GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 14 l december 2025 l {tevilka 4 Želimo vam prijetne praznike in veliko sre~e v letu 2026! 1 Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ Glasilo finan~no podpirajo: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem december 2025, številka 4, letnik 14 Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence Odranska 12, 19000 Zagreb ISSN 1848–4360 Še eno leta se po~asi izteka. ^e se pogled v tem negotovem ~asu, polnem katastrof, ome- v zamejstvu in po svetu zveza@slovenci.hr ji zgolj na dejavnost slovenskih organizacij na hrvaškem, v dolo~eni meri ponuja nekaj Reka, december 2025 Primorsko-goranska županija optimizma: Zveza slovenskih društev na hrvaškem (ZSDh) je odprla lastne prostore, Uredništvo: Mesto Reka Slovenski dom KPD Bazovica vklju~ena je v novo zamejsko koordinacijo – kulturno, društvi v Lovranu in Zadru sta obe- Jasmina Dla~i}, Milan Grlica, Marjana Mirkovi}, Svet za narodne manjšine Republike hrvaške tel.: 215 406, 324 321 Darko Mohar, Boris Rejec, Barbara Riman, slovenskidom@bazovica.hr ležili dvajset let uspešnega delovanja, tudi z monografijama, in h koncu se bliža ureditev Vasja Simoni~, Vitomir Vitaz uradne ure: najdražje investicije za slovensko skupnost, Vzor~ne turisti~no-izobraževalne kmetije Podpinjol 43, 51000 Rijeka torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 (VTIK) v Prezidu, kjer je to jesen potekalo tudi letno sre~anje vseh društev. Sopotja med Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica iz vsebine drugim spremljajo dejavnost komisije slovenskega parlamenta za rojake zunaj meja Repu- Pevski zbor: ponedeljek 18.30–21.00 Podpinjol 43, 51000 Rijeka Folklorna skupina: sreda 19.00–21.00 blike Slovenije (RS) in konferenco o vlogi slovenš~ine kot dodane vrednosti v gospodarstvu. slovenskidom@bazovica.hr Uvodnik 3 Dramska skupina: torek 17.30–19.00 ali po zanj: Jasmina Dla~i} dogovoru Rubrika Iz društva prinaša novice o otroškem tednu v Lokvah, razstavi likovne skupine www.bazovica.hr Glasbena skupina: torek 18.00–20.00 www.facebook.com/KPDBazovica Iz Zveze slovenskih (LS) v prostorih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) ter sodelovanju LS z youtube.com@slovenskidombazovica-rijek2159 Planinska skupina: torek 20.00–21.00 društev na hrvaškem 4 Likovna skupina: ~etrtek 17.00–19.15 društvom v Pore~u, spremlja uspešen ve~er plesa in pesmi v organizaciji folklorne skupine Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Fotografska skupina: vsaka druga sreda v (FS), sodelovanje KPD Bazovica na reškem festivalu Porto Etno in razstavi Istoga Žorža. Podpinjol 43, 51000 Rijeka mesecu ob 17.00 ali po dogovoru; Iz društva 9 vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture: Beležimo tudi gostovanja: neutrudni duet iz glasbene skupine Mimo ritma, Zdenka Kallan ponedeljek 17.00–21.30 Verbanac, ki zapolnjuje tudi tokratni Literarni koti~ek, in Ivan harej - harry, je navdušil Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Iz svetov 19 Mladinska skupina: sobota, po dogovoru Podpinjol 43, 51000 Rijeka (popoldanske ure) na reškem ve~eru poezije narodnih manjšin, dramska skupina pa je razveselila in nasme- vsimonic1@gmail.com Slovenske urice in pouk slovenš~ine za otroke: jala ob~instvo v Buzetu, Zagrebu in Mariboru. Spremljamo tudi razstavno dejavnost v zanj: Vasja Simoni~ DPS 19 po dogovoru (popoldanske ure) društvu in živahno delovanje planinske skupine (PS) ter seminar u~iteljskega kadra v Za- Urednica: Veleposlaništvo RS v RH Marjana Mirkovi} Literarni koti~ek 20 dru in letno sre~anje rojakov v Matuljih. Žal tudi tokrat objavljamo besede v slovo, Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH marjana.mirkovic@ri.t-com.hr namenjene rojakoma, ki sta leta soustvarjala dejavnost društva in ostajata v lepem in to- gsm: 091 593 6086 Veleposlanik: Gašper Dovžan Si-T 21 tel.: +385 1 63 11 000 plem spominu. Rubrika Si-T omenja sejo Sveta za narodne manjšine Republike hrvaške Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec faks: +385 1 46 80 387 (Rh) na temo hrvaške radiotelevizije (hRT), a iz leta v leto je slišati enake ocene o nespo- Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Pogled z onkraj Snežnika 22 el. pošta: vzg@gov.si Vesna Rožman spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si štovanju obveznosti glede programskih vsebin za in o narodnih manjšinah, bolj Fotografija na naslovnici: Renata Jerkov Državljanom RS je v nujnih primerih razveseljiva pa je novica o zanimanju reških študentov za slovensko kulturo. Dragica Ja- Karikatura: Bojan Grlica Sre~anja 23 Tisk: Tiskara Sušak zagotovljen kontakt z dežurnim kseti~ je znova zazrta v aktualno temo, tokrat umetno inteligenco (UI), v rubriki Sre~anja Glasilo izhaja trimese~no diplomatom: Naklada je 1.500 izvodov Foto koti~ek 24 tel.: +385 98 462 666 pa predstavljamo mlado ~lanico društva, študentko dentalne medicine Evo Lon~ari}. Naj vas ob najboljših željah za leto, ki prihaja, znova povabimo k sodelovanju v kateri iz- med skupin KPD Bazovica, veseli bomo vašega sodelovanja. In sre~no! y Uredništvo KPD Bazovica, vabilo k sodelovanju: Reci in FS V KPD Bazovica je v tej kulturni sezoni za~ela delovati nova lite- rarno-recitatorska skupina, ki se imenuje Reci, združuje pa vse, ki želijo spoznavati slovensko literarno dediš~ino, jo interpretirati ali recitirati in sodelovati na razli~nih prireditvah v organizaciji dru- štva. K sodelovanju ste vabljeni vsi zainteresirani. Sre~anja so ob sre- dah 18.00–19.30, skupino pa vodi Vida Srdo~, dolgoletna u~iteljica z ve~ kot trideset let bogatih izkušenj iz pou~evanja slovenš~ine na Reki. Stik: +385 98 4311 81. Tudi FS KPD Bazovica, ki jo vodi Nataša Grlica, k sodelovanju vabi nove ~lanice in ~lane. Vaje so ob sredah ob 19. uri, vse infor- macije pa so na voljo v tajništvu KPD Bazovica v ~asu uradnih ur. Vida Srdo~, foto: Marjana Mirkovi} 2 3 IZ POUKA DPS Uvodnik 27. avgust / 30. september / 22. oktober / 5. november lovanje med kulturnimi akterji zunaj in znotraj meja RS, ne le na podro~ju umetnosti, ampak tudi v Sre~anja zamejskih gospodarske in športne koordinacije ter konferenca povezavi z izobraževanjem, mladinskimi programi in jezikovno politiko. Koordinacijski odbor je oblikovan za u~inkovitejše usklajevanje med sogovorniki iz Slovenije in sosednjih Tourism365 držav na podro~ju kulture, v okviru ZSDh sta vanj imenovani Jasmina Dla~i}, tudi predsednica KPD Bazo- razprava in dialog, kar da je še posebej vica, in njena namestnica Lucija Vupora. Obe sta se tudi udeležili prve seje tega odbora. Ve~: www.gov.si. pomembno za Slovenijo in hrvaško pri y Marjana Mirkovi} sodelovanju na podro~ju turizma. Direk- 6. september, Spominsko pokopališ~e, Kampor, Rab torica Slovenske turisti~ne organizacije (STO) Maja Pak Olaj pa je predstavila Slovesnost ob 82. obletnici osvoboditve taboriš~a koncept trajnostnih destinacij