.a Luče praznuje uradno 10 avgusta ko je ŠPELA OŽIR zaOvbettnnesjikparipslorvža. nzLonosvtri ejsnemcsoae.vsTee pnsolegecokvtoua rrvjiačsleti irzčanžj,uedpsaaennzoeomsnieCn,irjkui-i lLzoumlčukRšiokhsi cmdenmžiu, kpsikaolnboočpmian orCavizorildliičo mšnajliohmzadnrjakvosttvdevnajishetrlaezt.m vaVBnaRjšeA oNobbEččJiiEnnRssAkkiNeKpgOraa pznraikznjei tradicionalno v znamenju Loudčpkoevgeadadnnae.va. Lani so bilOe porbičriendskitivhe voladgpaonvjiehdao-d nŠlate.Bn.3RsK2kA,ae6Ngk.aEoa pJvjErgeaRuzbsAntiNli2koK0aOl2je0etopso?veKdaajl v»sAesfsaeltijrealdi osgmaojašleo visne kporgeoa vsstealedomgaakjadnajme spkreivcaebstielov?Ra dLuKheljtiuovbssvkjseuepmbniuil dosoolkžtauinrdiivvelčeiktoo-t dšdnovjgeeahmjak,ničljoiasmtoetbproonvs.eaZbšaenčmeemnjplaermatu-o zotnubodčviinassnakjniuap. crMiajozendci edksirtup, graiilsmofažslntmiorsoat iznmaihelipp rreepdglaldenedisnestoklepetrjia,pvkoljihesnooedgjeia,h tdpreaoldail.caiTnoasnkkaeolmnjoe vpteuetdtrjoielvopmoLuuvčaadshio,, dkkrjoeunržčjeennoojedulnzainčlijsluki dešgstekavipmilrnai izgtneoižkdka- cvtioelvinokronpnjeaovkvcieizg, laep.srOoikmtae.zmIzmsvmeldeoetjsnaea mpjeoogbkoielvaaverljŽeakalitgrzeifiržksukapecaimjnaodmmoliKCnoiurči,e- ulnosamtvLaRorkojaislcinneemsl:odveelsanvonipcreedaznaa ostvrLoejketeom, ušjtneavminlneaenouškpoooblir4,tn0-eLleudtčone-i gscopi degktreap,drpnaojzehnokudoj čezejob. aDokoblakčmoinni čspnkooi Bpproeadzzonnbiicoki,. sdKoaandj ojedb piolredti mhlavonrbsaikltnev-e Čgeeatnboeolbhairčšsikneesmknea gcpearnotsprtrouarzuLnupičrkea,d jbujeotzrlojašmnej.?oVbseubdiniactoe,hsltirčenlijhankjoeč zskOmridvoažlaknnuaslrtkjuiergonaob pdperradozišcnčeiiksniaoji pdvoo čdzaaasnbt lezjseavnseiohtnipLkouukčsleivc.epLvroeivczreejnnabcšuoi,h- fgekasrateijvejšav.el P.poiVtmnetmevmbondoče,ajesputruirdseim,ddio-a tkjeeovnbOčiladaliOštnbaačnijtnvaea čdLjooučšoetbasnčpitrnaesjpekota vnvaasoliomižnrbešožejevb Gsi oloadrhnokibšonkneihmašvtačesavis,aulk., gzrdVaredurnžjjeuotj nenookrvanej aešpopozriritornemedaditvovobe- zrčainvnieej .evjoAVltrpueadhin stoustrtaidstinic,aijlokoižtrsbaeej rjnaeov snptroniebvgl aitžegnmoorsčk2ae,s4gua mtmuilruiijzdominjoaa veOvZmrgoroveržinnjejijepS rapevodinsfitjnasvaklnijačdnovileiplnilkai.o- Ktmiaopkžronakostseitči nzvaotdržaoedvioczliajnip, irktzua l,rtuainr- zsivincoepjrerimsbtnrteouzsrtiiz.zmSaldaoovvležsoenbvočasintnjoia?b. KParakvo tmakooč njeo sbei lpa olzentoasvkpolinv- »korone« in z njo poveza- nih ukrepov? ZSanštiemviilvnaimoi dpkrriiztnjanrjia, ki smo jih v Lučah dobili v zadnjih letih, smo v svet »Turistov v Lučah je v teh dneh veliko in upamo, da se bo njihovo število približalo lanskim številkam.« nraeutdjveoppmronnooavpnaoodnsi etsuzladi irdvaorzbhmruo-- .revOk ztleanmmamosmeznaojunsaevšpsaokkrgaoojvleiantrnjgaihal inhRaropesrdcirieleimdvi.etleivk.oZbaorlaj dpirleepto-- zsntavtnoekgraat nja vntuoripstriačznnemo- zinemplrjeirveiduit.ePvosLtualčiksimdončelav-i ni eplitnega kluba Gorniških vasi srednjeevropskega alp- svksetgoapuprboostkooran,ecprseejpeltiemsmbroa nvaLguračdaho. PTruarvistatikčonesmzovperzeed Szlaočveetnkoijme zgaradenjeegnao nveajčbisotlijl- unrejneanpirhavineLgousčteo, lkjujebr nsimhotup-o rčšiastentivačilngnirihahdkbnrijaraojeknvroavitnsekonihsargoervdaindrajoeh zčlleiaspttiirlikšnaleim dneoanipz. brVairtveeemi,zvkzaiajadjlencajte.rmIez-- pnvrueimdtnbeooruvnspamčorsotkusujes mnuevomrsztaoilbijermasteodn-. švTtairrneijnnuua.tjnVporeopdrnoeornnsatevjtlšejea nmsalolovpžebrnoe-- sjsketeotrroeibs čvtoirntcteiaskvočtLpeurvčimraohev.r. SmPeovaeljehdg-a ntseog oabbislčeminvoseep, rkoeibnjčoeinvzisnlkiaepl naroasslvotožjrbeee ovzmratdecnjaejinihne ldzeagt nrnaoadsnitliei sknp norevamčlioennčpeitoni - vvdhraeozjdevn.oeLjnagenrapidrknilojoinžšenpcosrstein.peTtedumvrio--- sbrtaroanvesv.m« Loučzaohdjme evv tneoh sdlonveeh- vsenlNoiksatojjvoienčzjauazpnnaaamlmoožo,bvdaaalLi usvečstvbosope nOojdbihčnoinavseotaLnšutkčeaevinvloevleiptrnoiobčlzižndaerluoje- lžagernnasjdkenimGjaošršpntoiešrvktinilhkeavvmaesč.in(aPBmreaervgna-- ossctkeeingdaevrtodurröairsnfteeič.r n)K.eaPkseoozljeoigntreteesngeua-- vjtendotaukršaiesžteni?či nma ozžvneaz, akeizr bsrmaloa šLeulNečeazšazekapodorarbukoagžlini neparžjoeletljipevšsišosklruoe.-s Tvbueildneisktaiskpišzlnloeešt,ndeišakrbiaikzlrmaahje.kroe odv - spvreKltiautkoišnnzpaer kni rnaačajrsitnseo idmšoelaivnOeodbnpčoi-- mnmaoečLmnuobčneoodvopisrkindoeonbociadtelpvertoažt?eiko-b robnTčsrikennishuketunmkorepkpraozvnn,čikuiuje.nmGa orneešzkea nonabačnjivonevčiozjokšprioovbrltjčaninjeosgkapori gavrnioaš lčtoaužrobib-o snvtoičLvnuoočzagshlriakvjoe .snoi dšopbonretnmi čdavsou-. rRaVensin.skiPčlrnoaopvsuttajlkeottoaoškbnšnjneaagv,aljdadamojo-e gusatčajialvnnbijacaidovabnoeossnbpočovindsiskšteroemlhi, opsoirnafi-v- zntneaminkcutieradsltnieus nmoabomrtnenanibkuai vopoprregadavsalijllai-- nsjkoevdgeaelpavroovzsinltaoo.rterKamnkjanolsjuitži bnionicmeno.a Zzačkealji slteetojišnpjoeisaksaflailtniroavnej?e Prostori dosedanje knji- žnice, ki so bili v vlažnem skkleotnveamlcadleuluškevepčrsetatneok- vanjske zgradbe nekdanje gozdne uprave, kamor smo ŽotuopannuaClpoirožilvbRootsascmOobočizrneaogLoutčoevviolrideii mz- alo manj kot dvajset let. (Foto: osebni arhiv) »Pr oj e ktgir adanje obvoznice je državni p r oje ktoz n a jdalj šonb rado v celotni regiji.« kszvnejritežabnzaiclraoenbsaoelmlainlispokomotrndteaiclislremetdao- 2sž0tnv0oa3s,ct ečelronpopasnotjvaaevčbnaroleiz,nosibasrjoej sevtnebičihl zopadodzvoirvšačtpnarlieihssesonrdeedotlsbjtinevviom dvrezžčaajhivteoed-v vnvaaimščirntionvstanonoertimgsaoa.čt Šiveeovrnmoev,k kapijosleot pbžooetrtperrbeenbdiav,zidadeadneibhlovd2a5on0 kjetaitskeongčjoi-v- žrlnieztiiocršean.njKenm joižpbnrčoicnrasčkvueLnucč.easThtoe bbovo povob pčnrioinmvsekemirula,dsočtemi vtoecvgeal oadtevi.n laSeripjcaiehr nnpoervegirharzenppoaorjevdmsietnvmiašmkbirhvezpinrttoesžgtaroav-l, ranihej emž veosbpečreiendsokloemdtizpliivrčonlraoasčtounbniunk onv-e vvblejoečminnoeo, msoiacgepliro zztauigtdioviteodnvei.tdi.iščin- skVoVezliakščočegitokevnuoertiemPgooaboelrveiatnraovjeae hbniijšlueo onokadoSpljprato.jdVenvnjiaošvviaeosibš.čpionritnae dbvOi onbrčasinnteas.lkaNi partpovrajaeeznpneririkšgileotssdkooa pesrpkiiuldopežnmnoosijtsetv, dkraožrasoveni,aokvzirrseuemsbaoo. vAvpcvreseletoetkni loos, klkertaboko.švKnaaleateszroiopbrnovoe- jivezlkjituvi šismnojiegvasirpi oemnveaeršmgeimbjen.moKnaeko-o- nvjjeousstnjtoa,jszbkovulejpčnznaoazsmtnjeoan?msokvoadliv?o- raLnaon?i smo dokončali najve- čjoI znkaulšonžjbeo svo szoedlobungi ozdgnoe- dtaokvoinzi ansatšaevboob,čninjeen–o šfuponrk-- tcsnitoi ndavlonroasnto.kPortavtutadki ozsamseo- ldaenni odsotk. oPnrčibali žnnoovomčeisteiclnjoe nnaapmrarveoč , kšipjoerdtnoakodnvcoa rlaentaa oobbrraattoovvaallaat.esPtnriodnino zdsaoj žjeo kuapžoerapbrlijčaalikodvoanmeačriezšupltoar-- te. Obnovili smo prostore vrtca, asfaltirali več kot tri kilometre občinskih cest in obnovili tri mostove. Lani in letos smo iz proračuna sofi- nancirali nakup nove gasil- ske avtocisterne AC 35/100, ki bo dovolj močna in do- vŽoulpjaon kLureč tCnirail zRoascnaše cestne razmere in razgiban teren. KoVnčaLlui čsamho spmroojekztadgroavdonljjnei eitnnoh vkarastii stpaornihospnoik, lidcaevsmobo Sbaivliinijzi,brkajneir snma oevdroogprsakdeimli šrea tzrpi izsgura– dkboet, ekdaepneliocdo,psettaih- reovrgoopsstiklinho kinrasjeavnit–arkije rtesre ubroednilaisloekdonljiac ot.riInle štae ikzavjabjail speilnoatsškloi . projekt ustvarjanja prNvae žsalolovsetnsmkede nejirmgeitsškee vsekdunponosnti . oIzbvvaojazlniscee.boJev mdeolrudoabčzinae.nToa, skduapjnobsit nseaj lbaihskaomzaazčaedloastgilraa sdviotij?e potre- Projekt gradnje obvozni- ce je državni projekt z naj- daljšo brado v celotni regi- jŽiu. pParneLduččCairsiloRmoscso pristojne službe ponovno izvedle od- mtneikrei vpsoethresbtnairhostzi eimn ljtiuščd,i kizmballiužnbjoihdokrsalejedvi.liRšaevondokkuo- psmi ion sneatjoe nparivdaodbiliiteivn gprraišdl-i benega dovoljenja. Upamo, da bodo v naslednjem letu prišle do izbire izvajalca in nato končno tudi do začetka gradnje. Aktualna vlada in pristojno ministrstvo imata sicer večji posluh za skoraj- šnjo izvedbo te naložbe. Precej vroča tema v Zgornji Savinjski dolini je zdravstveni dom v Nazar- jah. Kako gledate na teža- ve s prostorsko stisko? Kaj bi bila po vašem mnenju nbaejbpolejlšeaktrreičšnitieevnezrgviijidiinktao ovbčcealnootiv i?z obnovljivih virov enTeržgaivjeo. sČparso, sktioprsrikhoa sjati, spkroi- mnoašramnaomrreeščithiitprereidn nkosretnoit.e Vseprrjeemtneombje vnrajzhmitiršeljjašnajuinin epkoosnleodmičsnko vn pajobtroeljbnuegmodpnrai- rsetšoipteuvk, dnaovsi eendeorlgoečtsekniepostliot-i- rkitivnea, vksiehj iphodlarohčkjoih.pToonvuedljia ztdurdaivzsatvuesntivardjaonmje, čpimorbazo-lj dsealmijooztaudoi sptnoihdreungeirhgeztgsokri-h nsjkeuspavnionsjtsiktiehr toubdči ipnrai hn,ovkihi razpolagajo s primernimi prostori. Če za načrtovano obnovo zdravstvenega doma v Nazarjah najdemo finanč- no rešitev, ki bo sprejemljiva znaa vžseeleonbeč»inoebruasteta«,njoevpitreilšjlio- »Zag otovoaj eme daneuresniče nim i željam i stanovanjska problematika. Želimo si več stanovanj in gradbenih dovoljenj tudi za mlade družine v kraju.« lata ce, potem v prvi vrsti podpi- ramo to možnost. Če se ob koncu ozreva še na preostanek leta. Kaj vse še imate v načrtu do takrat? Še vedno bomo največ sredstev vlagali v urejanje občinske infrastrukture, kar je nikoli končana zgod- bkaim, pbaimnaojraglri ev zteaj cdevsotrnaon,i kgaonstailtiiz oascrijesdknoj,i vdoodgoovdoedknoob, ednneervgue stslokvoe,nskoihmpulannikinaceijv-, skkaor, nšepkoarjtnvoečajliihktaetkemroodvraun-j gjeo binilforatsutrdui kžteurnoa.