JOSIP M ATEŠIC :   ODZADNJI  SLOVAR  SRBOHRVAŠČINE'
V odzadnjem slovarju so besede razporejene abecedno po branju z desne proti levi, npr. šopavo, glupavo, pupavo, tupavo, garavo, varavo itd. Slovar obsega 954 strani in ima 135.000 besed (po mojem računu); po številu besed presega vsak slovar hrvaško-srbskega jezika. Pri njegovem sestavljanju je pisec uporabljal poleg Pravopisa hrvatsko-srpskoga književnog jezika s pravopisnim rječnikom (Zagreb — Novi sad, 1960) še slovarje L. Bakotića, S. Rističa in J. Kangrge, J. Dayra — M. Deanoviča — R. Maixner-ja, J. Jurančiča, B. Klaiča, Đ. Dančiča, Vuka St. Karadžića, F. Ivekovića — I. Broza.
Razen tega je pisec iskal podatke tudi sam
Na prvi mah se zdi, da je bilo njegovo delo tehničnega značaja, toda ko pogledamo globlje, dobimo drugačno sliko; zbral in izbral je najboljše hrvatske in srbske novejše in starejše besede, v naglaševanju pa je v polnem pomenu uveljavil svoja osebno satlišče, s čimer je prevzel veliko znanstveno odgovornost. Pokazal je tudi potrebno okretnost pri razvrščanju naglasnih inačic in drugega. Posebne vrednosti je upoštevanje obeh variant hrvaškosrbskega knjižnega jezika v besedah in naglasu. Tako imamo poleg oblik kot krsta, naranča, krut, nizina, nožić, tehnokracija, dijakronija, inle-resovati, tko, muha tudi oblike krstača, pomorandža, svirep, nizija, perorez, tehnokratija, dijahronija, interesovati, ko, muva in druge. — Posebno zapisovanje opozarja na ustrezne ekavske dvojnice ijekavskih zapisov, se povratnih glagolov se piše seveda pred gla-
• Rückläufiges Wörterbuch des Serbokroatischen. Osteuropastudien der Hochschulen des Landes Hessen. Reihe V. Giessener Beiträge zur SlavisUk. Band I, Lieferung 1, 2, 3, 4. Wiesbaden 1965—1967. (Zadnja knjiga je v resnici izšla 1968).
192
golsko odnosnico, variantne izposojenke pa se pišejo povezane z ulomčno črto (soci-jalistja oz. komunikejj. Pogovorne dvojnice kaže znamenje >, npr. mahna > mana; v teh primerih je zmeraj dodan tudi knjižni izraz.
Skoda je, da Matešić poleg običajnih ženskih poimenovanj z obrazilom -inja, npr. maginja, beginja, herciginja, kneginja, požeginja, boginja, poluboginja, gloginja, ni navedel več izrazov, kot sta kirurginja, kirurginja. Ko bi bil to storil, bi s tem nemara zavrl prodiranje moških nazivov za ženske poklice. Moral bi bil uvesti še pedologinjo, siii-lidologinjo, indologinjo, metodologinjo, ideologinjo, geologinjo, arheologinjo, pedagoginjo, speleologinjo, bakteriologinjo, dijalektologinjo, andragoginjo in druge; v slovenskem jeziku so taki izrazi zelo navadni.
Matešić je v skladu z upoštevanjem dvovariantnosti hrvaškosrbskega jezika upošteval načelo enakosti, zato ima drugo ob drugi obe obliki tudi pri naglasnih dvojnicah: npr. kosina : kosina, branič : branič, baršunast : baršunast.
Matešić navaja sodobne naglase hrvaškoskrbskega jezika, ponekod pa ima tudi starejše dvojnice, če besedo govorijo na hrvaškoskrbskem govornem področju. Pri tem je bil zelo skrben v izbiri. Takih izjem je precej. Pisec je imel srečno roko in je uspel skoraj v vseh primerih. Dvojnice je zaznamoval s pomikom proti levi.