v Sloveni- Na Rabu je tudi letos potekala slove- nja od julija 1942 do septembra 1943 je bilo v taboriš~u, na ji. Ve~: https://slo-cro.com snost ob obletnici osvoboditve itali - obmo~ju z improviziranimi šotori, interniranih ve~ kot deset 22. oktobra je v okviru dnevov Olimpij- janskega fašisti~nega koncentracijskega tiso~ ljudi – Slovencev, hrvatov in Judov –, civilistov, predvsem skega komiteja Slovenije - Združenja šport - taboriš~a Kampor. V spominskem kom- z okupiranega ozemlja Gorskega kotarja, Ljubljanske pokrajine nih zvez (OKS-ZŠZ) v Portorožu potekal pleksu, leta 1953 zgrajenem po na~rtu in Istre. Zaradi lakote, bolezni in težkih življenjskih razmer jih O perspektivah za mlade, foto: spletna posvet na temo slovenskega zamej skega slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikar- je umrlo okoli tiso~ petsto, po poznejši premestitvi v druga stran ZSDH športa. Na predavanjih, okroglih mizah ja, sta naposled, tudi s finan~no pomo~jo taboriš~a v Italiji še nadaljnjih osemsto. Eno izmed najpretre- 27. avgusta je na 63. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sej- in delavnicah so spregovorili o aktualnih Ministrstva za obrambo (MO) RS v znesku sljivejših pri~evanj o taboriš~u je napisal goranski pisatelj in mu AGRA 2025 (23.–28. avgust) v Gornji Radgoni potekalo temah in nadaljnjem razvoju športa, do- 374.000,00 evra, obnovljena Spominski raziskovalec krajevne kulturne zgodovine Slavko Malnar v sre~anje Zamejske gospodarske koordinacije (ZGK) s predstav- godka pa sta se v imenu ZSDh udeležila park in grobiš~e Kampor. Celotna obnova, knjigi Ukradeno otroštvo, tudi sam kot šestletni otrok interni- niki iz Italije, Avstrije, Madžarske in hrvaške. Namenjeno je Barbara Antoli} Vupora in predsednik kon~ana ob koncu lanskega leta, je opra- ran na Rab in pozneje v Gonars. bilo pregledu aktualnih zadev ter predstavitvi zakonodajnega SKD Gorski kotar Damijan Malnar, v vljena na podlagi sporazuma med vla - Spominjanje na žrtve taboriš~a Kampor nas opominja, da so in programskega okvira za krepitev slovenskih skupnosti v so- okviru krovne organizacije pristojen za dama RS in Rh o urejanju vojnih grobiš~. mir, sožitje in sodelovanje med narodi naše skupne vrednote, sednjih državah RS na podro~ju gospodarstva. Dogodka so se podro~je športa. Ve~: www.oks-zsz.si Spominske slovesnosti so se udeležili so med drugim zapisali na spletni strani MO RS. Ve~: www. Krepitev podpore tudi v prihodnje, foto: udeležili predsednica ZSDh Barbara Antoli} Vupora, njen na- 5. novembra je v Trstu v okviru 3. letne številni predstavniki obeh držav, sloven- gov.si y Marjana Mirkovi} www.dz-rs.si mestnik Silvester Kmeti}, predsednik Kmetijske izobraževalne konference ZGK potekal dogodek Gradi- ski minister za obrambo mag. Borut skupnosti (KIS) Gorski kotar Zoran Ožbolt, predsednica Zdru- mo prihodnost doma: perspektive za Sajovic je k spomeniku položil venec in ženja za gospodarstvo (ZG) Rast Lucija Vupora in vodja njegove mlade v zamejstvu, in sicer v organizaci- se poklonil žrtvam fašizma. V imenu podružnice v Pulju, sicer predsednica tamkajšnjega Slovenske- ji tamkajšnjega Slovenskega deželnega ZSDh se je dogodka udeležila tudi Bar- ga kulturnega društva (SKD) Istra Danica Avbelj, ter predstavn iki gospodarskega združenja (SDGZ). V pro- bara Antoli} Vupora, medtem ko je Slovensko-hrvaške gospodarske zbornice (ShGZ). gramu treh tematskih panelov – Pregled ~lanica dramske skupine v puljskem SKD 30. septembra so se Barbara Antoli} Vupora, Lucija Vupora in trenutnega stanja: mladi, dobre prakse in Istra Vida Srdo~ z doživeto interpretacijo Danica Avbelj v Opatiji udeležile 9. Mednarodne konference To- izzivi v zamejstvu, Zamejstvo skozi o~i Kosovelove poezije lepo obogatila kultur- urism365 (29. september–1. oktober), namenjene globalnim mladih in Od idej do akcije: zaklju~ki in ni program ob tej priložnosti. trendom in spremembam v tej pomembni gospodarski panogi, predlogi – je v drugem sodelovala ravna- Koncentracijsko taboriš~e Rab je bilo ki je potrdila, da bo prihodnost evropskega turizma temeljila na teljica Doma za starejše v naselju Babinec med drugo svetovno vojno fašisti~no trajnosti, umetni inteligenci in vplivu generacije Z. V izjemno v Varaždinski županiji Ana Antoli}, v tre- koncentracijsko taboriš~e. V ~asu delova- bogatem programu je sodeloval tudi predsednik ShGZ Saša tjem pa Lucija Vupora in Saša Muminovi}. 16. september / 17. oktober, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana Muminovi} in izpostavil vrednote, kot so sodelovanje, odprta y Marjana Mirkovi} Komisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, seja 3. september, Ministrstvo za kulturo (MK) RS, Ljubljana 16. septembra se je Komisija DZ RS za V imenu ZSDh se je seje udeležila Lucija Vupora. Zamejska kulturna koordinacija (ZKK) odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu 17. oktobra je omenjena komisija obravnavala Predlog zakona Na MK RS se je na prvi seji sešel Ko- na redni seji seznanila s Poro~ilom o reali- o spremembah in dopolnitvah Zakona o odnosih RS s Slovenci ordinacijski odbor ZKK. Beseda je zaciji na~rtovanih dejavnosti in sredstvih zunaj njenih meja. Predlog je sprejela Vlada RS 11. septembra, tekla o programu dela ter pripravi akcij- za Slovence izven meja v letu 2024. Dr- dolo~a pa ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja slo- skega in dolgoro~nejšega na~rta delo- žavna sekretarka USZS Vesna humar je na seji med drugim izrazila zadovoljstvo venskih manjšin v zamejstvu. Prvi ve~letni program spodbujanja vanja koordinacije. in poudarila pomen vse ve~je finan~ne gospodarstva se bo izvajal v vseh štirih državah, po vzoru na ZKK, slavnostno podpisana 16. junija le- podpore USZS Slovencem v zamejstvu in pilotni projekt, ki se letos zaklju~uje v Porabju. Državni sekre- tos v Novi Gorici, predstavlja operativno po svetu, ne le v okviru USZS, temve~ tudi tar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) in podporno platformo, ki bo omogo~ila drugih resorjev, in kot zelo pomemben Dejan Židan je med drugim omenil vzpostavljeno športno koor- dolgoro~no usklajevanje, medsebojno prispevek k temu, da se dolgoro~no stabi- dinacijo in odprto prvo regijsko pisarno olimpijskega komiteja obveš~anje ter razvoj konkretnih vsebin lizira in pove~a financiranje Slovencev (OK) v zamejstvu, na Op~inah pri Trstu, ter do konca leta napo- in projektov v ~ezmejnem prostoru ter ta- zunaj meja RS, kar je potrjeno tudi na nuj- vedal še tri podobne pisarne – v Porabju, na avstrijskem ko krepila širši slovenski narodni in Prvi koraki za delovanje ni seji komisije mesec dni pozneje, Koroškem in tudi na hrvaškem. Ve~: www.dz-rs.si ZKK, foto: spletna kulturni prostor. V središ~u ZKK bo sode- stran ZSDH namenjeni prora~unu za prihodnje. y Marjana Mirkovi} 4 5 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEMIZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 