čDrtoovjeasneinhi. bLoemuop asmfaoltilraahlki šoe, kdar bnoekjaej- ksielno,mkeatrovsecetesgt,a ptriečde,vsbeomlj vpriKjarznnicai., Konjskem Vrhu in PPoosdebvonloosvtljeOkbuč.inZenLoturčaej ojedotburdein, edgaa sperovjaeškataoZbačminia- gpaojj,avzlajdaihmaej,d uizžjievmajnbo or1medo- kmimaliusolobvneonvislki ismtairoopbečšipnoat- pmroi,tikSioslčoanvie szkaodzoilEžrejnaveč…evo jamVsoa zlertaz, gklaerdsneimižutopčakna-– mteig, apjoestžaevizlai zpuonlnaonljetnfiotnstes– nsae pnrašvae onba čHinoačepvraarjetivčinnojivnii nza dmoležsetvuanlae.kTduadnijeprčiisvteilnikei naploražvbei vte šr pnoortrnaonjdovofirtnaneso ospmroe mubo rvalni omvai lšcpeodrrtnuigadčvnoo- rpaonti.inLeztaonsjonavčartčuejveamlionteukdaij ilzevt.edMbo goozčneačjevtaol nziha tkaobgeal znaenloakvaldnneok, oalejesarressk, edaposvmeo- zdaavnee. s po končani nalož- biŽburpeazn»sntaehmrbatlnoikmaa«,njkki obti dnvaasjsvelet klelt.kKtalotemrep srio ntaisštieh sntavsalreid, nzjaihknaatčerrteovvaensithe,p droa- bjei ksteihj.ih morali lotiti, a se dpooI zsldoLavujnzčihaprmaradovid retalaizhklinočj niphirohivhreag--a zjualopjograovnvlojanvniisjcaoe. uNoraedšseonloigčboimleo?tčnjeihz pdrZoiaszlgaeodj teoravzoamnjejeimrhoemzdaangenurearsedtasnnbjio-l čoneinmviomezilnežkiectlrjeaičminni msteannaaopvaajannj,sjekmai psjroeozvblnteejmomaptpoikrviaem.zŽearenuleim.zaKo asktirovoekjčeo szrteaosnbeovnvoazinznzj iicivno. ?gUrpaadjbmeon,ihdados-e vbooOljdebonljsjutbeuemd ni pozivlaoetmgskaliamdeipnrdiosrjteurka- žstionmezevlpookkraozjnuak.l reTetepnmre udinpoonsstaivkeza-a- čzvausmjeeojuopdopelzreiožrieznnvocesedt bvini pdurrpožjaaemvkntoue, dntaaklbooož mzbaeo–kčozinmnč anpjedreaujlpjpšoorriašbblrinadikooe rvkezoctue tloutatdntioiovr.peePgroiajlite–grjsetv.eegža vjetešer. nTeuudriesinciečrenaj ibzivebdi boadeveoč- kvoatnjepaokttrueablne vloadbevouzsnmiecre- mjeinmoov kproadjap,okraorrjaezvdorjžuavpnoi- pdreožjelkjat,. zGartaod njaanoj bnvimozanmicoe ojedlzoačirlanzevgoaj vzpgloivran.jega dela Zgornje SavinFjsokteo:dSoHlinEeR zPAa- Krnojdižonisclaov nLuečiazhrbaozepŽovunploaavtneinmOš dčboičnmiinovealaLamuvčneearjiCešmikreniligšRakiohasspctrrosos stnoardivhetvlaaPvRocbaienri-novLpi ehrtioešsvi njeaačn Supazorajdagnojidnvpeartsani. VpLoučdarhosbonzoelorpaozniossknai nl a–špoodrtnkooddvorantou,dki seonjeo nčaemtveenručpkred,«alpi loanjai vsnzajuče-tku lobebtoač.piUnrpesakjjeoe,lmadazgtaolkaorsasitlvnuoa.jhelandnaapzoilvo- evgiacnac kleendttaaranj eLub čoseop.rVisnnejsevlaj sLpoounčoaevmnpergraiavsoaemli pejreipvjraean.vjaiTtjiiaovsčnretgdvanejžiirvdčlojkegniojadseoink blteoutdodošilnanjheakgoja- dvorzalnaotFneoemtooa:tteaunrorhauinvpotMrkaebe.ltjaolidza vRaodsbco.a 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 32, 12. avgust 2021 Turistično društvo Podvolovljek ob dvajsetletnici delovanja prejemnik zlate občinske plakete Po poti biserov Podvolovljeka Ponavadi, ko pomislimo na Luče, v prvi vrsti nima- mo v mislih končnega cilja, kamor bi se odpravili na enodnevni izlet, temveč zgolj vmesno postojanko na poti v Logarsko dolino. Če ste tudi vi takšni, potem temu zgornjesavinjskemu naselju delate veliko kri- vico. Že v Podvolovljeku je vrsta etnoloških in narav- nih zanimivosti, ki so vredne celodnevnega ali celo večdnevnega obiska. Za turistični razvoj te občine že dvajset let skrbi Turistično društvo Podvolovljek, ki je ob letošnjem občinskem prazniku prejelo zlato plaketo. ŠPELA OŽIR V dneh pred občinskim praznikom smo se v Luče in Podvolovljek odpravili tudi mi. Potepanje smo začeli v turističnoinformacijskem centru, kjer smo naleteli na mladega domačina Urbana Romška, sicer tudi člana Turističnega društva Podvo- lovljek. Ujeli smo ga ravno v trenutku, ko je v tekoči an- gleščini nizozemski družini pojasnil, kako najlažje priti do njihovega cilja. Takšni prizori, kot pravi študent turizma, niso redkost. Luče so namreč tako kot celotna Zgornja Savinjska dolina v zadnjih letih zelo priljublje- ne med tujimi obiskovalci. »Nekoč smo imeli zgolj obi- skovalce ob koncih tedna, v zadnjih letih k nam priha- jajo tudi med tednom in za dlje časa. Veliko je gostov iz Italije, Nemčije in Avstrije, veliko je tudi Nizozemcev, ki jim je Zgornja Savinjska dolina všeč zaradi raznoli- kosti narave,« pove študent turizma. Še vedno prednjači »Fotografijo Žagerskega mlina lahko zasledimo na številnih prospektih in promocijah, ne samo naših, temveč tudi Slovenske turistične organizacije.« kmečki turizem, vedno več je apartmajev, v katerih do- mačini ob redni zaposlitvi vidijo postranski zaslužek. Dobro zaseden je avtokamp v bližini Savinje. »Korona« in z njo povezani ukrepi se na srečo niso toliko pozna- li, ker so jih po besedah Ur- bana rešili boni. »Lani smo slovenski gostje pokazali, da znamo ceniti Slovenijo, le malo nas je treba k temu spodbuditi. Res je, da so to bili le nekajdnevni izleti, a so kljub vsemu rešili sezo- no,« pravi enaindvajsetle- tnik in dodaja, da lani tujih gostov ni bilo, le izjemoma kakšen, medtem ko je leto- šnja sezona s tega vidika nekoliko boljša. Znana podoba z letakov Namen Turističnega dru- štva Podvolovljek, ki ima od dvajset do petindvajset aktivnih članov, nista zgolj turistični razvoj in promocija Luč z okolico, temveč celo- Žagerski mlin je še edini delujoči mlin na vodni pogon v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline. Pred 2. svetovno vojno je bilo samo v Lučah in bližnjih zaselkih več kot dvajset podobnih mlinov. tne Zgornje Savinjske doline. »Zelo ponosni smo, da lahko v tako majhnem kraju po- nudimo in pokažemo toliko različnih stvari. Obiskovalec si lahko ogleda številne na- ravne in kulturne zanimivo- sti,« pove sogovornik, ki med biseri izpostavi Žagerski mlin v Podvolovljeku. »Njegovo fo- tografijo lahko zasledimo na številnih prospektih in pro- mocijah, ne samo naših, tem- več tudi Slovenske turistične organizacije. V njegovi bližini je Repov slap, nedaleč stran še slap Cuc.« Njegov namig za izlet sva s fotografom ta- koj pograbila in v središču Luč sledila smerokazu za Podvolovljek, kamor na izle- tu po Zgornji Savinjski dolini, kljub temu da ga je v središču omenjenega kraja težje spre- gledati, le redko zavijemo. Ni nama bilo žal. V zavetju lapuhovih listov Podvolovljek je razloženo naselje večinoma dolinskih domačij. Razteza se ob Luč- nici nad njenim sotočjem z Lučko Belo in ob potoku Br- »Včasih je veljalo, da so Luče vstopna točka za Logarsko dolino. Ko je začel delovati turističnoinformacijski center, se je to spremenilo. Občina Luče si je ob tem začela bolj prizadevati, da bi več turistov obdržala tudi v svojem središču in njegovi okolici.« ložnici. Cestna povezava čez prelaz Volovljek povezuje Podvolovljek s Kamnikom. Po nekaj kilometrih vožnje sva Žagerski mlin zagledala na levi strani, skritega med mogočnimi lapuhovimi listi. Da bi v njem ujela prikaz mletja žit, kar že tradicio- nalno obudijo vsaj enkrat na leto v času Lučkega dne, sva bila za kakšen dan prehitra, a sva zato lahko občudovala njegovo idilično zunanjost. Potok, ki odvaja vodo izpod Kunšperskega vrha, ustvarja v Repovem grabnu petindvajset metrov visok tristopenjski slap. Do Repovega slapa vodi krajša tematska pot z izhodiščem pri Žagerskem mlinu. Idilična podoba Luč in njihove okolice vsako leto privablja tudi tuje turiste. Potepanje smo začeli v turističnoinformacijskem centru, kjer smo naleteli na mladega domačina Urbana Romška, sicer tudi člana Turističnega društva Podvolovljek. Št. 32, 12. avgust 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Enaindvajsetletni Urban Romšak, ki letos poleti v turističnoinformacijskem centru opravlja prakso, je čebelar. Na temo čebelarskega turizma piše diplomsko nalogo. V parku ob reki Savinji, kakšen kilometer naprej od vasi Luče, je postavljenih osem etno hišk, v katerih so pred- stavljene rokodelske obrti, ki so nekoč zagotavljale pomemben vir dohodka lokalnim prebivalcem. Gre za edini še delujoči mlin na vodni pogon v zgornjem delu Zgornje Savinjske do- line. Pred 2. svetovno vojno je bilo samo v Lučah in bli- žnjih zaselkih več kot dvaj- set podobnih mlinov. Ker zaradi elektrifikacije in teh- ničnega napredka niso bili več ekonomsko upravičeni, so večinoma sčasoma pro- »Zelo ponosni smo, da lahko v tako majhnem kraju ponudimo in pokažemo toliko različnih stvari. Obiskovalec si lahko ogleda številne naravne in kulturne zanimivosti,« pove Urban Romšak, ki med biseri izpostavi Žagerski mlin v Podvolovljeku. padli. Žagerski mlin je bil v katastru zaveden že v času Marije Terezije, torej je star vsaj 250 let. Leta 1990 ga je uničila poplava, a ga je nato leta 1996 obnovil Jože Kaker iz Luč. Princip delovanja je enak kot pred stoletji. Voda poganja mlinsko kolo, ki s pomočjo lesenih zobniških prenosov vrti par črnih ka- mnov. Manjša težava, a hkrati zanimivost tega mlina je, da se ne vrti ves čas enakomer- no, saj količina vode niha. Od enega do drugega slapu Vsi tisti, ki jim ogled mlina in posedanje v njegovi oko- lici nista dovolj, se lahko po sprehajalni učni poti, ki jo je uredilo turistično društvo, podate do petindvajset me- trov visokega Repovega slapa, ki ga ustvarja potok, ki prite- če izpod Kunšperskega vrha. Za pot do tja boste potrebo- vali približno dvajset minut. Deset minut manj vam bo vzelo, če boste med vožnjo po osrednji cesti po Podvolo- vljeku sledili smerokazom za omenjen slap. Še višji je slap Cuc, do kate- rega prav tako vodi pot s ceste v Podvolovljeku. Nahaja se ob kmetiji Riher ob poti, ki vodi proti Riherski jelki in Ro- gatcu. Do šestdesetmetrskega lepotca je približno štirideset minut hoje. Za adrenalinske navdušence Ljubitelji raziskovanja div- jine bodo na svoj račun pri- šli v soteski Brložnice. Pot po njej zaenkrat še ni urejena za turistični obisk in je zato pri- merna samo za avanturiste. Člani Turističnega društva Podvolovljek si želijo, da bi »Lani smo slovenski gostje pokazali, da znamo ceniti Slovenijo, le malo nas je treba k temu spodbuditi. Res je, da so to bili le nekajdnevni izleti, a so kljub vsemu rešili sezono.« čim prej uredili stezo, ki bo omogočala pohod ob Brložni- ci širši javnosti. Širok krog ljudi lahko že zdaj zavije po ledeniški dolini Lučke Bele, ki sega globoko v osrčje Savinjskih Alp. Ker je bilo dolgo to edi- no znano gnezdišče selca v Sloveniji in ker so v preo- stalih ohranjenih bukovih gozdovih tudi habitati sov in detlov, so dolino pristojne službe razglasile za ornito- loški rezervat. Do leta 1960 jo je poraščal pragozd, v ka- terem so pred tem posekali le posamezne iglavce. Osta- lo je le malo prvobitnega gozda, a se, kot pravijo do- mačini, kljub vsemu splača malo potruditi in stopiti do mogočnih dreves, ki kralju- jejo nad krošnjami mlajšega gozda. Foto: SHERPA Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdaj prejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani. Luče so po ljudskem izročilu dobile ime po lučeh, s katerimi so si svetile dobre bajeslovne žalik žene pri iskanju svojih izgubljenih ovac. www.elektro-celje.si 34 V LONČARSKEM ATELJEJU Št. 32, 12. avgust 2021 Marija Gračnar – ustvarjalno življenje sredi narave Kjer se vrti Mlin umetnin »Ko sem začela na svojem, nisem veliko pričakovala. Vendar me preseneča, da je zanimanje ljudi precejšnje. Tudi mladi si znajo kljub poplavi V zavetju narave, kjer nežno žubori potok in se v svojem ritmu obrača mlinsko kolo, je prostor za bivanje in ustvarjanje našla Marija Gračnar. Kadarkoli ima čas, naj bo delavnik ali praznik, jo vleče za vreteno, kjer oblikuje glino. Kot pravi, ta dejavnost nikogar ne pusti ravnodušnega. Če se želi odmakniti od tega prvinskega materiala, se mora odpraviti od doma. V nasprotnem primeru se spet hitro znajde za zidovi svojega ateljeja, kjer s spoštovanjem do dediščine, a tudi s pridihom sodobnosti izvaja »svojo čarovnijo«. Pred leti je na televiziji spremljala intervju s pevko Alenko Pinterič, ki je povedala, da je stanovanje opremila s svojimi slikami. Za ustvarjalno dušo, ki je že v mladih letih z ogljem porisa- la vse stene svoje sobe, od nekdaj pa sta ji blizu še domača in umetnostna obrt, je bila to dovolj velika spodbu- da, da je začela slikati za svoj dom. Sčasoma ustvari kaj zanje. Potez s čopičem se je učila pri slikarju Milanu Todiću in pri ustvarjalcu Ivanu Vrečku. Znanje je nabirala še v centru za domačo in umetnostno obrt. Vrsto let je živela v Štorah. Odkar je v občini Šentjur od staršev pode- dovala domačijo, kjer je bilo nekoč razvito mlinarstvo, se še posebej po- sveča glini. »Mlinarstvo je povezano široko dostopnih in ugodnih izdelkov pri kakšnem rokodelcu izbrati minimalistične, preproste kose, ki jim pomenijo nekaj več.