Pri naglaševanju se je Matešić odločal za takšno obliko, ki je prevladovala. Ostal je pri pravica, meliljav, prölaznina itd. in ni sprejel oblik pravica, metiljav, prolaznina, ker bi ostale v svoji skupini v manjšini. V glavnem je ohranil Daničičev sistem, a mu ni slepo sledil, temveč je v marsičem prisluhnil današnjemu stanju ter se odločal za tisto, kar ima širšo podlago. Seveda je ostal pri stijena, rijeka, mijena itd., četudi govor večine pozna tukaj dolžino. Za akcentuacijo v celoti brez pridržkov lahko rečemo, da je najboljša stran Matešićevega slovarja, dober primer sodobne akcentuacije hrvaškoskrbskega jezika. Ker se sedaj normira hrvaškosrbski naglas, je Matešićev slovar hkrati pomemben prispevek k rešitvi tega še zmeraj odprtega vprašanja.
Z Matešičevim odzadnjim slovarjem smo dobili popis vseh besed glede na pripone, tako da lahko nemoteno in lažje proučujemo tvorbo besed. V slovnicah so se skoraj ponavljali primeri, ki jih je Tomo Maretič uvedel v svoji Gramatiki in stilistiki hrvatskega ali srbskega knjižnega jezika; sedaj imajo slovničarji skoraj vse besede vseh pripon.
Odzadnji slovar bo koristen tudi za strojno obdelovanje in vir podatkov, ki so potrebni lingvistični matematiki oziroma jezikovni statistiki; je tudi celotni rimarij osnovnih besednih oblik hrvaškosrbskega jezika. Z njim si bodo lahko pomagali prevajalci pesmi iz tujega jezika in seveda tudi domači pesniki. Do sedaj so trdili, da je hrvaškosrbski jezik siromašen z rimami, sedaj pa o tem lahko zanesljivo govorimo, ali je ali ni. in na temelju podatkov odzadnjega slovarja sledi, da so bila prejšnja mnenja deloma točna. Množica besed se končuje na -ica, -anje, -enje, -čki, -ati, -iti, -uti, -ar, -ost, -an. V hrvaškosrbski stenografiji se menjavajo različni sistemi, a najboljše rešitve še ni. Odzadnji slovar bo precej olajšal nastajanje boljših sistemov, istočasno pa bo prišel prav tudi stenografu pri vsakodnevnem delu, pri krajšanju besed z isto pripono.
V hrvaškosrbskem jezikoslovju, posebno še v akcentologiji, in akcentologiji slovanskih jezikov pripada slovarju vidno, če ne celo izjemno mesto. Kot tak se uvršča med najbolj uspele odzadnje slovarje sodobnih slovanskih jezikov.
Od slovanskih odzadnjih slovarjev so izšli: L. Sadnik in R. AitzentmüUer, Handwörterbuch zu den altkirchenslavischen Texten, Heildelberg, 1955.; H. H. Bielefeldt, Rückläufiges Wörterbuch der russischen Sprache der Gegenwart, Berlin, 1958; Russisches Rückläufiges Wörterbuch, zusammengestellt von R. Greve und B. Kroesche unter der Leitung von Max Vasmer, Berlin—Wiesbaden, 1958., S. B. Lindego, Indeks a tergo do Slownika jenzyka polskiego, Warszawa, 1965; Vladimir Miličić, Obraten rečnik na make-donskiot jazik, Skopje, 1967. Gotovo je zadnji čas, da se izda tudi odzadnji slovar slovenskega jezika.
Ker je Matešićev odzadnji slovar zelo drag, predlagam, da se priredi domača izdaja. Pisec je voljan tako izdajo redigirati sam. Bila bi bogatejša za nekaj tisoč besed.
Še letos bo izšla pri istem založniku Matešićeva študija o hrvaškosrbskem naglasu, seveda v nemščini. Ta študija bo nekako nadaljevanje akcentološkega dela, nakazanega v Odzadnjem slovarju. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo z njim dosežen precejšen napredek v hrvaškosrbski akcentologiji, posebno s praktične strani.
Mate  S i m u n d i Ć Pedagoška akademifa Maiiboi