11. oktober, Prezid 7. november, Kino Lovran Letno sre~anje slovenskih društev na Hrvaškem Dvajset let SKPD Snežnik razvoj tamkajšnje slovenske skupnosti na podro~ju gospodarstva in širše. Po- SKPD Snežnik je ob jubileju organizi- Naših prvih 20 let, katere besedilo se je iz srca prelivalo na pa- ralo slovesnost z bogatim progra- pir. Pisanja se je lotil kar sam, monografija pa je bila na ogled drobneje bomo VTIK predstavili v eni mom, razglasitvijo priznanj najzasl už - tudi na tej sve~anosti. prihodnjih številk. nejšim in prijetnim druženjem. Slavljencu Ve~er je izpopolnil pester kulturni program. Izvajalce je na krat- Celoten program je povezovala Lucija Vu- so ~estitali in mu zaželeli uspešno delo ko predstavila Eva Ciglar, nastopili pa so: glasbena skupina pora, s kulturnim nastopom so ga med tudi v prihodnje številna slovenska dru- Snežnik iz Ilirske Bistrice, harmonikarja, enajstletna Monika drugimi obogatili tudi najmlajši iz SKD štva, ki delujejo v okviru ZSDh, njena Poš~i} in sedemnajstletni Dorian Rubeša, trio Lipa iz istoimen- Gorski kotar, mešana pevska zbora KPD predsednica Barbara Antoli} Vupora, ve- skega društva iz Buzeta in iz KPD Bazovica, recitator Vitomir Bazovica in Encijan iz SKD Istra iz Pulja leposlanik RS v Rh Gašper Dovžan, v Vitaz ter glasbeni duo, Zdenka Kallan Verbanac in Ivan harej - ter Trio Lipa iz istoimenskega društva iz imenu USZS dr. Breda Zalaš ~ek ter pred- harry. Njuna za konec napovedana Slovenija, od kod lepote Buzeta, ki je z igranjem razveseljeval stavniki ve~ z društvom sodelujo~ih or - tvoje, himna številnih slovenskih društev, pa je na oder priva- navzo~e tudi med poznejšim druženjem, ganizacij in posamezniki. bila vse nastopajo~e in skupaj z dvorano so s pesmijo sklenili ^estitke, veselje in druženje ob jubileju, kjer so se številni tudi zavrteli. Program je pripravila in ga sproš~eno po- lep ve~er. y Marjana Mirkovi} foto: Marjana Mirkovi} Jubilejno, dvajseto sre~anje je spremljala vezovala Eva Ciglar, ki je pri nastanku brošura z navedbo vseh dosedanjih društva izpostavila pobudnika organizi- sre~anj in uvodnimi podatki o ZSDh, ki ranosti rojakov v Lovranu Vasjo Simo- sta jih predstavili dr. Barbara Riman in ni~a, vsa leta gonilno silo društva. Na dr. Barbara Duvnjak Turši~ z INV. V ime- kratko se je ozrla na razvoj SKPD Sne- nu založnika, ZSDh, je Barbara Antoli} žnik in vezi z rojaki v Istri in v okviru Vupora v brošuri med drugim poudarila, ZSDh ter med drugim izpostavila znan- naj bo ta opomnik na vse drobne in veli- stveno zasnovano monografijo z naslo- ke trenutke, kot izraz hvaležnosti vsem, vom Koraki skozi ~as (2024), v kateri je ki so k temu prispevali, in kot povabilo delovanje društva strnila vodja reške prihodnjim rodovom, da delo nadaljujejo enote INV dr. Barbara Riman in bo kot z enakim žarom in ljubeznijo. Predsednik dragocen zapis dediš~ine ostala zapisana KPD Slovenski dom Zagreb Darko Šonc, v zgodovini Slovencev na Hrvaškem. Po pobudnik teh sre~anj od leta 2004 in ta- besedah predsednika Vasje Simoni~a, si- krat tudi na ~elu krovne organizacije, je cer zelo hvaležnega avtorici za to delo, je zapisal, da so ti dogodki izraz živosti in z željo ohraniti osebne spomine ~lanstva povezanosti slovenske manjšine, dr. Bre- in pri~evanja o soustvarjanju in razvoju da Zalaš~ek, na USZS pristojna za rojake društva pozneje nastala tudi druga, bolj v obmejnih županijah Rh z RS, pa, da sre~anje potrjuje ohranjanje bistvene vre- ~ustveno obarvana knjiga z naslovom Še eno uspešno sre~anje, tudi s ponudbo lokalnih Letno sre~anje slovenskih društev na hrvaškem je tokrat po- dnote rojakov – povezanost v skupnosti, tekalo v Prezidu in bilo obenem priložnost za ogled VTIK, ki ki jo družijo jezik, kultura in zgodovinski dobrin, foto: Marjana je tik pred uradnim odprtjem. Pomen povezovanja in ohranja- Mirkovi} spomin. y Marjana Mirkovi} Priznanja in zahvale nja jezika in kulture so v pozdravnih besedah Barbare Antoli} Vupora, Damijana Malnarja in žZorana Ožbolta kot gostiteljev med drugimi poudarili tudi veleposlanik RS v Rh Gašper Do- Na sve~anosti so se ob podelitvi priznanj poklonili spominu na sodelujo~e pri ustanovitvi društva, vžan ter gosta iz RS, dr. Breda Zalaš~ek iz USZS in Franci Kepa pokojne Vido Barbari}, Vesno Božac, Jožefo Cvetkovi}, Ivano Mlinarevi}, Antonijo in Toma Petra~a, iz DZ RS. Bojana Štanca in Viktorja Vrtovca. Udeležba je bila znova odmevna, zbralo se je ve~ sto obiskoval- Jubilejno plaketo kot iskreno zahvalo za dvajsetletno delovanje in spodbudo za prihodnje so prejeli cev, rojakov, ~lanov in prijateljev iz ve~ine društev. Lepo, soustanovitelji društva: Stanko Fatur, Boris hrvatin, Dragica Kožul, Edvard Primoži}, Vasja Simoni~, son~no in dokaj toplo vreme je bilo, tako kot vselej, naklonjeno Branka Širola, Ivanka Štanc in Milivoj Filipovi}. tudi temu dvajsetemu sre~anju, zato so navzo~i uživali v spre- Priznanje za ve~ kot desetletno aktivno delovanje so prejeli: Ondina Draš~i} Kregar, Božica Duvnjak, hodu po mestecu in okolici, kamor jih je z zanimivo pred- Ivanka havli~ek, Bojana Kaligari}, Vlasta Mandi}, Nada Mavri}, Nives Miš~eni}, Emilija Širola, Danica stavitvijo popeljal Marko Smole, vodja etnološke zbirke rodbine Viski}, Vinka Vlaši} in Goran Vukovi}. ^op Pal~ava šiša iz bližnje vasice Plešce, ki je prava zakladnica Zahvalo za predano, nesebi~no delovanje v društvu pa so prejeli: Željka Alajbeg Petrovi}, najrazli~nejših podatkov iz življenja teh krajev v preteklosti. Branka Denjagi}, Dragica Dundovi}, Davorin Gaguli}, Delija Gaguli}, Vitomir Mihali}, Zdenka Mihali}, Seveda pa je bil v ospredju ogled VTIK, katere možnosti in Daniel Mikleuš, Zdenka Petri~i} Ani~i}, Marija Poklar Sandalj, Marijana Rubini} in Mara Šimunovi}. na~rte je obiskovalcem predstavil Zoran Ožbolt, pristojen za to Priznanje je prejela tudi urednica Sopotij, ki delovanje rojakov v Lovranu spremlja od prvih let. najdražjo investicijo RS na hrvaškem, vredno milijon in pol evrov, ki bo imela v prihodnje osrednjo vlogo za delovanje in 6 7 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEMIZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 14. november, Hotel Bonavia, Reka 25.