« Emil Bučar sta se obnovi poslopij TINA STRMČNIK je tudi od osta- lih začela prejema- ti pro- šnje, naj z naravo in takšna je tudi glina, ta prvinski material. Ob delu z njo res uživam. Včasih se mi zdi, da imam sanjsko življenje,« je povedala. Material, poln presenečenj Domačija v kraju Osredek tik ob reki Kozarici je kot pravljični kotiček, kjer v arhitekturi, obilju lesa in tišini podeželja odzvanja duh nekdanjega časa. Marija Gračnar in njen partner Občutek, ko sede za lončar- sko vreteno, je opisala kot eno najboljših terapij. »Glina je kot strast, ki človeka zasvoji. Lončarjenje je ena najstarejših obrti, ki je bila zelo pomembna za preživetje človeka Sloveniji je ta tradicija zelo bogata.« »Sem umetniška duša. Že moja mama je imela smisel za lepoto. Imela je krasen rokopis in znala je poskrbeti za lepo urejeno okolje.« . V Z muco Savitri. Ime je do- bila po indijski boginji, ki je s svojo ljubeznijo obudila svojega mrtvega moža. Njen zaščitni znak so tople barve, ki jim ostaja zvesta pri izdelkih, kjer lahko domi- šljiji pusti prosto pot. »Že od nekdaj rada ustvarjam. Ko sem bila mlajša, sem vse svoje sobe poslikala z ogljem,« pravi Marija Gračnar. posvečala približno dve leti in sama poprijela za številna opravila. Ko je bilo domovanje urejeno, je napočil čas za zanimanja. Marija je najprej kakšnih pet let z glino ustvarjala v samoti svoje delavnice, nabirala je znanje in preizkušala svojo potrpe- žljivost. Dokler ni bila prepričana, da je njeno delo dovolj dobro, ga ni omenjala med ljudmi. Občutek, ko sede za lončarsko vreteno, je opisala kot eno najboljših terapij. Po njenem prepričanju takrat nihče ne ostane ravnodušen, za vsa- kogar je to posebno doživetje. »Gre za stik z zemljo, kar je sproščujoče in pomirjujoče samo po sebi. Med ustvarjanjem krepim osredotočenost. Poseben občutek me prevzame, ko odprem peč. Glina je namreč zelo vznemirljiva, polna je presenečenj, sploh takrat, ko kaj ne gre po načrtu,« je opisala. Zanimivo je, da se ukvarja tako s tradicionalno lončevino, ki jo je sicer nekoliko posodobila, kot z modernej- šimi izdelki, kjer njen osebni pečat še bolj pride do izraza. Ljudje v zadnjem času po njenih opažanjih ponovno radi posegajo po tradicionalni, rjavi lončevini. »Zdi se mi, da se vsi radi vračamo k naravi. Glina je najbolj na- ravna posoda. Zaradi svoje strukture zadrži okus. Ko v njej pripravljamo jedi, potrebujemo manj maščobe, kar vpliva na naše zdravje. Moji izdelki še zdaleč niso samo za okras, ampak so zelo uporabni,« je povedala. Mentorica Suzana Rajh ji je preda- la veliko znanja o pomenu kakovosti lončenih izdelkov. Zato prisega na barve in glazure proizvajalcev, ki sledijo evropskim standardom. Opo- zorila je, da se ob nakupu lončka ali posodice, ki je v kakšni trgovini na voljo za drobiž, sploh ne vpra- šamo, iz kakšnega materiala je izdelan. Navdih so narava in ljudje Oblikovanje gline izgle- da enostavno, vendar je izdelava večjih izdelkov kar težavna in naporna. Zahteva veliko znanja, truda, potrpežljivosti, je pojasnila. Kaj pa poslov- ni del te zgodbe? Jo kdaj obremenjujejo vprašanja o tem, kako ustvarjati všeč- ne izdelke, kako jih pro- dati, kako zadostiti željam naročnikov? Doslej so bile prav stranke tiste, ki so jo poklicale in spodbudile k širjenju njene ponudbe, je pojasnila. Izrazile so namreč željo po delavnicah obli- kovanja gline in potrebo po darilnih bonih, ki jih podarijo ljubljenim osebam. Včasih kdo pokliče, da bi rad prišel na ogled hišnega muzeja starih predmetov ali še delujočega mlina. Ali da bi na domačiji, ki na vsakem koraku ponuja kaj lepega, organiziral ka- kšen dogodek. »Pobude in ideje ljudi so me kar nekako prehitele, čeprav sama najprej nisem imela takšnih na- črtov. Prepustila sem se in zdaj sem tukaj,« dodaja sogovornica. Št. 32, 12. avgust 2021 V LONČARSKEM ATELJEJU 35 Navdušuje jo ljudska umetnost. Med njenimi izdelki so tudi panjske končnice z znanimi motivi. V ateljeju, kjer ustvarjalnost ne pozna meja. Končala je tekstilno šolo, v mladosti jo je mikal študij oblikovanja. Svojo ustvarjalno plat zdaj med drugim izraža v lončarjenju, slikarstvu in pirografiji oz. žganju v les. Njeni starši so cenili kulturno dediščino in to spoštovanje prenesli na njo. Stare predmete in orodje, ki so ga predniki nekoč potrebovali, da so si olajšali delo, je razstavila v hišnem muzeju. O tem, da so naši predniki znali dobro izkoristiti energijo vode, priča podatek, da je bilo na Kozarici najmanj 16 mlinov. Sogovornica pozna številne zgodbe preteklosti. Med drugim je povedala, da so mlinarji mlevce pogostili s kosom belega kruha. Mlin je bil pomembno zbirališče ljudi, kjer so izmenjali novice, se družili. Večji obrtni mlin, znan pod imenom Jančičev mlin, je v last njene družine prišel leta 1903. Deloval je do leta 1995 in bil zelo dobro ohranjen. Dotrajane dele sta Marija in njen partner Emil obnovila in za svoje potrebe v njem meljeta žito. Ljudje so se pozitivno odzvali, ko je zaživela njena spletna stran z imenom Mlin umetnin, njeno delo radi spremljajo s pomočjo družbenih »Spletno stran mi je izdelal sin. Čeprav ne živi v bližini, z mano deli veselje do gline. Tudi hči, ki živi v Nemčiji, me zelo podpira. Ko naredim kaj novega, ji pošljem sliko, da mi sporoči, kako se ji zdi. Zelo sva povezani. Partner mi prav tako veliko pomaga. Skrbi, da peči in vretena delujejo, kot je treba. Vsa ta podpora je izjemno dragocena.« omrežij. Načrtovala je še vzpostavi- tev spletne trgovine. Ker ima že zdaj precej naročil, trgovina še ni zažive- la. Ustvarjanje pod lastno blagovno znamko je en del njene dejavnosti. Za večjega naročnika izdeluje tudi spominke za turistične kraje, slika na steklo in les, pripravlja različne izdel- ke za obdarovanje, kar ji omogoča del stalnega dohodka. Obilje idej in priložnosti Ob strani ji stoji družina, v nego- tovih časih epidemije koronavirusa so jo podprli prijatelji in znanci ter jo prijetno presenetili. Njenih izdelkov si je zaželelo veliko ljudi, ki jih prej ni poznala, in so našli skupni jezik. »Nasploh mi odnosi v življenju izje- mno veliko pomenijo,« je poudarila. Doslej se je njena ekipa že neko- liko razširila. Dodatno moč ima na področju marketinga in pri izdelavi osnovnih izdelkov. Dela ima namreč toliko, da sama vsega ne zmore. Ideje za nove kolekcije črpa iz naravnega »Znanec mi je povedal, da sta se z bratom tepla, kdo bo s Kalobja prinesel žito v naš mlin. Oba sta želela dobiti kos belega kruha, saj doma še črnega niso imeli dovolj.« okolja in od prijaznih ljudi. Poudarila je, da jo obiskujejo stranke, v družbi katerih uživa, z njimi rada poklepeta. Kovanje idej zanjo ni zapleten posto- pek. Ker je pozitivno naravnana, se prepusti in zamisli se rojevajo kar same. V zadnjem času opaža veliko ustvarjalcev, ki se lotevajo podobne poti. Konkurenca je ne moti. Meni, da celo pomaga pri napredku. Dokler vsak dela izdelke s svojim podpisom, je za vse dovolj priložnosti, je prepri- čana. Veselje, ko si umažeš roke Ko je začenjala, je znanje črpala od mojstrov, ki pri deljenju nasvetov niso imeli zavor in pomislekov glede poslovnih skrivnosti. Zato sama kot mentorica ni prav nič drugačna. Svoje znanje o osnovah oblikovanja gline na vretenu predaja na delavnicah, kjer se z udeleženci sprosti in uživa. Marsika- teri postopek si ljudje sicer že lahko ogledajo na svetovnem spletu. Vendar je ustvarjanje v živo, ko lahko človek sproti zastavlja vprašanja in takoj dobi odgovor, po njenem prepričanju vse- eno drugačno. »Ljudje seveda pridejo zaradi znanja, a ker delo z glino spro- šča, ob tem uživajo, si umažejo roke, doživijo neko drugačno izkušnjo. Za- gotovo tudi okolje, kjer živim in delam, k vsemu še dodatno prispeva.« Zanimivo je, da s partnerjem ob se- litvi v šentjursko občino nista poskr- bela le za bivalne prostore. Posvetila sta se tudi obnovi tako imenovanega Jančičevega mlina, ki še vedno deluje. Sogovornica tako večkrat podoživlja otroštvo, ko je na primer med počitni- cami »pazila« na mlin. »To so bili kra- sni časi. Melodija mlinskih kamnov, ta krasna pesem, mi še danes odzvanja v spominu. Tudi vrtenje kolesa je nekaj posebnega. Kadar je naliv, odzvanja, kot da bi bila pod slapom.« V mlinu občasno s pomočjo mojstra še zmelje žito za lastno uporabo. Za veselje dru- gih ljudi pa pridno poganja svoj Mlin umetnin. Foto: SHERPA »Premalo spoštujemo kulturno dediščino. Besede in dejanja prednikov so zapisani v nas. Če ne poznamo svoje zgodovine, ne moremo celovito poznati sebe.« 36 UMETNOST NE POZNA MEJA Št. 32, 12. avgust 2021 Ruski umetnik je v času našega obiska ustvarjal v prekrasnem grajskem okolju celjskega Starega gradu. Mark Smirnov, akademski slikar iz Moskve, ustvarja pri nas Lepote Celja in Slovenije z ruskimi očmi »Bog je obdaril Slovenijo s čudovito podobo, saj ima vse, kar lahko ponudi narava, hribe in gore kot na Kitajskem, mesta kot v Italiji, gradove kot v Franciji,« se je o lepotah naše države slikovito izrazil ruski sli- kar Mark Smirnov, ki že tri tedne gostuje pri nas in smo ga obiskali pri njegovem ustvarjanju na Starem gradu v Celju. Navdušen je tudi nad knežjim mestom, kjer je že ustvaril nekaj slik. Te si bo s stvaritvami, ki jih je pripravljal v drugih delih Slovenije, mogoče ogledati na razstavi v Celju, ki bo predvidoma posta- vljena še letos. ROBERT GORJANC Znan ruski slikar je prišel v Celje na povabilo Valeriyja Kolotila, poslovneža iz Mo- skve, ki že nekaj let živi v Sloveniji, javnost pa ga v za- dnjem času predvsem pozna kot generalnega direktorja Nogometnega kluba Celje. Tudi njega je kot Marka Slo- venija očarala, ko jo je prvič obiskal leta 1997. »Marka sem povabil, ker je vrhunski slikar, po moji oceni eden najboljših v Rusiji. Želim si, da bi ljudje tudi zaradi slik Marka Smirnova občutili le- pote Slovenije. Slike namreč omogočajo drugačen pogled na deželo kot fotografije, sprožajo drugačna čustva,« je povedal Valeriy Kolotilo. Ruski gost je moral biti kar potrpežljiv, da je dočakal pri- hod v Slovenijo v teh posebnih razmerah, ki jih kroji pande- mija koronavirusa. Po poldru- gem letu prizadevanj, ko se je izboljšala epidemiološka slika in je Slovenija sprostila režim na mejah, je v četrtem poskusu vendarle uspelo. Mark Smirnov je v minulih dneh v Celju, preden smo ga obiskali na Starem gradu, že ustvarjal na drugih prizori- ščih, saj izbira različne moti- ve za upodabljanje knežjega mesta. Akademski slikar Mark Aleksandrovič Smirnov se je rodil na pravoslavni praznik božiča, 7. januarja 1985. Končal je fakulteto za umetnost v Penzi, enako kot njegova