–30. avgust, Lokve Slovenš~ina kot konkuren~na prednost v gospodarstvu, konferenca SKD Prešeren, 3. otroški teden še omenil, da se kljub bližini v Varaždinu sploh ne oglašujejo slovenski kulturni Na ve~ lokacijah v Lokvah – v prosto- ru Picirk, ki ga upravlja Goranska dogodki in prireditve. Svoje poglede sta kiparska delavnica (Goranska kiparska zatem predstavila dr. Barbara Riman z radionica, GKR), družbenokulturnem cen- reške enote INV – med drugim je opozori- tru Žaba in v okolici mesteca – je SKD la na nujnost raziskav o uporabi jezika v Prešeren zadnje dni avgusta uspešno pri- manjšinskem okolju med mladimi in pravil zanimiv in vsebinsko bogat otroški razli~nih podpor, ki bi jih spodbujale k teden, tokrat že tretje leto zapored, in si- prepoznavanju pomena jezika v gospo- cer na temo vode. darstvu – in mag. Dušan Tomaži~ s Fa- Udeležili so se ga najmlajši v starosti od kultete za elektrotehniko, ra~unalništ vo pet do dvanajst let in dopoldneve preži- in informatiko Univerze v Mariboru, si- vljali v razli~nih delavnicah, od u~enja cer urednik in vodja oddaje Rojaki na TV slovenš~ine, spoznavanja matematike, Slovenija, ki je pozval k ve~ poguma pri pridobivanja likovnega in kiparskega uporabi jezika in med drugim spomnil, znanja do razli~nih športnih dejavnosti. da zunaj RS živi pol milijona rojakov, ki Jezikovno delavnico je vodila ve~letna Mladi predstavniki ZGK, foto: Marjana Mirkovi} si želijo videti, kako se nanje gleda v Slo- u~iteljica dopolnilnega pouka slovenš~ine veniji. V nadaljevanju sta o možnostih in (DPS) v SKD Prešeren Darja ^ubri} in priložnostih slovenš~ine kot konkuren~ne osrednjo pozornost v skladu z osnovno papirnega mašeja izdelovali zamišljena bitja iz doma~ega poto- Milutin Buri} govori o GKR, foto: Daniela temo otroškega tedna namenila Cerkni- ka, Lokvarke. Nekateri so bili tam prvi~ in ure, preživete ob Markovi} prednosti in dodane vrednosti v poslov- škemu jezeru, zanimivosti in igre iz sveta njem, so otroke izjemno navdušile, enako tudi športne dejavno- nem svetu spregovorila dr. Klemen Lah z matematike pa je najmlajšim približal sti, za katere je prizadevno in strokovno poskrbela doma~inka lektorata za slovenski jezik na Filozofski profesor tega predmeta Ivan Jovanovi}. Dora Markovi}, ki kon~uje študij na Kineziološki fakulteti Uni- fakulteti (FF) Univerze na Reki (UR) in Delavnico o vodi in skulpturi je vodil dol- verze v Zagrebu. Ob koncu je bila na ogled tudi razstava, na Marian Wakounig, predsednik Sloven- goletni predsednik društva GKR Milutin kateri so del otroškega ustvarjanja predstavili staršem in jav- skega gospodarskega for u ma na Dunaju. Buri}, z vodjo Likovne skupine (LS) v nosti, pri ~emer pohval obojih ni manjkalo. Dr. Klemen Lah je omenil uporabo jezika društvu in KPD Bazovica, tudi podpred- Predsednica SKD Prešeren Daniela Markovi} nam je tudi sporo~ila, na ve~ podro~jih, od prevajalstva in me- sednico SKD Prešeren Tihano Karlovi}, da so z odzivom in trudom najmlajših zelo zadovoljni in da bodo dicine do prometa z nep remi~ninami, ter sicer predavateljico strokovnih predme- podobne prireditve nadaljevali tudi v prihodnje. Poudarila je še vso kot posebej pomembno navedel pripravo tov s podro~ja likovne umetnosti na podporo USZS, Primorsko-goranske županije (PGŽ) in Ob~ine Lo- novega slovenskega leksikona umetne Univerzi Juraja Dobrile v Pulju, pa so kve ter pohvalila ve~ prostovoljcev, ki so pomagali uspešno inteligence. Marian Wa kounig je med otroci s podobami stripa iz svoje domi- uresni~iti programsko dobro osmišljene delavnice. drugim poudaril, da jezik odpira pot v šljije poslikavali majice in dežnike ter iz y Daniela Markovi}, prevod n priredba Marjana Mirkovi} globalni svet, in mlade pozval k podje- tnosti in skupnim korakom v podjetniš - 4. september, USZS, Ljubljana Arboretum Vol~ji Potok tvo. Skupna ocena je, da so gospodarstvo, ^ipke, razstava likovne skupine navdihujo~e ustvarjal- no okolje, arhiv LS kultura in turizem podro~ja z najve~ pri- Zanimive teme za USZS je v razstavnem prostoru v obiskovalce, foto: V okviru ZGK je na Reki potekalo sre~anje z naslovom Eko- ložnostmi. Program, ki ga je povezoval preddverju tokrat gostil dela LS KPD Marjana Mirkovi} nomski dejavniki slovenskega jezika: jezik manjšine ali Boštjan Kljun, so sklenili mladi predstav- Bazovica, razstavo z naslovom ^ipka. jezik dodane vrednosti?. Dogodek je organiziralo ZG Rast, v niki, obenem vodje skupin na tretjem le - Vodja LS Tihana Karlovi} je ob tem pou- ZSDh pristojno za to gospodarsko podro~je, v sodelovanju s tošnjem dogodku v okviru projekta MAJ, darila, da so bili z vabilom zelo po~aš~eni partnerskimi organizacijami iz hrvaške (ShGZ)), Italije (Slo- ki je potekal na Reki: Tamas Kovacs iz in hvaležni USZS za priložnost predsta- vensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta), RA SK, Ingrid Scozzai iz SDGZ, Daniel viti del svojega ustvarjanja tudi v nji- Madžarske (Razvojna agencija Slovenska krajina (RA SK) iz Gallob iz SGZ in Lucija Vupora, v imenu hovih prostorih. Na ogled je bilo devet Monoštra) in Avstrije (Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz ZG Rast tudi organizatorica sre~ anja. Do- grafik v tehniki suhe igle, sicer že pred- Celovca, sicer glavna pobudnica tovrstnega povezovanja). godka so se med drugimi udel ežili še stavljenih v društvu, ki so jih ustvarile Na za~etku je dr. Vladimir huzjan z Zavoda za znanstveno delo Silvester Kmeti}, ki je navzo~e tudi nago- ~lanice Slavica Afri}, Liljana ^argonja, hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Varaždinu predsta- voril, Zoran Ožbolt in u~iteljica slo ven- Renata Jerkov, Lidija Tuškan Mohar, Kse - vil rezultate raziskave z naslovom Koliko dijaki varaždinskih š~ine Lidija Mugoša Ivica, ki je tudi ob tej nija Mrkela, Nevenka Mudri}, Gorana srednjih šol poznajo Slovenijo?. Sode~ po odgovorih 352 vpra- priložnosti spremljala štiri reške dijake, Pecirep in Maja Žuvela, pri odtisih pa so šanih o najrazli~nejših podro~jih, zelo slabo in manj kot ~etrtina letos sodelujo~e v projektu MAJ. jim na pomo~ prisko~ile Suzana Lunder, bi jih želela živeti ali delati v Sloveniji, avtor pa je med drugim y Marjana Mirkovi} Vojka Smoje in Štefi Sila Zih. 8 9 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEMIZ DRU[TVA Po sprehodu po Ljubljani so ~lanice LS obisk izkoristile še za ogled ~udovitega Arboretuma Vol~ji Potok v jezeru (Gibalna skupina hlodi, KUD Franc Kotar, Trzin). Posebna priznanja za igro sta dobila Aleksandra bližnjih Radomljah, parka, ki je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in spada med najpo- Kmeti~ in Jan Urbanija za vlogi v predstavi Labodenje po jezeru, poleg njiju pa še Matej Koren za vlogo v membnejšo vrtno arhitekturno dediš~ino v Sloveniji. Tam je potekala tudi njihova prva u~na ura v novi predstavi Tih vdih (Gledališ~e Mozirsko, Kulturno društvo Mozirje). kulturni sezoni, in sicer z risanjem, ki so ga navdihovali motivi parka. Na letošnje Linhartovo sre~anje se je prijavila tudi dramska skupina KPD Bazovica s predstavo Žalujo~i V okviru sodelovanja z drugimi organizacijami pa velja dodati, da se je ~lanica LS Mirjana Katalini} 6. sep- ostali Branislava Nuši}a, a se ji v tako mo~ni konkurenci ni uspelo uvrstiti v nadaljnje kroge tekmovanja. tembra v hrvaškem saboru kulture (hSK) udeležila dvodnevne delavnice risanja portretov pod mentorstvom Ne glede na to je del ~lanov skupine 19. septembra užival pri ogledu treh predstav tega dne (Tih vdih, Art v akademskega slikarja Roberta Samardži}a, medtem ko sta Renata Jerkov in Suzana Lunder 22. septembra izvedbi Loškega odra iz Škofje Loke in Labodenje po jezeru), se u~il iz igre drugih ljubiteljskih gledaliških sodelovali na sre~anju Izmenjujmo veš~ine, ki je potekalo v SKD Oljka v Pore~u. y Marjana Mirkovi} skupin in bil deležen lepega sprejema doma~inov v Postojni. y Darko Mohar 13. september, ^eški dom, Reka 20. september, Riva, Reka Ve~er glasbe in folklore Porto Etno festival, Gastro fešta Melting Pot ~lanstvo FS živi in deluje, so k sodelova- KPD Bazovica je bilo tudi letos vklju- sko nošo, in v njej kljub vro~ini pogumno zdržala do konca nju povabili še folklorni skupini make- ~eno v Porto Etno festival, in sicer v pri reditve. donskega KD Ilinden z Reke in istrskega del s podro~ja kulinarike, Gastro fešto Ana Kominka, ki sicer redno spremlja dejavnost KPD Bazovica društva perojskih ^rnogorcev Peroj 1657, Melting Pot. Na stojnici društva sta tajni- in je že dolgo v stiku z društvom, je ob tej priložnosti povedala, iz Slovenije pa ljudske godce, vedro in ca Sandra Grudeni} in rojakinja s Krka da povezuje rojake na Krku in da pripravlja ustanovitev tam- zabavno skupino Kerglci izpod Ahca iz Ana Kominka obiskovalcem predstavili kajšnjega slovenskega društva. Sama je sicer aktivno vklju~ena bistriškega društva Jasen. Program je s ponudbo sladkih dobrot, velikansko peh- tudi v številne organizacije na Krku, povezane z ohranitvijo tranovo potico, pe~eno v lon~enem poti~ - spletom primorskih plesov napovedala kulturne dediš~ine, in je, kot je dejala, tudi gastro bloger, med niku, ki je privabila precej pozornosti mi - FS KPD Bazovica ob glasbeni spremljavi, drugim usmerjena v motivacijsko delovanje in pisanje ter poleg moido~ih, med drugimi tudi reške žu pa - glasbenike pa so na oder pripeljali tudi kulinarike v razli~ne druge oblike ustvarjalnosti, prav tako ima Za spomin na lep Na pobudo in v organizaciji FS KPD Bazovica, ki jo vodi nje Ive Rin~i}, ki jo je k pokušini privabil drugi izvajalci: KUD An|eli se je predsta- svoj profil na straneh Facebook in Instagram. y Marjana Mirkovi} ve~er, foto: Marjana Mirkovi} Nataša Grlica, je v dvorani ^eškega doma na Reki potekal tudi opojno diše~i, sveže pripravljen car- vilo s skupinama starejših in mlajših, s dobro obiskan Ve~er glasbe in folklore v izvedbi društev naro- ski praženec, šmorn, serviran skupaj s pevskim in plesnim nastopom sta navdu- dnih manjšin z Reke in istrskega Peroja ter gostujo~ih skupin iz ~ežano iz doma~e avtohtone sorte jabolk, šili tudi FS KD Peroj 1657 in KD Ilinden, Slovenije in Srbije. bobovcev. Poleg doma~ega sadjevca in posebej pa tudi vselej razpoloženi Kerglci. medice so bili na ogled tudi drugi izdelki, Kot je v nagovoru povedal koordinator kulturnih dejavnosti v Obiskovalci so uživali, nagradili vse na- od prehranskih in makete kozolca do ve- KPD Bazovica Vitomir Vitaz, ki je povezoval program in na stopajo~e z zasluženo velikim aplavzom zenin izpred ve~ kot sto let. Posebno kratko predstavil tudi vse nastopajo~e, je prireditvi na dolo~en ter ~estitali za pobudo in orga nizacijo le- po mo~ delu pri stojnici pa je tudi kot de- na~in botroval lanski obisk FS KPD Bazovica v Niški Banji na mednarodnem etno festivalu z naslovom Od Vardarja pa do Tri- pega ve~era, ki je oder izpopolnil s fol - koracija v živo predstavljala vsestransko kloro, glasbo, petjem in – kar je posebej dejavna ~lanica društva Liljana ^argo- Liljana ^argonja, glava. Gostitelj te prireditve je bilo Kulturno-umetniško društvo (KUD) An|eli iz Jelašnice in FS se je domov vrnila polna zelo razveseljivo – presenetljivo veliko mladih nja, ob tej priložnosti oble~ena v izjemno Sandra Grudeni} in Ana Kominka, foto: obrazov. Pravi ve~er glasbe in folklore, lepo ohranjeno, bogato babi ~ino gorenj- Marjana Mirkovi} lepih vtisov in z iskreno željo vrniti gostoljubje društvu iz Srbi- je. Do dogovora je kmalu prišlo, da pa bi gostom obenem pravi ve~er za dušo, kot je bilo slišati. 20.–21. september, Slovaška hiša, Reka ponudili tudi del vpogleda v reško in širše okolje, v katerem y Marjana Mirkovi} Ve~er poezije in likovna kolonija narodnih manjšin 19. september, Kulturni dom, Postojna Slovaška matica je v program predsta- skega društva ter iz vrst madžarske, makedonske in srbske Linhartovo sre~anje v Postojni vitve pesniških in likovnih ustvar - narodne manjšine. spored v Postojni sedem. V spremljeval- jalcev iz vrst organizacij narodnih manj- Drugi dan sre~anja je bil namenjen likovni dejavnosti, na kateri nem programu so bile odigrane še tri šin na Reki k sodelovanju znova povabila je sodelovala tudi ~lanica KPD Bazovica Željka Podobnik, ki se je predstave. tudi KPD Bazovica. Na prvem ve~eru, teden dni pred tem udeležila podobnega sre~anja pri reškem dru- posve~enem poeziji, je svoje pesmi doži- Žirija je tudi letos podelila nagrade, štiri štvu madžarske narodne manjšine (13.–15. septembra) in veto interpretirala Zdenka Kallan Verbanac mati~ke in tri posebne omembe oziroma pozneje likovne kolonije pri rojakih v SKD Lipa v Zadru (6.–10. in v drugem, glasbenem delu programa diplome, tokrat vse za igralske dosežke. oktobra). y Marjana Mirkovi} nastopila tudi v duetu z umetniškim vod- Mati~ka za najboljšo žensko vlogo je pre- jem glasbene skupine KPD Bazovica Mimo jela Anja Garbajs za vlogo Corinne v ritma, Ivanom harejem - harryjem. V Slo - predstavi Podeželje (Šentjakobsko gleda- vaški hiši sta oba že poznana in tudi liš~e, Ljubljana), za najboljšo moško vlogo priljubljena gosta. Kot je bilo slišati med pa Janez Iva~i~, ki je igral Viktorja v pred- obiskovalci, so njunih nastopov vedno Visoka raven izvedbe V Postojni je od 18. do 20. septembra potekalo 63. Linharto- stavi Viktor ali otroci na oblasti (Teater zelo veseli. Program je sklenil ogled raz- ljubiteljskih gledališ~, foto: Milan Grlica vo sre~anje, najpomembnejši festival ljubiteljskih gle- Magdalena, Društvo IndiJanez, Maribor), stave slik z lanske likovne kolonije, dru - daliških skupin v Sloveniji. Skupno je bilo prijavljenih petin - ki je bila razglašena tudi za najboljšo ženje pa se je nadaljevalo v vrtu Slovaške devetdeset predstav iz Slovenije in zamejstva, od katerih se jih predstavo v celoti. Mati~ka za inovativ- hiše, tudi ob snovanju novih skup- Ve~er poezije in glasbe, je na regijsko sre~anje uvrstilo petindvajset in na tekmovalni nost je dobila predstava Labodenje po nih na~rtov z nastopajo~imi iz gostitelj- foto: Marjana Mirkovi} 10 11 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA 22.