starša Tatjana in Aleksander Smirnov. Od leta 2008 z očetom ustvarja v Rusiji, Italiji in Franciji, oba sta člana Ruske akademije umetnikov. Za svoje umetniško ustvarjanje je Mark Smirnov prejel številna priznanja. Je poročen in ima dva otroka. »Na nabrežju sem slikal Sa- vinjo, Stari grad in okoliške hribe, to je bilo zjutraj in ob sončnem vremenu. Tokrat ponovno slikam grad, ven- dar z druge perspektive in ob oblačnem, turobnem vre- menu. Gre za drugo kompo- zicijo, ki deluje bolj surovo, bolj mogočno, prvobitno, zgodovinsko …« je o svojem ustvarjanju dejal Mark Smir- nov. Slikal je Celjski dom, mestno jedro in glavne ulice v njem, za katere je dejal, da so zelo slikovite. Mark Smirnov sicer ustvarja v različnih delih Slovenije, tako je med dru- gim slikal tudi v Kranjski Gori, na Vršiču, v Bohinju, Ljubljani, Kranju. V nasle- dnjih dneh bo obiskal še Laško, naslikati želi tudi Predjamski grad v Postojni. Slikanje za razstavo »Moja želja je naslikati ve- čino gradov v Sloveniji, vsi so zelo raznoliki in zanimivi. Zame je izziv upodobiti ve- ličino vaših gradov, ki so se ohranili, izraziti duh njiho- ve bogate zgodovine. Nekoč so gradovi za prebivalce, ki so živeli v njihovi okolici, pomenili branik pred sovra- žnikom, zdaj vzbujajo obču- dovanje in navdihujejo ljudi za spoznavanje življenja v preteklosti. O ustvarjanju v Celju in Sloveniji želi pripraviti raz- stavo, ki bo, kot je povedal Valeriy Kolotilo, predvido- ma na ogled še letos. Raz- stava bo v Celju, verjetno tudi na Bledu. »Trenutno je v načrtu predvsem razstava v Sloveniji, morda bo ustvar- janje ruskega slikarja pri nas kdaj na ogled tudi v njegovi domovini,« dopušča to mo- žnost Kolotilo. Ko slika v Celju, ugotavlja, da ljudje niso ravnodušni, da ne gredo kar tako mimo. Mnogi pogledujejo proti sli- ki, ki jo ustvarja, nekateri se tudi ustavijo, pristopijo in kaj vprašajo. »Glede na to, da ustvarjam na prostem, sre- čujem kar precej ljudi, Dobil sem občutek, da so Slovenci kar radoveden narod (smeh). V Celju so na primer nekateri veseli, ker rišem podobe me- sta. Nekateri tudi sprašujejo, ali bo ta dela mogoče kupiti, ampak jim odgovarjam, da nisem prišel v Celje služit denarja, ampak pripravit razstavo.« Št. 32, 12. avgust 2021 UMETNOST NE POZNA MEJA 37 Priprava na začetek ustvarjanja Ruski gost je navdušen nad lepotami Celja in Slovenije. Življenje in delo kot potovanje Mark Smirnov je ustvarjal že v mnogih državah sveta in tam prirejal razstave, več let je bil na Kitajskem, v Izra- elu, Italiji. Kot umetnik ima možnost veliko potovati. V otroštvu si je želel obiskati vse države sveta in postati popotnik. »V Rusiji je bila nekoč zelo priljubljena televizij- ska oddaja o popotništvu. Ko v naši državi ni bilo mogoče potovati v različne dele sveta, smo navdušeno spremljali to oddajo. Sanjal sem, da bi postal voditelj te oddaje. Kasneje sem sicer tudi razmišljal, da bi postal misijonar. Ko sem se odločil za slikarstvo, sem spoznal, da je odlična možnost, da obiščem vsa mesta, ki so mi všeč. Ustvarjal sem skoraj v vseh evropskih državah, kar mi je omogočilo, da sem se poglobil v zgodo- vino in kulturo teh držav in s svojimi delu poskušal prikazati odnos ruskega človeka do kulture drugih narodov.« Kar zadeva Slovenijo, mu je všeč, da gre za slovansko državo in da so ljudje resnič- no podobni ruskim ljudem, tudi jezika sta zelo podobna. Všeč so mu tudi naše hiše, ponekod so, kot je dejal, tudi podobne domovom v Sibiriji. Ruski pejsažni realizem Glede svoje usmeritve v sli- karstvu je povedal, da ga nav- dihuje upodabljanje narave na podlagi umetniške smeri, ki se je razvila v drugi polovici 19. stoletja v Franciji. V Rusiji je bila označena kot nekakšne »vaje v naravi« in je dobila svojo različico v ruskem pej- sažnem realizmu. Značilnost te šole je tudi tehnika »alla prima«, kar pomeni slikanje v eni seji, brez prekinitve, kot trenutno občutenje narave. »Razvoj ruskega pejsažne- ga realizma sta prekinila ok- tobrska revolucija in prihod sovjetske oblasti, zato je bilo obdobje te umetniške smeri zelo kratko, le do začetka 20. stoletja,« je pojasnil umetnik iz Rusije. Eden najbolj znanih predstavnikov te ruske šole je bil slikar Isaac Levitan. Marku Smirnovu so sicer ljubi vsi slikarski žanri, por- treti, tihožitja, pejsaži … Gost iz Rusije seveda svoja dela postavlja na ogled tudi v svoji državi, razstavo je imel tudi v znameniti Tretjakovski galeriji v Moskvi in drugih galerijah po Rusiji. Z očetom Aleksandrom, ki je prav tako slikar in je navdihnil sina, da je šel po njegovi poti, imata galerijo v središču Moskve (Galerija Smirnov), v kateri so tudi na ogled njuna dela. Foto: SHERPA Mark Smirnov je prišel ustvarjat v Celje in Slovenijo na povabilo poslovneža Valeriyja Kolotila, ki že več let živi v naši državi. V javnosti je predvsem znan kot generalni direktor Nogometnega kluba Celje. Prekrasna veduta za ustvarjanje na Starem gradu s pogledom na Friderikov stolp Slike, ki jih v Celju in drugod po Sloveniji ustvarja Mark Smirnov, bodo predstavljene na razstavi, Še nekaj slik, ki jih je Mark Smirnov ustvaril v času obiska v Celju. ki bo predvidoma na ogled še letos. XXXX Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – finalisti 7. sezone Novi finale – novi pevski presežki Na septembrskem finalu 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo potekal pri Puhovem muzeju v Sakušaku v občini Juršinci, bomo slišali 27 različnih glasov pevskih talentov iz kar 23 občin oz. osnovnih šol. Finalisti prihajajo iz krajev: Videm, Gorišnica, Markovci, Velika Nedelja, Sveti Tomaž, Pesnica, Hudinja, Vitanje, Zagorje ob Savi, Destrnik, Celje, Središče ob Dravi, Dornava, Fram, Piran (Lucija), Rimske Toplice, Maribor, Juršinci, Zavrč, Ormož, Ljubečna in Šmartno ob Paki ter MO Ptuj. Od tega imajo štirje kraji (Fram, Markovci, MO Ptuj in Rimske Toplice) finalistko v obeh kategorijah. Projekt, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, pevsko in glasbe- no izobraževanje, razvoj pevskih talentov, drugačno preživljanje prostega časa mladih in krepi slovensko identiteto, se vse bolj širi v slovenski prostor. Družba Radio-Tednik Ptuj, ki je zasnovala ta projekt in že sedmo leto poteka ob podpori občin, sponzorjev in donatorjev ter v sodelovanju z osnovnimi šolami, si že od vsega začetka prizadeva, da bi dobil tudi podporo države, predvsem mi- nistrstva za kulturo. Žal doslej poslanstva, ki ga izpričuje, še niso prepoznali. Kot poudarja direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Dra- go Slameršak, idejni oče tega projekta, ima vse elemente javnega, slovenskega interesa, saj gre za slovenski jezik, kulturo in sploh življenje v skupnosti. Tudi koronavirus mu ni prišel do živega. Medtem ko ga je v 6. sezoni prekinil na tri četrt poti, je letos sicer v drugačnih razmerah, pred radijske mikrofone v studiu Radia Ptuj in Radia Celje, postavil vse pevske talente osnovnih šol in občin, ki so se odločile, da jim bodo odprle vrata tudi na ta oder z željo, da jih nekoč slišimo tudi na večjih odrih doma in v tujini. Tri polfi nalna snemanja pa so potekala v studiu Radia Ptuj. Že predizbori so letos pokazali, da bo zelo težko izbrati polfi - naliste in nato še fi naliste, že zaradi same konkurence. Vsi so se izjemno potrudili, dali vse od sebe, da bi bil njihov nastop čim boljši, prepričljivejši in da bi njihov glas osvojil srca poslušalcev in prepričal strokovno komisijo, da si zaslužijo tudi fi nalni nastop. Ne glede na uvrstitev pa so vsi zmagovalci, saj srčno pojejo slovenske pesmi in jih bodo peli tudi v prihodnje. Nekateri pa se bodo na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo vrnili tudi prihodnje leto. V močni konkurenci 83 finalnih nastopov bomo v finalu za- ploskali 27 mladim pevkam oz. pevcem, na odru bosta tudi dva fanta. Skupaj bo komisija ocenila 26 nastopov, saj bosta v enem dve pevki nastopili v isti skladbi. V mlajši kategoriji je skupaj s SMS sporočili napredovalo 13 mladih pevskih talentov, v starejši pa 14. Po odločitvi strokovne komisije so fi nalisti mlajše kategorije: Lana Friščić Krampelj, Kaja Kokol Zebec, Hana Kmetec, Vita Stanovnik, Elena Zebec, Neža Cimerman, Lenart Cizej, Julija Kolenc, Taja Ma- ver in Zala Novak. S SMS-sporočili pa so napredovale: Ela Rihtar, Nika Oman in Eva Stopar. V starejši kategoriji je strokovna komisija izbrala enajst fi nalistov: Laro Tušak, Nežo Meglič, Diano Dovečar, Stelo Hebar, Saro Brumen, Davida Držka, Špelo Kušar, Leo Koban, Vido Veršič, Manco Karo in Natašo Lunaček. SMS-sporočila pa so fi nale prinesla: Pii Krajnc, Lani Verbovšek in Sari Šegula. Tudi letos čakajo fi naliste lepe nagrade. Najboljša v vsaki kate- goriji pa se bosta razveselila lastne pesmi. ^^ Foto: Črtomir Goznik Lana Friščić Krampelj – OŠ Juršinci Foto: Črtomir Goznik Kaja Kokol Zebec – OŠ Markovci Foto: Črtomir Goznik Hana Kmetec – OŠ Olge Meglič, Ptuj Foto: Črtomir Goznik Vita Stanovnik – OŠ Breg, Ptuj Foto: Črtomir Goznik Elena Zebec – OŠ Zavrč Foto: Črtomir Goznik Neža Cimerman – OŠ Ormož Lenart Cizej – OŠ Ljubečna Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Julija Kolenc – OŠ Šmartno ob Paki Taja Maver – OŠ Fram Foto: Črtomir Goznik XXXX Foto: Črtomir Goznik Zala Novak – OŠ Središče ob Dravi Ela Rihtar – OŠ Destrnik Foto: Črtomir Goznik Nika Oman – OŠ Lava, Celje Foto: Črtomir Goznik Eva Stopar – OŠ Rimske Toplice Lara Tušak – OŠ Gorišnica Foto: Črtomir Goznik Neža Meglič – OŠ Markovci Foto: Črtomir Goznik Diana Dovečar – OŠ Velika Nedelja Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Stela Hebar – OŠ Sveti Tomaž Foto: Črtomir Goznik Sara Brumen – OŠ Pesnica David Držek – OŠ Hudinja Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Špela Kušar – OŠ Vitanje Foto: Črtomir Goznik Lea Koban – OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi Foto: Črtomir Goznik Vida Veršič – OŠ Dornava Foto: Črtomir Goznik Nataša Lunaček – OŠ Lucija (Piran) Foto: Črtomir Goznik Pia Krajnc – OŠ Videm Foto: Črtomir Goznik Lana Verbovšek – OŠ Rimske Toplice Foto: Črtomir Goznik Sara Šegula, OŠ Tabor I, Maribor 40 MEDNARODNI DAN PIVA Št. 32, 12. avgust 2021 Slovenec v povprečju letno doma spije 26 litrov piva Žalec je v zadnjih nekaj letih, tudi po zaslugi fontane piva, dodobra utrdil svoj sloves središča hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Za vsakega se najde nekaj. Četudi je to le ogromen ležalnik. V družbi prijate- ljev je zagotovo lepše. Ljubitelji so lani, če so si ga privoščili v gostinskem lokalu, za pol litra svetlega piva povprečno odšteli 2,93 evra. Ploščad pri fontani piva zaradi pestrega družabnega dogajanja ni privlačna zgolj za ljubitelje piva, temveč tudi za obiskovalce, ki raje izberejo katero drugo pi- jačo. A prejšnji konec tedna slednjih ni bilo veliko. V Žalcu so namreč na način, kot se spodobi za središče hmeljarstva in pivovarstva, obeležili mednarodni dan piva. Tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem je ob tej priložnosti poskrbel za vsebine, ob katerih je bilo nazdravljanje z vrčki piva le še prijetnejše. ni Ljubitelji piva, pi- vovarji, hmeljarji in lastniki pivnic dan piva. praznujejo vsak prvi petek v av- gustu, ko od leta 2007 obeležuje- mo mednarodni ŠPELA OŽIR Koliko je v Sloveniji ljubite- ljev piva, statističnemu uradu vsaj zaenkrat še ni uspelo pre- šteti, vendar razpolaga s podat- kom, da vsak prebivalec doma letno spije povprečno 26 litrov piva. Njegova poraba se v za- dnjih desetih letih ni bistveno spreminjala, kot se niso niti v gostinskih lokalih niti v trgo- vinah na srečo spreminjale njegove cene. Ljubitelji piva so lani, če so si ga privoščili v gostinskem lokalu, za pol litra svetlega piva povprečno odšte- li 2,93 evra. V trgovinah je bila povprečna cena za isto količi- no piva, izdelanega v Sloveniji, 0,88 evra. Ostaja hmeljarska Hmeljarska tradicija v Spo- dnji Savinjski dolini še kako živi. Slovenija namreč osta- ja ena največjih pridelovalk hmelja. Po podatkih statistič- nega urada smo ga lani v Slo- veniji pridelali 2.723 ton, kar je šest odstotkov več kot leta 2019, čeprav so ga hmeljarji pridelovali na osem odstotkov manjši površini. Večji pride- lovalki hmelja od Slovenije sta med državami članicami Evropske unije le Nemčija in Češka. Tudi pri proizvodnji hmelja je Slovenija predvsem izvozno usmerjena, saj večino hmelja, ki ga pridela, izvozi. V letu 2020 ga je izvozila največ v Nemčijo (37 odstotkov vsega pridelka). Vedno več pivovarn Statistični urad je izbrskal tudi, koliko podjetij se je lani pri nas ukvarjalo s proizvodnjo piva. Bilo jih je 68. Njihovo šte- vilo se je v zadnjem desetletju močno povečalo. Leta 2010 jih je bilo samo 12. Slovenija je v letu 2020 več piva izvozila kot uvozila. Izvozila ga je za 44,7 milijona evrov, kar je bilo največ v zadnjih desetih letih, uvozila ga je za 26,2 milijona evrov. Izvozila ga je največ na Hrvaško (27 odstotkov), sledi- li sta Italija (21 odstotkov) ter Bosna in Hercegovina (21 od- stotkov). Največ ga je uvozila iz Avstrije (40 odstotkov), s Hrvaške (21 odstotkov) in Če- ške (9 odstotkov). Trgovanje s pivom je najživahnejše v pole- tnih mesecih, junija, julija in avgusta. Lani je Slovenija v teh mesecih izvozila 44 odstotkov celotnega letnega izvoza piva (od tega največ v juliju), uvo- zila pa 33 odstotkov celotnega letnega uvoza te pijače. Foto: SHERPA Št. 32, 12. avgust 2021 ZABAVA 41 Vrhunec koncerta je bila izvedba skladbe Pogledaj dom svoj anđele, ki jo je spremljal ognjemet. Bora (drugi z leve) je vstal z visokega stola in se zahvalil razgretemu občinstvu za glasno petje. Veterani rokovske glasbe navdušili na celjski Špici Ogromna sreča z vremenom za koncert vseh koncertov Bora Čorba je držal besedo. Obljubil je, da bodo njegovi glasbeniki na Špici zelo, zelo dobri. In res so bili. Po celjski skupini Trium, ki je ogrevala ob- činstvo, in predstavitvi olimpijske podprvakinje Tine Trstenjak, ob zlatu niz Ria najuspešnejše slo- venske športnice na poletnih olimpijskih igrah, ter nosilca zlate medalje iz Tokia Benjamina Savška so Boro Đorđevića iz stavbe do odra prepeljali s prestižnim avtomobilom. DEAN ŠUSTER Pred tem se je v (pre)polni sobi čolnarne fotografiral s številnimi oboževalci in jim delil podpise. Imenitno prizorišče Teden pred prireditvijo je bil deževen, dan po koncertu se je razbesnelo neurje, vmes, v soboto, pa so imeli prireditelji ogromno sreče z vremenom. Zaslužili so si jo. Vse so pripra- Na koncertu je v družbi najdražje in prijateljev užival tudi vrhunski celjski glasbenik Goran Bojčevski. Čez teden dni bo on glavni na odru, pri lokalu Špital za prjatle. vili za spektakel. Obiskovalci se niso drenjali, toda bilo jih je vsaj tri tisoč. Riblja čorba je začela »na polno«, pesem Oko mene je takoj razvnela dobre glasbe željno občinstvo. V času dopustov (in »korone«) je bil obisk zelo dober. Več sto po- slušalcev je bilo izven priredi- tvenega prostora ob Ložnici in Savinji. Med novejšimi sklad- bami smo slišali večino uspe- šnic skupine, ki nepretrgoma deluje od leta 1978. Krepko čez polnoč Veličastna je bila izvedba skladbe Kada padne noč, traja- la je sedem minut. Eden od na- črtovanih viškov je nedvomno uspel – med izvedbo pesmi Pogledaj dom svoj anđele se je izza odra visoko v nebo dvigal ognjemet. Na oder je priletel šal navijača splitskega Hajduka in Bora si je ga je nadel okoli vrata. Čorba je zažigala do ne- delje, uspel ji je koncert vseh koncertov na Špici. V slogu največjih skupin niso zapuščali odra in se nanj vračali, temveč so igrali brez premora do kon- ca. Poplačan je bil večmesečni trud »Kondinih fantov«. Foto: SHERPA Celjsko glasbo je ponosno predstavila skupina Trium. Ponosna sta svoji medalji pokazala Tina Trstenjak in Benjamin Savšek. Na oder ni stopil Goran Dragić, ki ga je prav v soboto (a tudi v polfinalu) še kako pogrešala naša košarkarska reprezentanca v Tokiu. Šefa Špice Dušana Kondo so prijatelji in sodelavci presenetili na odru in ga okronali: »Bora in njegovi so odpotovali na koncert v Črno goro in se med potjo zahvalili za vse. Legendarni kitarist Džindžer je izpostavil vrhunsko produk- cijo. Uspelo nam je, a smo zelo utrujeni …« V objemu s predsednikom Kajak-kanu kluba Nivo Celje je predsednik NK Celje Miloš Rovšnik, levo je neutrudni »vojak Špice« Lazo. 42 REPORTAŽA Št. 32, 12. avgust 2021 Sašo Topolšek, glavni enolog konjiške kleti, je v uvodu v čaroben večer dejal: »Mnogi pravijo, da je vino umetnost. Verjetno bi se lahko o tem pogovarjali cel večer. Zagotovo pa je res, da je vino najboljši spremlje- valec umetnosti.« »Vsaka prava vinska zgodba se začenja s penino. Mehurčki so tisti, ki nas poživijo in dajo dobro popotnico za lep večer, bodisi gre za večer ob hrani ali umetnosti,« pravi enolog Sašo Topolšek. In tako so obiskovalce tudi v Zlatem griču najprej po- častili z domačo penino, ki jo je podrobneje predstavil direktor Silvo Žižek (na sliki). Glasbeno spremljavo sta dogodku dajala Ema Emilija Kvas in Mohor Karl Jevšenak. Vino in umetnost – svetova, ki se nenehno prepletata »Vino je poezija v steklenicah« V začetku avgusta so v kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah pripravili krstno uprizoritev kulturno-eno- loškega doživetja Vino je poezija. Skozi lepoto izbrane in ne najbolj znane poezije Ivana Minattija je zbrane popeljal domač interpret David Voh. Za glasbo, ki jo je pesnik ljubil, sta poskrbela mlada nadarjena glasbe- nika, slušatelja Glasbene šole Slovenske Konjice, Ema Emilija Kvas in Mohor Karl Jevšenak. Zgodbe vin je povabljenim gostom zaupal glavni enolog Zlatega griča Sašo Topolšek. LEA KOMERIČKI KOTNIK Vino in poezija je eno od šestih doživetij, vključenih v projekt Vino in umetnost. Cilj projekta, ki je izdatno podprt z denarjem evropskega sklada za regionalni razvoj, je še bolj povezati vino in umetnost, predvsem pa užitke ob uži- vanju obojega povzdigniti na še višjo raven. »Vino je samo po sebi umetniški izdelek in prav je, da ga užijemo v nekih vrhunskih kontekstih,« pravi Slavko Dobnik, vodja projek- ta in direktor Zavoda Itadaki- masu, ki skrbi za koordinacijo celotnega projekta. Ta naj bi, tako upajo sodelujoči, sčaso- ma prerasel v festival. »Projekt Vino in umetnost se odlično vključuje v ponud- bo Zlatega griča,« je še pred uprizoritvijo povedal Silvo Ži- žek, direktor kleti Zlati grič. »V Slovenskih Konjicah smo zelo ponosni na dela našega poeta Ivana Minattija, na mla- de glasbenike, ki šele začenja- jo svojo umetniško pot, in na Davidovo strast ter ljubezen do slovenske poezije. Če do- damo, da je tudi ustvarjanje vina umetnost našega enologa Saše, potem nam je dano, da s pomočjo tega projekta ustvari- mo novo umetnino, ki bo nav- duševala številne obiskovalce naše kleti.« Šest nepozabnih doživetij Za zdaj pri projektu Vino in umetnost sodeluje šest ponu- dnikov in vsak ob drugačnem vinu poda novo, sebi lastno zgodbo. Prav zaradi tega ima vsako od teh doživetij tudi svoj slogan. »Slovenske Ko- njice so prežete z Minattijevo poezijo, zato ne čudi, da se v kleti Zlati grič vino prelije v poezijo,« pojasnjuje Dobnik. »Posestvo družine Kaloh na Stolnem Vrhu nad Mari- borom radi obiščejo umetniki Slovenskega narodnega gle- dališča Maribor, ki goji kla- sični balet in dramsko igro, zato smo v doživetje vina in življenja povezali ti zgodbi. In zato je pri njih vino balet,« še pove vodja projekta in na kratko predstavi še ostala doživetja: »Družina Steyer je glasbena družina, zato je tam vino glasba, v butičnem hotelu Fani in Rozi na mari- borskem Lentu je vino reka, v Jeruzalemskih goricah je vino prleški kabaret, v Sveti trojici pa je vino življenje.« Okusi so različni »Vino je umetnost in vinar- ji smo lahko včasih podobno kot umetniki zagledani sami vase, prepričani, da je tisto, kar imamo, edino dobro in najboljše. A v resnici vemo, da ni tako. Logika vinarstva je, da imaš pravico ocenjevati, če ti vinar najprej pove svojo logi- ko in idejo, ti pa lahko potem primerjaš, ali tej ideji sledi ali ne. Ker imamo različne ideje, so tudi vina različna,« pra- vi Silvo Žižek, direktor kleti Zlati grič, ki ga veseli, da so se tudi Slovenci začeli zanimati za sortna vina in prepoznavati njihovo kakovost. Sočasno z razvojem kulina- rike se pri nas povečujeta tudi znanje in zanimanje za enolo- gijo. Se pa tudi vinarji trudijo, da bi svoje umetnine čim bolj približali ljudem. »Etikete vin smo že opremili s QR-kodo, s pomočjo katere lahko na svojem mobilniku v nekaj se- kundah dobite informacije, h kateri hrani se določeno vino poda,« je eno od novosti pred- stavil Žižek. Nato je postregel s še enim zanimivim podat- kom: »Nizozemska raziskava je pokazala, da so ženske med 30. in 40. letom tiste, ki do- ločajo. kaj se bo pilo doma.« Ob tem je pojasnil še, da se okus za vino z leti spreminja. Tistim, ki se z vinom redkeje srečajo, so ponavadi všeč slaj- ša vina, poznavalci prisegajo na suha. »Tudi zato, ker vedo, da je pridelava teh vin zahtev- na in vinarjem daje zelo malo možnosti za popravke more- bitnih napak,« sklene Žižek. Foto: SHERPA Odkar vem zanjo, imajo dnevi modre oči in vode barvo njenega krila. Odkar vem zanjo, veter šumi njen glas in rože njene besede govore. Domači interpret David Voh je čutno in doživeto recitiral izbrane verze Minattijevih ljubezenskih pesmi. Ob pravi spremljavi, lepi besedi in dobri družbi ima vino še boljši okus. Št. 32, 12. avgust 2021 PODLISTEK / BUKVARNA 43 ALBUM S CELJSKEGA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Velika tombola na celjski Skalni kleti, 5. avgust 1956 Oče Edi Lorger se je na prvo avgustovsko nedeljo pred 55 leti od doma na Zavodni odpeljal s kolesom na bližnjo Skalno klet, vrnil pa se je kar z dvema. Drugega je zadel na tomboli, ki je bila pripravljena na nogometnem igrišču pod celjskim Starim gradom. V času nekdanje Jugoslavije so bile v Celju pogosto organizirane tombole z bogatimi na- gradami, običajno je bil glavni dobitek osebni avtomobil. Na tombolo se je odpravil z nečakom Erikom Kohnetom. Ker sva bili s sestro še premajhni, ona je imela dve leti in pol, jaz komaj leto, smo z mamo ostale doma. Glavni tombol- ski dobitek je bil avtomobil »fi čko«, med nagradami pa sta bila med drugim tudi motor in kolo. Očetova srečka je imela pravilni dve vrsti številk, ki sta prinašali kolo. Zadovoljil se je z njim in ni čakal na nadaljnje žrebanje. Kolo je še vrsto let služilo svojemu namenu, z njim se je vozil v službo in v prostem času tudi v mesto na klepet s prijatelji. Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knji- žnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Material za izdelavo zadrečkih lončenih izdelkov je bila glina. Med ostalim so jo nabirali tudi v Gorici pri Lačji vasi, kjer so še danes vidne jame, kjer so jo kopali. Zadrečko lončarstvo (6) Zgodovinski oris začetkov zadrečkega lončarstva Najstarejša pisna priče- vanja o obstoju zadrečkega lončarstva najdemo v arhivih gornjegrajskega gospostva iz daljnega leta 1340. Takrat sta v Kokarjah glino obdelovala znana lončarja Konrad in Mi- hael, ki sta v vasi pustila mo- čan pečat. Do prve polovice 20. stoletja so črnolončarji v vaseh ob Dreti in deloma ob Savinji s svojo dejavnostjo po- skušali zaslužiti in se rešiti iz nezavidljivega socialnega po- ložaja. Gornjegrajska gospo- ščina je leta 1740 prvič spre- jela izdan cehovsko-obrtniški Rubriko pripravlja Osre- dnja knjižnica Celje. red, ki ga je moral na njenem upravnem ozemlju upoštevati vsak lončar. Surovina za lončenino in izdelava opek Material za izdelavo lončar- skih izdelkov je bila glina. Na- birali so jo na terciarni terasi Savinje in v spodnjem toku Drete, kjer so še danes vidne nekatere jame: nad Čuki, pri Jarki, na Lazah, nasproti ga- silskega doma v Lačji vasi in čez celotno Gorico ob Dreti do Dobletine. Poleg kokarskih lončenih izdelkov so iz gline izdelova- li tudi »cegu« (opeko). Tako imenovane »cegvance« (peči za opeko) so stale v bližini glinokopa. Za izdelavo ope- ke so potrebovali kvadratne »mudle« (modele) velikosti 25 × 15 × 6 cm. Napolnili so jih z glino, jo potlačili z bo- simi nogami in pripravili na peko. Izdelano opeko so zla- gali od 80 cm do 3 m v višino. Opekarna je imela leseno dvignjeno ogrodje, da zara- di hude vročine ni zgorela. Tla in peč so bili iz surovega »cegla«. Opeko so žgali 4 do 5 dni. Po kurjenju je opekar glavne odprtine in luknje za- prl z blatom in opekami. »Ce- gvanca« se je počasi ohlajala še nekaj dni. Trgovanje z lončenino Skozi stoletja so se poti, po katerih so hodili kokarski in zadrečki prekupčevalci ter ob njih prodajali svoje glinene izdelke, razlikovale in spre- minjale. Turki, Mokrini in Kotniki so bili v vasi Kokarje zadolženi za prenašanje in prodajo izdelkov. Svoje iz- delke so prodajali tudi na Go- renjsko v okolico Kamnika, na Koroško v Mislinjsko dolino, v času razvoja »fl osarstva« tudi v daljne južne kraje. Črnolončarji so prodajali posode za shranjevanje živil in posode za kuho. Mednje spada tudi znamenit kokar- ski klobuk za peko krvavic. Za prenašanje raznolikih lončenih izdelkov so lončarji uporabljali lesena nosila, na katera so naložili po 23 lon- cev. Nosila je bilo mogoče kupiti samo pri gornjegrajski gospoščini. V času Marije Terezije je v Kokarjah živelo 12 lončar- jev: Klement Pajšenik, Jakob Turk, Franc Pakelc, Ignac Pongrac, Lovro Vešovčnik, Jernej Lukinc, Janže Novak, Matevž Arnež, Jurij Černe, Matija Florjanc, Anton Ba- šovč in Miklavž Šolej. Se nadaljuje … Roman Mežnar Osrednja knjižnica Mozirje Gail Honeyman: Eleanor Oliphant je povsem v redu Ko poči varen mehurček Če pri tridesetih živiš sam, hodiš vsak dan v službo, kjer ješ vedno enako malico in si zvečer doma pripraviš vedno enako večerjo, se ne ubadaš s svojo zunanjo podobo in vsak petek kupiš dve steklenici vodke, da lažje preživiš do ponedeljka, je verjetno nekaj zelo narobe. A Eleonor Oliphant se zdi, da je njeno skrbno načrtovano življenje povsem v redu. Vsak dan se z avtobusom odpelje v službo, kjer dela kot računovodkinja. Sodelavci so se že navadili na njeno drugačnost in jo večino- ma pustijo pri miru, njej pa prav tako ustreza, da se ne zapleta v nenujne pogovore in stike. Sodelavci je ne razumejo, ona pa njih ne kot tudi ne večine stvari sodobnega življenja. Vsak večer si doma pripravi enako večerjo in jo poje ob najljubši televizijski oddaji. Edino živo bitje, s katerim se kdaj pogovarja, je lončnica Polly. Ob petkih si kupi steklenici vodke in revijo s križankami, da hitreje minejo dolgi dnevi ob koncu tedna. »Prav tako sem razmišljala, da bi kupi- la še nekaj vodke, le polovično steklenico, da spijem, kar je še ostalo. Zahrepenela sem po tistem bežnem, ostrem občutku, ki ga dobim, ko jo spijem – žalosten, žgoč občutek –, in zatem, prečudovito, odso- tnost kakršnih koli občutkov. Na Sam- myjevem časopisu sem videla datum in se spomnila, da je bil danes pravzaprav moj rojstni dan.« Vsakodnevno rutino zmoti prijazen nov so- delavec, računalniški strokovnjak Raymond. Ko se nekega dne nepričakovano srečata, se na uli- ci pred njima zgrudi starejši moški. Raymond prisili Eleanor, da tudi ona pomaga, in tako mu skupaj rešita življenje, čeprav se njej zdi, da to ni njena stvar. Sčasoma se Raymond in Elea- nor zbližata, Eleanor spozna tudi starčka, ki sta ga rešila, in njegovo družino. Tako se njen socialni krog počasi širi. Čeprav jo Raymond razume, ji pomaga in mu je očitno všeč, je pre- pričana, da je njen sanjski moški glasbenik, v katerega se zagleda na enem od koncertov, ka- mor gre po naključju. Trudi se, da bi se z njim srečala, pripravljena je celo spremeniti svojo podobo. A sčasoma spozna, da je sanjska po- doba moškega zgrešena, da ji pravi prijatelj že ves čas stoji ob strani, le dovoliti mora, da ji pomaga. Tako začne postopoma razčiščevati svojo travmatično preteklost in spoznavati prave razloge svojih težav. Ko odpre srce pri- jateljstvu, je pot ozdravitve zastavljena. Lahko berljiv roman govori o težkih temah osamljenosti ter posledicah travm in zlorab v otroštvu na sproščen in zabaven način. Prijetno branje za dopustniški čas. TC O avtorici Gail Honeyman je škotska pisateljica. Roman Eleanor Oliphant je popolnoma v redu je njen prvi roman in leta 2017 je zanj prejel prvo nagrado Costa Novel Award. 44 vi TEDNIK št. 26 24.06.2020I 45 Št. 3 s tr anst 45 Zlatoporočenca Lizika Šit.n26, 24F. junrij 2i0c20 ČoklcBRALCI POR Elizabeta in Friderik (po domače Lizika in Fric) Čoklc iz Grobelc pri Svetemu Štefanu sta se poročila 5. junija 1971 v Celju v cerkvi sv. Daniela. Poroka je bila skromna, z dvema pričama in s parom starejših tet. V teh 50 letih sta pridno dela- la, Lizika je, odkar je prišla k hiši, bila podjetnica in je delala v domači gostilni ter skrbela za kmetijo in gospodinjstvo. Fric je delal na kmetiji, še kar nekaj časa sta namreč imela krave in vole. Fric se je zatem začel ukvarjati z vinogradništvom. Zasadil je vinograde, delal v gostilni, poleg tega je za polovični delovni čas delal še v Občini Šmarje pri Jelšah kot uradnik v Krajevni skupnosti Sveti Štefan. Zdaj sta oba v zasluženem pokoju, a vendar še dejavna. Lizika je še vedno gonilna sila in strateška svetovalka v gostil- ni, še vedno rada prime za ku- halnico in pričara na krožnike marsikakšno dobroto, vredno vsakega masterchefa. Fric je dejaven v vinogradu in je velik svetovalec hčeri vinogradnici. Prav tako je dejaven v Društvu upokojencev Šmarje pri jelšah, je tudi gasilski veteran Prosto- voljnega gasilskega društva Sveti Štefan in aktiven član v Društvu vinogradnikov Štefan iz Svetega Štefana. V zakonu so se jima rodile štiri hčere – Gabrijela, Katari- na, Lucija in Marija. Sta tudi super babica in dedek trem vnukom – Galu, Izi in Tiborju. Kot je bila skromna njuna po- roka, je bilo skromno tudi pra- znovanje 50. obletnice. Želela sta šešskirohmnejšou, amčpakeso ju hčerke poslale na nekajdnevni oddih na Dobrno, kjer so ju na mdapnoodbrloetčnjuice– paoliroskoedhočbeirtkneikini vannujkni parersaeznleičtinliizhodbrisžkaovmn ihn as tsorčsni ivmsevkoaškčiolromza. sMluažmijiocovsino tbianbiispkarseonperečseesntiettkilei .z repliko Jourirgkionšaelnkejgea vpoproončendeeglaješko,p 1k5a.. SolbeidOilobčjeinselaŠvtjoerve ozžvjemsel,djerum- ežrinjismkečmesktritoagluz.aSdkorosmežnkoe,. kOobt sta si ga slavljenca tudi želela. Obiskali so ju tudi prijatelji iz DU Šmarje pri Jelšah in jima zaželeli zdravje in še mnoga sokupna leta. nsa MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: osebni arhiv Nadaljevanje poslanstva Rotary klub Celje je celo rotarijsko leto pod vodstvom predsednika Uroša Rošerja uspešno kljuboval zelo zah- tevnim razmeram, poveza- nim s covidom. Predsedni- ku je uspelo člane kluba povezovati s pomočjo video- konferenc, ki so nadomesti- le redna ponedeljkova sre- čanja – seveda ni primerjave s srečanji članov v živo – in na ta način so lahko uspe- šno izpeljali velik del začr- tanega programa. V letu, ki se je v rotarijskem smislu izteklo julija, so se od- zivali na številne stiske tako otrok kot starejše generacije in s podporo tudi medijske hiše Novi tednik in Radio Ce- lje izpeljali nekaj odmevnih humanitarnih akcij: podelili so štiri prenosne računalni- ke osnovnošolcem ter enega Varni hiši Celje, ob božično- -novoletnih praznikih so z do- brotami obdarili 75 starejših in osamljenih ter akcijo ponovili še za velikonočne praznike, pripravili so več odmevnih hu- manitarnih stojnic, na katerih so zbirali sredstva za vse ak- cije. Ponovno so se povezali z ostalimi humanitarnimi klubi Lions, Leo, Enostavno poma- gam, z ostalimi rotary klubi, tudi z Rotary klubom Žalec, s podmladki klubov ter prosto- voljci OŠ Lava …, in dokazali, da združeni zmorejo več. 8. humanitarna dobrodelna tr- žnica v juniju je bila odlična osnova za novo veliko akcijo za varno hišo, saj želijo člani Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO PRPEreJjEeLliI sSmMoO ZPdoršatevniljieški park L»atešhkoarskega VplNeomveičma T«edniku je Mar- jetNka RT.eLheasrjjakh 1s1o. junnekijoa č20d2o0- goabjjanvjialav zteapmisvzohzoadnniemmivpi rien- idmelpureksnivenžjiegzagomdeosvtianizazzdnra-- vmiloišvkaelig taehparskkai vplčeamsuičim. eŠde 1d8a5n7dadnoapšrnvjie vssvaektoršvnoe vdoojbnreo, vdseejavnejze aonzonančautjaekmraot snparnidoevvo- ondikpormto »žpelleemzneinšiktio«.povezavo letZoamka1j 9t9a5 u) voocde?naTusdvietvovtneho čzansainhessvtarozkžoevnojaknianjTeezhaarpjarh- skreečJaelaenpeledmeičBaelpdlermKeonvitaočsitči., Pdrai jkeatmo nnoasjeleštpvšui gGorazndintei xp savrka nv aSrloočvileaniizjid.elavo družinskega spNome evneimka, ainli ošbe zpareslvuzžeimtuo p»tliatčualloa«k. uSptnrionkoozvgnojatokvininjoa djie- ržeektuomrjurlDa ainiebliu mVroerčakluo. cTeanko opnodkaoti mkdidovadrsumgo. bPialirkv čsaesnove-- nkia sktois škei idnrvžit.ej naglici sva mu poTmegotaonmeapniaššetmelaz znaaomkreongolimh tpisooleč mevirkoev, vkeočt ojde