–27. september, SKD Oljka, Pore~ 24. september–10. oktober, Galerija Garbas, Reka Dnevi slovenske kulture v Istri: Izmenjujmo veš~ine Istog Žorž – Hommage Starom gradu Tokratne delavnice v Pore~u sta se po be- sedah organizatorja in predsednice Miriam Reški umetniški fotograf Istog Žorž, ~iš~enja". Bombardiranja v drugi svetovni vojni so zravnala s tudi dolgoletni ~lan KPD Bazovica, tlom celotne dele starega mestnega jedra, tiste, ki so ostali, pa Pran poleg ~lanic in ~lanov gostiteljskega že desetletja beleži prizore in podobe re- je uni~il ~as. Trideset fotografij na razstavi obuja spomin na ter puljskega SKD Istra in buzetskega škega vsakdana, v bogatem arhivu nje - takratni videz v ~asu na robu propada, tik pred njegovo preno- SKD Lipa udeležili tudi Suzana Lunder in govih fotografij pa je tudi vrsta tistih, vo po zasnovi reškega arhitekta Igorja Emilija: Ti ~rno-beli Renata Jerkov iz LS KPD Bazovica. Izpod posnetih v starem jedru mesta pred ve~ posnetki imajo kot "vizualna kronika" dvojno vrednost – zgodo- pridnih rok in pod mentorstvom sodelu- kot pol stoletja. V poklon temu sta Po- vinsko, saj pri~ajo o pristnem stanju prostora, in umetniško, jo~ih iz vsakega društva je nastajala morski in zgodovinski muzej hrvaškega saj z neverjetnim ob~utkom za detajle prikazujejo vzdušje in vrsta lepih izdelkov, od rož iz papirja in primorja z Reke in reški oddelek za spo- duha stare, a umirajo~e Reke, še navaja katalog. predmetov iz filca z mokrim in suhim meniško varstvo Ministrstva kulture Rh 8. oktobra pa je bila v Fotogaleriji Stolp v Mariboru odprta polstenjem do fraktalnih risb in košaric, organizirala razstavo hommage Staremu nova razstava Istoga Žorža z naslovom Danes je Žorževo, na pletenih iz vrbovega in lipovega protja. mestnemu jedru, ki je vzbudila veliko za- ogled do 11. novembra. Avtorja in delo je predstavil kurator Vedno zanimanje za ^lanici KPD Bazovica sta kot eno izmed nimanje. razstave Denis Volk, tudi pobudnik predstavitve reškega foto- fotografije Istoga Žorža, foto: Marjana tem sre~anja predstavili tehniko batik na Mirkovi} Delo pridnih rok, arhiv Kot je v katalogu razstave zapisała njena grafa v štajerski prestolnici. y Marjana Mirkovi} SKD Oljka riževem papirju. Svoje delo so po zak- avtorica Margita Cvijetinovi}, sprehod sko- KPD Bazovica se je v okviru letošnjih Dni slovenske kulture lju~ku delavnice, ki je potekala v dom a- zi staro mestno jedro spominja na poto- v Istri (DSKI) udeležila tudi dogodka v organizaciji SKD ~em okolju ene izmed ~lanic SKD Oljka, vanje skozi ~as. Ve~ kot dve tiso~letji Oljka v Pore~u in delavnice v sklopu projekta Izmenjujmo Ane Švarc, predstavili na razstavi v ~udo- burne zgodovine se odraža na ulicah in veš~ine. Ta ve~letni projekt je namenjen povezovanju in izme- vitih prostorih Istrske zbornice, nekdanje pro~eljih starega mestnega jedra. A ta njavi izkušenj ter pridobivanju novih znanj in veš~in med cerkve in samostana sv. Fran~iška, kjer zgodovina je pogosto polna težav. Vojne, razli~nimi ustvarjalnimi skupinami, ki v slovenskih društvih so ob tej priložnosti gostili tudi nastop potresi, neustrezna gradnja in številne na hrvaškem delujejo na podro~ju likovne dejavnosti ali ro~nih slovenskega pesnika in pisatelja Ferija rekonstrukcije so pustile svoj pe~at. Pro- del, predvsem iz tradicionalnih slovenskih obrti. Lainš~ka. y Marjana Mirkovi} pad starega mestnega jedra se je za~el s 23. september–6. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica potresom leta 1750 in nadaljeval z ruše- Sre~anja z medvedi v naravnem okolju, razstava fotografij njem mestnega obzidja in širitvijo mesta konec 18. stoletja, nato pa v 19. in 20. spoštovanje do narave, gozdov in zveri stoletju med avstro-ogrsko in italijansko ter širjenje znanja in ozaveš~anje o po- upravo, ko so potekala "rekonstrukcijska menu in na~inih sobivanja ljudi in ve - likih zveri. Moramo se pa~ nau~iti, kako 3. oktober / 10. oktober, Narodni dom, Buzet / Kulturni center Histrionski dom, Zagreb z njimi deliti pokrajino: Ne moremo si KPD Bazovica: Žalujo~i ostali, komedija predstavljati ~udovitih gozdov brez med- Vo kviru letnega projekta DSKI je v Bu- Slavica Vukovi} Ba~i}, za ton in lu~ pa skrbi Gordan Dla~i}. Tudi vedov! Navzo~im je med drugim tudi zetu na povabilo tamkajšnjega SKD ta uprizoritev je bila med obiskovalci zelo lepo sprejeta, kot vsa- položila na srce, naj bo sobivanje po me- Lipa gostovala dramska skupina KPD Ba- ki~ doslej. rilih narave, ki naj jo opazujejo in sledijo zovica s predstavo Žalujo~i ostali avtorja 10. oktobra pa je dramska skupina kot prva nastopila ob slove- Dramska skupina pred spremembam, te namre~ živali zaznajo nastopom v Male~niku, Branislava Nuši}a, katerega besedilo je snem odprtju letošnje prireditve z naslovom Gledališki ve~eri arhiv KPD Bazovica prej kot ljudje, ter naj prve korake storijo priredila dr. Kristina Riman, režiral pa pri sebi, v svojem ravnanju. Ser|o Dla~i}. Predstavo so si ogledali Center o velikih zvereh Dina Pivka je dru- predstavniki vseh slovenskih društev iz štvu podaril tudi ve~ lepo oblikovanih in Istre (SKD Ajda, Umag, SKD Oljka, Pore~, zanimivih publikacij, sicer pa je pri~a- SKD Istra, Pulj, SKPD Snežnik, Lovran, Na ogled postavljene Zelo zanimiv in pou~en ve~er je v društvu tokrat pripravil osupljive fotografije, kovati, da se bo tudi v prihodnje odzval Društvo Slovencev, Labin, in SKD Lipa, foto: Marjana Mirkovi} Center o velikih zvereh Dina Pivka, ki med drugim pou~uje in zagotovil zanimive in pou~ne vsebine Buzet), sicer povezanih v neformalno isto- tudi o na~inih sobivanja in varnih sre~anjih z zvermi. Predsta- za delavnice, ki za najmlajše potekajo v imensko koordinacijo, ki med drugim vili so potujo~o razstavo z naslovom Sre~anja z medvedi v KPD Bazovica. pripravlja tudi DSKI. V predstavi igrajo Vi- naravnem okolju, ki je na Reko prišla po prvem gostovanju v Študentskem centru Politehnike v Karlovcu. Na razstavi so bile Odprtje razstave sta po pozdravnem na- tomir Vitaz (Valentin, okrajni na~elnik), na ogled ~udovite in neverjetne fotografije medvedov, posnete govoru Sandre Grudeni} z nastopom na Darko Mohar (Roman, trgovec), Milan Gr- v snežniških gozdovih, avtorice Marjete Marin~i~ - Vilharjeve, kitari popestrila dva izmed najmlajših lica (Makso, nezaposlen meš~an), Dub - tudi navzo~e na odprtju. Kot je med drugim povedala, so foto- ~lanov društva, Luka Klari} in Borna Pre- ravka Dijani} (Sanja, Valentinova žena), grafije nastajale na dolgoletnih sprehodih po snežniških lec Kalcina, u~enca glasbenega te~aja, ki Milena Licul (Gina, Romanova žena), Na- gozdovih in potrjujejo, da so tudi bližnja in pristna sre~anja z ga v društvu vodi Luka Verbanac. taša Grlica (Sara, vdova) in Ivana Ili} (Danica, hišna pomo~nica), šepetalka je medvedi mogo~a. Kot je poudarila, so za dober soobstoj klju~ni y Marjana Mirkovi} 12 13 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA narodnih manjšin (10.