fdakatnuersiramnoe-- gdaerznnoe, stkeam. vNečemz ailsokrsevnao bžilea- zljaočupdoernaazimn ipslrekseunoečnenjeag, okvoi ninajsupjreešheaijsatilcdea.nŽ, kaol snviasežme plrai-- sptneilka ,dkoomt ostva, pboilkalidcar.l Sinteninamalai pTohveeoddaol,r dGausnvakeml,ukpi rbi iptloač, ičlue ibzirožčivilealapršeevedčagnoetso,vivnse.kakor stoNreilkaajvpslkemloepnuitoežgiavintvreedstkao- vreidgeanmegeastvnesgoadojebdnream. času! ZPaotoe,mg.bDi abnilienl aVslroevčkZod, rias-- kvirleišnkai h(lvaašlkai)zpaavrkašvočeprlaejmdea-- nietso,sjtuitnri.p Poršetednvjsee. mPrjiuvtraiš!em nadaljnjem dMelaurjvaanmZažvešlievka, mnogo poslovnih uspeLhaošvk!o JOŽE in MAJDA Če ima te težaAvReISinTOnVeNvIeK Rečica ob Paki sAelegnliM, iennajritmin zVearžicealeŠlt,andtae bodo tudi naprej man in r o uspešni, učenci pa so županu zaupali pomemb aoiZkkje,ticčEinvljaaeb d.GZaoraitoledaro., sNAenalžjeeunns ipeHeuošsdnppžeejiščhi,eosLojaimbraimljieKJeparnozdBnaeraleri-,l gššzonaalezoga.agDlodotieab adrcel rKruofličž, Roižlne Maulej min Hana Resnik. Kako srečna in ponosna sem bila, ko je Alen Menart iz Celja po objavi na FB- strani izbral prav mene za sodelova- nje v svojem projektu oziroma pri uresničitvi ideje, da svoj turistični bon podari družini za nakup šolskih potrebščin. z zbranimi sredstvi pomagati opremiti kuhinjo, ki bo izbolj- šala pogoje za bivanje mamic z otroki, ki se zatečejo v varen pristan. Združeno humanitar- no tržnico bodo ponovili še v jesenskem času, saj želijo akcijo uspešno končati. Niso pozabili niti na brezdomce, Društvo Sonček in ostale po- moči potrebne. Julija je Uroš Rošer vodenje Rotary kluba Celje predal no- vemu vodstvu in predsedniku Matjažu Preložniku, ki bo na- daljeval začrtane dolgoletne akcije. Med prvimi napoveduje 9. združeno humanitarno tržni- co oktobra v mestnem sredi- šču, s katero želijo združeni klubi pripeljati veliko akcijo nakupa nove kuhinje za varno hišo do konca. Člani kluba in predsednik se iskreno pzahvalnjujejao za iskrneno medijsko podporo Novega te- dnika in Radia Celje ter za pod- poro šateviglnih odrugih mnedijev, ki širijo zavedanje, da združeni zmoreMmoordveačb, itezrakkreopsijloo znaauj-p panšjepmineadčlojuidnmpi,odtaemhumjaagnoi-d Z objavo je pozval svoje prijatelje, naj storijo isto, in sprožil se je plaz občudova- nja in pohval njegove4ge5ste. Vse, ki so to še želeli stori- ti, je usmeril name. Skrbno sem izbrala družine, ki po- trebujejo pomoč (nekaj jih je seveda iz mojega kraja Štore, katerih razmere se- veda bolj poznam.) To so družine z več šoloobvezni- mi otroki, družine, ki jih je prizadela kakšna huda bole- zen ali izguba službe. Alen je sam izbral druži- no, ki ima več otrok in jo pesti bolezen. Zelo povezo- valno sva sodelovala. Spisek se je daljšal (približno 15 družin sva osrečila z boni, ki jih je bilo 35). Tako bodo starši lahko namesto šolskih potrebščin zdaj svojim otro- kom kupili tudi oblačila in obutev ali kakšne priboljške, ki si jih sicer ne morejo pri- voščiti. Organizacijsko sva povezala družine. Nekateri pa so želeli ostati anonimni. Nekaj pripravljenih paketov sva kar sama prevzela v knji- garnah. Še bolj ganjena sva bila, ko so poleg bona lju- dje segli dodatno v žep in tnuadkiurpaivlinoastetaljliecipMotorejcbišRčionže- itkeor mcae,losapj ršiosplaevparlei ddsteanvaljra. Lmjuedjelo, kai lsnoo ssvkoujepnbosntejozain- luopvalni jAe jlenkuljuinčnmegeanpi,omdaenbai upsotvmaarjgaallni,egsao obkiloi ljiaz tMeraurisbpoe-- rina, izs oPbtruajža,evizanZjarevč,oLbjčuibnlij.a- ne, Celja. NENA KOPINŠEK Hvala Alenu Menartu za zaupanje in sodelovanje, prav tako vsem, ki so se nama pridružili. Projekt še ni v celoti končan, a že zdaj sva dosegla želeno. VERICA ŠTANTE Uroš Rošer (desno) je pre- dal vodenje Rotary kluba Celje Matjažu Preložniku. tjarni klubi opravljajo zaupanja Za Rotary klub Celje ovredno poslanstvo. MARIJANA KOLENKO c iiszteŠrmasatrljianep.riDJrealgšiacha čvjjoeanihgniem,oajdkaemnigdoaopoldoibšneipvel.aii,dn ppeaoozč uorod.kseuRpčsioauh-- loseovdvjooeijtveaigmhaji enpeooksvklj luaiojnb-- Št. 32, 12. avgust 2021 BRALCI POROČEVALCI 45 Najprej so stanovalci ob pomoči zaposlenih na prizorišču domskih iger izobesili olimpijsko zastavo. Olimpijski izzivi v preboldskem domu Letošnje olimpijske igre na Japonskem so v marsičem posebne. To, kar je enako kot na prejšnjih grah, je moč olimpijskega duha. Ta ostaja. Prevzel je tudi stanovalce in zaposle- ne v Domu upokojencev Franca Salamona Prebold. V posebnem olimpijskem tednu je na prizorišču najprej zaplapolala olimpijska zastava, stanovalci so se pogumno in ponosno merili v različnih disciplinah, nepozabno športno druženje so zaokrožili z zaključno slovesnostjo in s podelitvijo priznanj najuspešnejšim. Prava olimpijada v malem. Nad največjim športnim dogodkom na svetu, olim- pijskimi igrami, ki jih letos z enoletno zamudo gosti Tokio, se navdušujejo tudi preboldski enoti Doma upo- kojencev Franca Salamona Trbovlje. Kljub zgodnejšim uram redno spremljajo pred- vsem nastope naših športni- kom in se tako kot vsa Slove- nija veselijo velikih uspehov majhnega naroda, kot radi rečejo. A niso samo navija- ško, temveč tudi tekmovalno razpoloženi. Domska olimpijada je tra- jala pet dni, stanovalci/tek- movalci pa so se pomerili v različnih disciplinah, med drugim v hoji, teku, vožnji z vozičkom in kolesarjenju ter v prav posebni olimpijski štafeti. »Kot se za olimpijado spo- dobi, smo tudi mi najprej iz- obesili olimpijsko zastavo, ki je plapola ves teden, ko so se naši stanovalci preskušali v različnih olimpijskih izzivih,« je povedala delovna terapev- tka Meta Rojšek Breznik. Najprej so stanovalci dodo- bra napeli možgane in se pre- izkusili v olimpijskem kvizu, na katerem so preverili svoje znanje o olimpijskih igrah. »Izvedeli smo veliko novega, na primer kdaj so bile prve olimpijske igre moderne dobe, kdo je napisal olimpij- sko himno, kaj pomeni bela barva na zastavi. Stanovalci so vmes povedali še kakšno svojo zgodbo. Tudi brez petja ni šlo,« je uvod v igre povzela Rojšek Breznikova. Olimpijski maraton, poligon in kolesarjenje Prva tekmovalna disciplina je bil maraton, ki so ga izve- dli na domskem parkirišču. Proga, ki je bila prilagojena vsem, je bila dolga 20 metrov. Tudi ob njej je vladalo pravo navijaško vzdušje. Naslednji dan so se varovanci doma v Preboldu ob pomoči prosto- voljk iz Medgeneracijskega centra Prebold pomerili na prav posebnem olimpijskem poligonu. Na označeni progi so morali reševati različne izzive in na koncu z metom žogice podreti še stolp iz plo- čevink. Zadnje tekmovanje je bila tekma v kolesarjenju, na katero so se tekmovalci po- dali še pod močnim vtisom enkratne zmage našega ko- lesarskega asa Primoža Rogli- ča. Terapevtke v domu so se resnično zelo potrudile, da bi vsem omogočile sodelovanje na kolesarski tekmi. »Tudi mi smo vozili na čas. Omejeno je bilo na pet minut. Zmagoval- ci smo bili vsi, saj je bilo naj- pomembneje, da smo se do- bro zabavali, se veliko smejali in se ob tem še razgibali,« še pravi delovna terapevtka in doda, da je resnično ponosna na vse stanovalce. Ob koncu posebnih dom- skih olimpijskih iger je pre- boldski dom obiskala slo- venska akrobatska smučarka Kaja Verdnik, ki se je udele- žila zadnjih zimskih olimpij- skih iger v Južni Koreji. Tudi po končanih domskih igrah je med stanovalci še ve- dno prisoten pravi navijaško športni duh, ki ga je mogoče čutiti na vsakem koraku, še razkriva delavna terapevtka. Prav posebno navdušenje med stanovalci je vladalo ob spremljanju tekem slovenske košarkarske reprezentance. LKK, foto: Meta Rojšek Breznik Primož Roglič je z zlato kolajno v Tokiu poskrbel za pravo kolesarsko vročico tudi v Domu upokojencev Prebold. Poligon so lahko nastopajoči premagali tudi v paru. Anino v Pegazovem domu pa jo je tudi premierno za- slišali kar nekaj zanimivosti pela in zaigrala. Stanovalci o povezavi imena Ana z Ro- in stanovalke so na prireditvi gaško Slatino. Ana je žensko ime, ki po- nazarja nežnost ter prijazen pogled na svet in soljudi. Vsa- ko leto 26. julija v Pegazovem domu anino posebej obeleži- mo. Letos v Pegazovem domu godujejo dve Anici in pet An. Praznovanje aninega ni na- ključje, saj je Rogaška Slati- na že od nekdaj povezana z imenom Ana. Na začetku praznovanja je zbrane pozdravila direk- torica Kristina Kampuš, ki je vsem Anam voščila ob pra- zniku. Dogodek je popestri- la citrarka Barbara Kobula. S svojim čudovitim glasom in ubranim igranjem na citre se je dotaknila vseh prisotnih. Barbara je izdala svojo prvo avtorsko pesem, ki bo na sporedu TV Veseljak, nam Stanovalka Anica Čonč je o praznovanju povedala: »Bilo je zelo lepo. Ko sem stopila v ka- varno Pegazovega doma, sem bila presenečena, saj nisem pričakovala takšnega spreje- ma. Ko se je prireditev začela, sem bila ganjena, še posebej ob zvokih citer in Barbarinega glasu.« Stanovalka Ana Jevšenak je dodala: »Vse je bilo lepo, na koncu je dogodek popestrila še odlična sladica.« Direktorica je vsem Anam ob čestitki podarila vrtnico, vsi zbrani pa so se posladkali z Anino sladico ter s kozar- cem sladkega muškata. Nikomur se ni mudilo, saj je Barbara po uradnem delu z ve- seljem še naprej igrala na citre, stanovalci pa so z njo prepeva- li ljudske pesmi. Naj se Anam uresničijo vse lepe želje! VALENTINA JECL, delovna terapevtka 46 RAZVEDRILO Št. 32. 12. avgust 2021 Življenje vam bo v teh dneh ponudilo izjemno lepe priložno- sti, da zaživite bolj umirjeno in osrečujoče. Dnevi, ki prihajajo, v vas sprožajo velika pričakova- nja, veliko moči in novega za- gona, ki ga boste koristno upo- rabili predvsem na poslovnem področju. Venera še ta teden biva v znamenju device, kar vam bo odprlo oči predvsem gle- de ljubezni. Na silo ne gre nič. Zakaj so luknje v škatli za pico Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Gradbenik na dopustu Sonce v levu bo vaše raz- položenje spreminjalo, ravno tako tudi vaše počutje, kar vam v določenih trenutkih jemlje energijo in moč. Vse, kar boste naredili, morate dobro premisliti. Opravkov bo veliko, ravno tako veselja na družabnem področju. Ni- kakor ne boste uspeli nekoga izključiti iz svojih misli, kar se bo močno izražalo na va- šem delovanju. Srečni boste. Molčeča Direktor kandidatki za tajnico: »Upam, da niste klepetulja in poslovnih skrivnosti ne trosite okoli.« Ona: »Bodite brez skrbi. Lahko vam povem, da imam na banki več kot 10.000 evrov in to samo zato, ker sem znala molčati.« Vsekakor so pred vami naporni dnevi, ki pa bodo tudi izjemni po svoji veličini. Dogajale se vam bodo velike spremembe, presenečali vas bodo ljudje okoli vas. Nikar se v teh dneh ne ravnajte po svo- jih nenavadnih načelih, pre- pustite se raje usodi in trenu- tnim situacijam, ki se lahko menjajo v zelo kratkem času. Sreča se vam lahko nasmehne popolnoma nepričakovano. Muhe V restavraciji kampa se turist pritožuje upravniku: »Na stra- nišču je preveč muh!« On: »Dam vam pameten nasvet: na stranišče pojdite med 13. in 15. uro. Takrat muh zagotovo ni!« »Kje pa so takrat?« »V jedilnici.« Višina Tovornjak se bliža predoru. Pred njim stoji opozorilna tabla: Višina 4 m! Eden od voznikov reče: »Kaj pa sedaj? Najin kamion je pol metra višji« Drugi pa odvrne: »Nič hudega! Saj ni nobenega policaja!« Malce so se razmere umi- rile, vi pa že delate načrte, kako naprej. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se kar prepustite veselju in novemu pričakovanju. Veliko lahko v tem času naredite zase na po- slovnem področju, kar pa ne pomeni, da vam bo vse padlo kar v naročje. Nasprotno od tega, trudili se boste po svojih najboljših močeh in pri tem delovali nekoliko skrivnostno. Prepustite se energiji, kajti presenečenj tudi za vas ne bo manjkalo. Vpliv planetov bo spodbuden tudi za ljubezen, zato ne zamudite izjemne pri- ložnosti. Še nekaj trenutkov, ne- kaj dni boste blesteli pod mogoč- nim vplivom leva, zato dobro izkoristite vsako priložnost, ki vam jo vpliv Sonca ponuja. Ve- nera bo poskrbela, da ne boste rinili z glavo skozi zid, ampak boste vse dobro premislili. Pri 15 letih iščeš ljubezen svojega življenja. Ko si star 20 do 25 let, iščeš sorodno dušo. Po 30. letu pa nekoga, ki ti ne bo šel na živce pri jutranji kavi. Malce občutljivejši boste v teh dneh, zato pazite, da se komu ne zamerite. Svoje or- ganizacijske sposobnosti to- krat uresničite tudi v praksi, pri tem vam bo v veliko oporo Venera, ki biva v vašem zna- menju. Mars vam bo v devici prinašal neko novo priložnost na delovnem področju, zato zavihajte rokave. Veliko bo v teh dneh odvisno od vas, zato naredite tako, da boste srečni. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Ravno toliko, kot te stane žena, da se obleče, te stane ljubica, da se sleče … Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Neodločno boste stali pred dvema odločitvama. Svetuje- mo vam, da se tokrat posve- tujete z nekom. Kar veliko obveznosti je še pred vami, zato se nikar ne ubadajte z nepomembnimi malenkost- mi. Nekaj energije morate usmerjati tudi na svoje zdra- vstveno stanje, predvsem se koncentrirati na težave, ki izhajajo iz psihičnega stanja. Umiritev vam bo prinesla naj- več uspeha. Izkoristite čas, ki je pred vami v svoje dobro, saj stojite pred večjo, prelomno situaci- jo. Po eni strani se sprememb veselite, po drugi stani pa s strahom opazujete, da ne bi na dan prišle blokade, ki ste jih pustili v preteklosti. Odlič- no se boste počutili med lju- dmi, ki vam veliko pomenijo, kar vam bo dvigovalo moč in povečevalo samozavest. Več pozornosti morate v teh dneh nameniti svojemu par- tnerju, saj ga zaradi nepresta- nega hitenja in vznemirljive- ga vzdušja kar zanemarjate. Zakomplicirate lahko zaradi malenkosti, ki predstavlja nepomembno točko v razmer- ju. Previdnost velja tudi pri fi nančnih zadevah. Pot, na katero ste se želeli odpraviti, boste po daljšem premisleku prestavili. Nikar si teh dni ne otežujte še bolj, kot je to nujno potreb- no. Strahove morate izključi- ti in se raje zamisliti, zakaj sploh obstajajo v vaših mislih. Nikakor se ne boste uspeli posloviti od preteklosti, zato boste veliko energije porabili z prazen nič. Skušajte ujeti ravnotežje med čustvi in ra- zumom. Odpravil se boste na krajšo pot, ki vam bo prinesla veliko veselja in sprostitve. Navidezno se boste ravnali po nasvetih drugih, v resnici pa delali po svoje. Vpliv Saturna v vašem znamenju vam prinaša stiske in napetosti. Skušali bo- ste realizirati vse načrte in v mi- slih že drveli v naslednji teden in predvsem kritično opazovali situacije, ki se bodo odvijale v tem obdobju. Poskrbeti morate za sprostitev, saj vam zadeve uhajajo iz rok. Zgodilo se vam bo nekaj za- res izjemnega. Naj tokrat ne odide mimo vas. Saj veste, za svojo dušo potrebujete ljubezen in romantiko in hitrejši utrip srca. Kljub sreči, ki jo boste do- življali, vam bo takoj jasno, da morate vso zadevo dati skozi sito, ker ne bo vse zlato, kar se sveti. Lekcije, ki jih boste osvoji- li, ne bodo najlažje, zato naj bo razum tisti, ki vas bo postavil na realna tla. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 32, 12. avgust 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 478 3 K KDOR OPRAVI POKORO IMA VEČ SREČE KOT … DUMASEV MUŠKETIR RIMSKI HIŠNI BOGOVI Povsod z vami ŠIMO EŠIĆ IN TAKO DALJE (LAT.) NEVLJUD- NOST, NE- UGLAJENOST KDOR TRPI KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ … 1 SL. ZDRUŽE- NJE ZA DUŠ. ZDRAVJE POLJSKA CVETLICA KAR SE UPORABLJA ZA VREDNO- TENJE 11 VEČJI KOS POHIŠTVA 2 POSNEMA GLAS PRI HOJI EKSPERT ZA KEMIJO 6 ELEONORA (KRAJŠE) BRITANSKI GLASBENIK (BRIAN) OTILIJA (KRAJŠE) PRISTOJBINA ACETILEN 4 TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA ZA 5 MANJŠE ŠTEVILO OD 10 PIJAČA IZ IZVLEČKOV ŠIPKA PETER O'TOOLE SKUPNOST UČENCEV Z ENIM RAZ- REDNIKOM STVARNEŽ MANJ ŠAL- NICA OD TRMA BIG FOOT MAMA: VRN SE K … 21 VETROVKA S KAPUCO VELIKI JE AVGUST NARODNA: KOLKOR KAPLJIC, … LET SESTAVINA MOJITA ŽENSKA, KI PORTRETIRA 15 ČEŠKA PRITRDIL- NICA KDOR IZKORIŠČA Z VISOKO CENO 17 TEK V NARAVI 20 VRAG JE VZEL … VSE V REDU (ANG.) FRANCOSKI SMUČAR (CLEMENT) SKUPNOST LJUDI S SKUPNIM CILJEM MESTO V BELGIJI ODVZEM BOJEČNOST 16 NAJTRŠI DRAG KAMEN DLAKA IZ KONJSKEGA REPA ČESAR NE ŽELIŠ SEBI, NE … DRUGEMU ZNAMKA AM. FOTOGRAF. FILMOV 14 GLAVNA ARTERIJA LJUBLJAN. GALERIJA ZAGREBŠKA GLAVNA ULICA HRV. PEVEC MERLIN 13 GNEZDO, LEGLO FALZIFICIRAN ZID ČUKI: KAVBOJCI … INDIJANCI NAJVEČJI MORSKI SESALEC MESNICA 18 NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER RAZPAD, ZLOM 9 TESTENINA Z NADEVOM PODOBA GOLEGA TELESA ZAPISOVATI ZVOK NA MAGNETNI TRAK 7 ANGLEŠKA NIKALNICA 19 IAN FLEMING MAN JŠAL- NICA OD ŠALA 12 NEKDANJA VZHODNA NEMČIJA POLJSKA KURA 3 STA RO- EGIPČANSKI BOG 5 TEKOČA VODA IGRALKA KOMAR ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH LED (ANG.) PEVEC SKU- PINE PARNI VALJAK RAHI- MOVSKI KULT.-PROS. DRUŠTVO PODZEMNA ŽIVAL ZBIRKA 8 KOT (REDKO) 10 VRELEC V ROGAŠKI SLATINI JUŽN O- AMERIŠKA KUKAVICA SUDOKU 169 REŠITEV SUDOKU 477 REŠITEV SUDOKU 168 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter ma- jica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. avgusta. Geslo iz številke 31: Olimpijci navdušujejo. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Josefi na Po- trafke iz Laškega, Sonja Besednjak iz Celja in Irena Munda iz Maribora. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 32, 12. avgust 2021 »Everesting« na Boč za pomoč šolarjem Urban Šipec, športni pedagog v II. osnovni šoli v Rogaški Slatini, je minulo nedeljo, na dan zaključka olimpijskih iger, nekaj po 20. uri uspešno končal zahteven celodnevni športno-humanitarni projekt. V okviru t. i. kolesarskega »everestinga« je prekolesaril 8.848 višinskih metrov, toliko kot je visoka najvišja gora na svetu Mount Everest. Od zgodnjega jutra in vse do večera se je vzpenjal iz Irja do lovskega doma na Boču. To je moral za dosego cilja storiti kar 23-krat zaporedoma, kar je pomenilo približno 15 ur nepre- stanega kolesarjenja. Pri izvedbi podviga so mu pomagali tudi kolegi kolesarji, njegov podvig pa so spremljali družinski člani, prijatelji, znanci in drugi obiskovalci. Urban Šipec želi s kolesarskim »everestingom« zbrati 8.848 evrov za učence slatinskih osnovnih šol, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin in za šolanje potrebujejo dodatno denarno pomoč. Podrobnosti o projektu so na spletni strani II. OŠ Rogaška Slatina, kjer je objavljen tudi tran- sakcijski račun, na katerega je še do 20. avgusta mogoče nakazati denar za pomoč učencem. RG Foto: II. OŠ Rogaška Slatina Urban Šipec ob začetku zadnjega, 23. vzpona na Boč. Glas hmeljarjev bosta širila Taborčana Združenje hmeljarjev Slovenije vsako leto na Dnevu hmeljarjev v Braslovčah razglasi hmeljarskega starešino in princeso. Letošnji starešina je postal hmeljar Milan Lesjak iz Ojstriške vasi, princesa je Tea Pustoslemšek iz Kaple. Le nekaj dni po prejemu naziva, ki ga je Milan Lesjak izjemno vesel, so se že začele prve obveznosti v tujini. A to za prekaljenega hmeljarja, ki je s hmeljem povezan že od otroštva, ne bo težava. Odraščal je na kmetiji, kjer ima hmeljarstvo stoletno tradicijo. Dvainpetde- setletnik hmelj trenutno prideluje na šestnajstih hektarjih. Vse skupaj je veliko lažje, ker mu pri obdelovanju petintridesetih hektarjev obdelovalnih površin in trinajstih hektarjih gozdov pomagajo štirje sinovi. Da na mladih svet stoji, dokazuje tudi letošnja hmeljska princesa Tea Pustoslemšek iz Kaple. Štiriindvajsetletna diplomirana tekstilna inženirka v prvi vrsti obožuje šivanje, a še vedno najde dovolj časa, da priskoči na pomoč pri delu na domači kmetiji, kjer hmelj pri- delujejo na enaindvajsetih hektarjih. Pomaga pri vseh stopnjah njegovega pridelovanja. Na vprašanje, katerega opravila se najbolj veseli, v smehu odvrne, da to ravno nobenega, a ji ni nikoli težko pomagati. »Najljubše mi je ›štrajfanje‹. Ljudje mislijo, da je to zelo zahtevno delo, a ni. Najmanj se veselim obiranja, ker takrat hmeljarji delamo štiriindvajset ur na dan. Ne začnemo zgolj zjutraj in končamo zvečer, temveč se delo zavleče pozno v noč,« prizna mlada Savinjčanka. ŠO Hmeljarskega starešino Milana Lesjaka in princeso Teo Pustoslemšek je Združenje hmeljarjev Slovenije razglasilo v nedeljo na Dnevu hmeljarjev. (Foto: TT) Nedeljsko olimpijsko Laško Ob koncu olimpijskih iger v Tokiu in ob velikih uspehih naših športnikov je v nede- ljo v olimpijskem duhu utripalo tudi Laško. Občina in Stik Laško sta v sodelovanju s Pivovarno Laško Union v mestu pripravila posebno olimpijsko dogajanje in vzdušje, ki ga je popestrila Vaška godba z Vrha nad Laškim. Ponosni na naše olimpijce so v Laškem ulice preimenovali po naših vrhunskih športni- kih, med obiskovalce, ki so se lahko vpisali v spominsko olimpijsko knjigo, so razdelili 1.825 vrčkov piva, toliko kot je letnica ustanovitve Pivovarne Laško. »Laško je mesto, kjer cenimo vztrajnost. Naše mesto je preplavljeno s športnim duhom, z duhom olimpizma, ki so ga s poletno vročino k nam naravnost iz Tokia prinesli uspehi naših športnikov,« so sporočili iz olimpijskega Laškega. RG, foto: Jaka Teršek Na obisku anakonda in legvani V Mozirskem gaju ta konec tedna niso v ospredju cvetje in vrtovi, temveč eksotične živali. Tradicionalna poletna razstava, za katero poskrbi Društvo ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo, je na ogled od danes do nedelje. Na njej si je mogoče ogledati anakondo, legvane, ptičje pajke, orjaške kopenske želve, eksotične ptice in kuščarje. Spremljevalni program med drugim obsega vodene dejavnosti, katerih namen je odpravljanje strahu pred tovrstnimi živalmi. In ne skrbite, če se morda ne počutite dobro v njihovi družbi. Razstava bo pod za to namenjenimi šotori in pri kozolcu, zato se ji lahko tudi izognete. ŠO Razstavo pripravljajo člani Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo v sodelovanju z Mozirskim gajem. (Foto: Mozirski gaj)