–19. oktober) na povabilo in v organizaciji Albanskega dramskega društva v Rh (ADDh) Štefi Silas Zih, Tamara Špoljari}, Ivan Marko Tomljenovi}, Boris Verani} in Slavica Vukovi} Ba~i}. Mërgimtari (www.kazaliste-mergimtari.hr) v Zagrebu. Sodelovali so še dramsko-literarna sekcija Bosanski Odprtje razstave je privabilo številne obiskovalce in goste, med njimi sta bila ~lana prijateljskega Foto kluba behar Bošnjaške narodne skupnosti Pulja in Istrske županije (Mujo in Fata/ Mujo i Fata), dramska sekcija (DS) Sušec iz Ilirske Bistrice Stojan Speti~ in Vojko Mihelj. Navzo~e je pozdravila Sandra Grudeni}, o delu fotograf- za odrasle in mlade ADDh Mërgimtari, Zagreb (Zlata lopata/Lopata e artë), gledališka skupina (GS) Opserva- ske skupine pa je spregovorila njena vodja Renata Jerkov. Z nastopom na kitari sta v kulturnem programu torij Poljskega KD Mikolaj Kopernik, Zagreb (Slon), GS Josef Václav Fri~, ^eška beseda, Zagreb (Kako nastane dogodek lepo obogatila mlada ~lana društva, u~enca glasbenega te~aja pri Luki Verbancu, ki ju je tudi pripra- gledališka predstava/Jak vzniká divadelní hra) gledališ~e Draft, Tuzla, Bosna in hercegovina (Priskledniki/ vil za nastop, Alek Okanovi} in Borna Prelec Kalcina. y Renata Jerkov, prevod in priredba Marjana Mirkovi} Uhljebi), ljubiteljska DS Kali Sara iz Zveze Romov v Rh (Niste pozabljeni/Najsen bistarde), Gledališ~e Chekori, Skopje, Severna Makedonija (Odmev pozabe/Eho na zaboravot), DS Skupnosti Italijanov Novigrad - Cittanova 28. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica (^udež za 100 evrov /El miracolo dei 100 euro) in DS Skupnosti Italijanov Fulvio Tomizza Umag - Umago Marijan Gomba~: Sledi duše in svetlobe, likovna razstava (Umaghesi v New Yorku/Umaghesi a New York), DS KUD Branko Radi~evi}, Pa~etin (^udna bolezen/^udnovata bolest) in Koordinacija Ruskih sonarodnjakov v Rh (Ruska svadba) ter otroška dramska skupina Bošnjaškega V društvu se je tokrat prvi~ predstavil ljubiteljski slikar Marijan Gomba~, KUD Sevdah, Zagreb (Ali še ni odzvonilo?/Zar još nije odzvonilo?). ~lan Likovnega društva Matulji, v kate- 15. novembra pa je na povabilo KD Franc Marolt Male~nik sledilo še gostovanje v Mariboru, v dvorani OŠ rem tudi sicer deluje ve~ rojakov. Raz- Male~nik. Zahvala gostitelja, društva, s katerim KPD Bazovica že ve~ let uspešno sodeluje, izraža veliko stavlja zadnja tri leta, prvi~ je svoje slike zadovoljstvo nad nastopom: Gostili smo odli~no dramsko skupino slovenskega KPD Bazovica, sode~ po od- postavil na ogled v Zadružnem domu v zivu, so bili obiskovalci zadovoljni, saj so ve~krat prekinili predstavo z gromkim aplavzom. Tudi igralska doma~em Velem Brgudu, kjer živi in zasedba se je po predstavi zahvaljevala za ~udovito ob~instvo. … Gostje z Reke so si med obiskom ogledali ustvarja, Sledi duše in svetlobe pa so nje- tudi tamkajšnji gasilski muzej, kjer jim je Oskar Neuvirt predstavil zgodovino gasilskega društva in kraj, v gova druga samostojna razstava. Kot je katerem deluje. y Marjana Mirkovi} med drugim povedal številnim obisko- valcem in v poznejšem pogovoru za So - 8. oktober, Novinarski dom, Zagreb potja, je pobuda za razstavo prišla iz PS Marijan Gomba~, foto: Marjana Mirkovi} Seminar o programskih prijavah za sredstva 2026 KPD Bazovica, prek ene izmed ~lanic, ki vsem v knjigah, zahvala za strokovno podporo pa gre likovni Vodja Oddelka Evropske solidarnostne – enako kot on – deluje v Likovnem dru- pedagoginji Jasni Levak, umetniški vodji Likovnega društva Ma- enote (ESE) Agencije za mobilnost in pro- štvu Matulji. Ker je vodja PS Darko Mohar tulji, ki ga je vpeljala v slikarske veš~ine. Poudari, da slika samo grame Evropske unije (EU) Matea Maj de - tudi njegov nekdanji gimnazijski sošolec, olja na platnu in da mu je najbolj pri srcu obdobje baroka, ume- ni} je ob tej priložnosti navzo~e seznanila je dogovor dokaj hitro stekel. tniško tehniko chiaroscuro odražajo tudi njegove tri ve~je slike, z možnostmi programov Erasmus + za Marijan Gomba~ je slikanje vzljubil v ki dominirajo na tej razstavi, nabožne vsebine in izrazite ekspre- mlade in v okviru ESE. Namestnica pred- mladih letih, ko je osnovno znanje prejel sije. Na ogled je tudi vrsta slik razli~ne tematike, ve~ina portretov, stojnika strokovne službe v Svetu NM Rh od o~eta, ki je tudi ljubiteljsko ustvarjal. v slikanje katerih se je usmeril po pohvalnih ocenah prvih del in Koristna navodila, foto: Ida Bali} pa je opozorila na prakti~ne reši- Kljub želji po študiju na akademiji za li- pri poro~ilu poznavalcev, ter cvetje, tihožitje, živali in krajine. Po- www.savjet.nacional- ne-manjine.info tve in primere, da ne bi prišlo do pogosto kovne umetnosti se je odlo~il za stroj - hvali se, da slike s podobami svetnikov krasijo tudi cerkve v Podpredsednik KPD Bazovica Milan Grlica in Sandra Grude- ponavljajo~ih se napak pri prijavah. Na- ništvo in kot diplomirani inženir na tem Slo veniji in na hrvaškem: slika Sv. Andrej je tako v cerkvi, po- ni} sta se v organizaciji strokovne službe Sveta za narodne povedala je tudi, da bodo na spletni strani podro~ju dosegel uspešno poslovno kari- sve~eni temu svetniku v slikoviti kraški vasici Go~e, rojstnem manjšine (NM) Rh udeležila izobraževalnega seminarja. Name- objavljeni podrobnejša navodila in posto- ero. Ob vrsti odgovornih vodstvenih nalog kraju njegove matere, slika z naslovom Kamenjanje sv. Štefana, njen je bil pripravi programskih prijav na javni razpis za pek v tej zvezi, skupaj z navedbo vsebin, v službi in poleg družinskih obveznosti za~asno v kapeli, bo po kon~ani obnovi postavljena v cerkvi v manjšinska društva in ustanove za prora~unska sredstva za ki ne spadajo v razpisane programe kul- ~asa za slikanje ni bilo dovolj, temu se Postojni, medtem ko je v Liscu v obmejni ob~ini Klana slika z leto 2026 na podlagi novih meril za uresni~evanje kulturne av- turne avtonomije in dvostranskih spora- posve~a po upokojitvi. Znanje o likovni naslovom Sv. Jurij, v doma~i cerkvi, v Velem Brgudu, kjer on živi tonomije narodnih manjšin. zumov. y Marjana Mirkovi} umetnosti je pridobival samostojno, pred- in ustvarja, pa slika Sv. Kozma in Damijan. y Marjana Mirkovi} 15. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica 3. november, Slovenski dom KPD Bazovica Spet smo skupaj, razstava fotografij Skupš~ina društva vi Darko Mohar, Đilio Arbula in Ivan Skupš~ino KPD Bazovica je pred polno Marko Tomljenovi} ter od vsakega posa- dvorano društva vodila predsednica meznika izbrala po njihovi oceni naj bolj šo Jasmina Dla~i} in med drugim za dnevni fotografijo, posneto na eno izmed des etih red napovedala sprejem finan~nega in tem: morje, cvetje, maškare, sre~a, por- vsebinskega na~rta društva za prihodnje tun, ptice, plovila, dvoriš~e, pija~a in leto. Potrditev teh je namre~ nujna za pri- poletje. Na raz -stavi so sodelovali avtorji, javo na aktualno odprte razpise, do ku - sicer aktivni tudi v drugih skupinah dru- ment pa so pripravili v sodelovanju z vodji Dober odziv na Znova zbrani, foto: skupš~ino, foto: Istog Žorž štva, kot so dramska, likovna, folklorna skupin, ki delujejo v društvu. KPD Bazo- Marjana Mirkovi} Po daljšem premoru je letos znova za~ela delovati fotograf- ali planinska: Đilio Arbula, Marino Du- vica se sicer prijavlja na razpise Urada Jasmina Dla~i} je pri predstavitvi dogajanj tudi v prihodnje na- ska skupina. Šteje osemnajst ~lanov, ki so se po ve~ me - brovi}, San dra Grus, Milan Grlica, Nataša vlade RS za Slovence v zamejstvu in po povedala sodelovanje društva na tradicionalnih letnih prireditvah se~nem druženju in fotografiranju na razli~ne teme, dolo~ene Grlica, Ivana Ili}, Milena Licul, Đani Jer- svetu, Sveta za narodne manjšine Rh, v Sloveniji, kot so Pevski tabor v Šentvidu pri Sti~ni, revija Pri- na sre~anjih v ~asu od konca februarja do septembra, odlo~ili kov, Renata Jerkov, Ivica Kurjega, Darko Primorsko-goranske županije (PGŽ) in morska poje in dogodek Dobrodošli doma, v koledarju za hr - za predstavitev. Izbor slik je pripravila tri~lanska žirija v sesta- Mohar, Željka Podobnik, Ksenija Rendi}, Mesta Reka. vaško pa izpostavila sre~anje planinskih društev iz sosednjih 14 15 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA držav RS, ki bo leta 2026 v organizaciji PS KPD Bazovica potekalo v Gozdnem parku Golubinjak. Na Udeleženci pohoda, ki je tokrat trajal pri- podro~ju založništva se obetata izid monografije o reškem umetniškem fotografu Istoga Žorža in pesniški bližno štiri ure skupaj s postanki, smo prvenec Zdenke Kallan Verbanac z ilustracijami sodelujo~ih v likovni skupini društva. Društvo si želi tudi prišli iz ve~ planinskih društev in se v prihodnje delovati na doseženi ravni, privabiti mlade ter pou~evati in ohranjati slovenski jezik, veseli okrog devete ure zbrali pri Kalu v Bazovi- bodo novih ~lanov, predvsem v MePZ, folklorni, dramski in obnovljeni fotografski skupini, ali v novi, lite- ci. Tam smo prisluhnili dobrodošlici, s rarno-recitatorski skupini Lira pod vodstvom Vide Srdo~. Predlagani programi vseh skupin so finan~no katero nas je uvodoma pozdravil predse- ovrednoteni in uvrš~eni v na~rtovano dejavnost, uresni~evali pa se bodo glede na odobrena sredstva, je še dnik Zveze slovenskih športnih društev povedala Jasmina Dla~i} ter se po soglasni potrditvi finan~nega in vsebinskega na~rta za leto 2026 ob kon- (ZSŠD) Ivan Peterlin. Na pohod smo se cu še zahvalila vodjem skupin in vsem, vklju~enim v aktivno delovanje društva. Podrobnejše informacije o odpravili v dveh skupinah, po krajši in na~rtovanem za leto 2026 so vsem zainteresiranim na vpogled v tajništvu. y Marjana Mirkovi} daljši poti, obe pa se združita pri ko~i na IZ PLANINSKE SKUPINE Kokoši, ki se nahaja na vrhu Jirmanec. Po krajšem oddihu smo se vsi skupaj od- 29.–31. avgust, Planinsko u~no središ~e (PUS) Bavšica: Planinska akademija pravili do bazovske gmajne na osrednjo ohranjamo svobodo, spoštujemo pravice vseh ljudi in gradimo Pri spomeniku, foto: slovesnost pri spomeniku bazoviškim ju- družbo, kjer je raznolikost vir razvoja in mo~i, ne pa konfliktov. Milivoj Filipovi} Dvaintrideset~lanska skupina PS KPD Bazovica, v kateri so nakom, kjer smo bili pohodniki deležni Na pomen in ohranjanje svobode sta med drugim v svojih bese- bila tudi tri dekletca, še ne stara pet let, Kaja, Mila in Sara, velikega aplavza navzo~e množice obi- dah opozorila tudi slavnostna govornika na prireditvi, se je skupaj z vodi~ema Špelo Kralj in Andrejem Barovi~em iz skovalcev, gostov in sodelujo~ih. Sve~a - zgodovinarka Marta Verginella in pisatelj Paolo Rumiz. PD Snežnik iz Ilirske Bistrice udeležila poletnega planinskega nost, ki jo je napovedala godba na pihala Prireditev je bila izvedena z veliko dostojanstva in zaznati je usposabljanja. Potekalo je v glavnem u~nem središ~u Planinske in izpolnil bogat kulturni program, je s bilo lep ob~utek pripadnosti. Položeni venci k spomeniku so zveze Slovenija, v dolini Bavšica, obdani z visokimi gorami, k svojo udeležbo in govorom posebej obo- bili še ena zahvala bazoviškim junakom. Velika hvala njim in doživetju izjemne narave pa je prispevalo tudi lepo vreme. gatila ~astna gostja, predsednica RS Na - vsem junakom, ki so s svojim pogumom pisali zgodovino – Prvega dne je bilo na programu pou~no in izredno zanimivo taša Pirc Musar, ki je med drugim pouda - zgodovino, ki nas spominja, opominja in u~i za naš lepši in predavanje z naslovom Moderna navigacija v planinstvu. Da- rila, da je naša skupna odgovornost, da boljši jutri. y Sandra Grus, prevodi n priredba Marjana Mirkovi} mjan Pipan (sicer dolgoletni in izkušen vodnik iz PS KPD Bazovica, op. ur.) nas je seznanil, kako pri pohodništvu na mo- 13. september, Na U~ki z otroki in starši bitelu uporabiti aplikacijo Outdooractive, ki omogo~a pregled celotne ali dela prehojene poti, merjene v metrih. Kaže tudi raz- Za tretji letošnji izlet z otroki in starši na južnih obronkih U~ke. Tam je skupino, ki jo je vodil izkuše- je bila namesto sprva na~rtovanih ni vodnik PD Opatija in PS KPD Bazovica Milivoj Filipovi}, pri- liko v nadmorski višini pri vzponih in spustih, dolžino hoje po precej oddaljenih Sviš~akov na koncu iz- ~akal lastnik ran~a Đani Jakoti}. Otroci so z jabolki in koren~ki ravnem, porabljen ~as in še marsikaj. brana U~ka. Tokrat devet otrok, nekaj hranili konje, se podružili z gosmi, si v hlevih ogledali tri bike Naslednjega dne smo pot za~eli pri trdnjavi Kluže, pri tunelu iz staršev in zelo dobro pripravljen program. in vsekakor uživali v druženju z živalmi, saj jih nimajo prilo- prve svetovne vojne in ob kanjonu reke Koritnice, jo pre~kali Najprej navzdol, s Poklona proti ran~u žnosti videti v svojem vsakdanjem mestnem življenju. Potem so prek ve~ manjših lesenih mostov in uživali v njenem žubore- se še spustili do velikega slapa na potoku Banina. Skrit v ka- nju. Pot nas je mimo avstro-ogrskega vojaškega pokopališ~a, njonu potoka je s kar veliko vode od preteklega deževja navdu šil Ob tabornem ognju, arhiv KPD Bazovica na katerem je pokopanih približno šeststo vojakov, padlih med otroke in starše. Kot je rekel mali Dominik, pre, pre, pre in tako prvo svetovno vojno, peljala dalje do Ravelnika, kjer so v mu- je zate~i v primeru neurja in podobnih najmanj desetkrat – prelepo! V eni luknji so našli mo~erada, zeju na prostem, ki je del Poti miru, vidna številna pri~evanja situacijah. nekajkrat prestopili potok, uživali. tega obdobja: strelski in povezovalni jarki, kaverne, bunkerji in V skupini smo oba ve~era s skupnimi Seveda se je bilo treba po dolgem spuš~anju tudi povzpeti nazaj krater od granate … Na približno osem kilometrov dolgi poti mo~mi sami pripravili hrano, zunaj doma do Poklona. Pri tem ni bilo težav. Na Poklonu so bili v domu vsi smo pre~kali tudi reko So~o in med drugim ob~udovali kajaka- še taborni ogenj, pred spanjem ob živah- deležni lepega sprejema dežurnih ~lanov PD Opatija, Gordane še, ki so uživali v tem privla~nem adrenalinskem športu. Ob nem in veselem pogovoru odigrali še in Arturja Stoji}, dobili ~aj in narisali nekaj vtisov s preteklega vrnitvi v dom nam je Damjan pokazal ve~ zemljevidov in grafi- kakšno družabno igro, pred odhodom pa izleta. Razstava njihovih likovnih in fotografskih del bo predvi- kone, shranjene v aplikaciji Outdooractive, Andrej Grlica (tudi združili mo~i pri ~iš~enju in dom zapustili doma odprta na za~etku decembra, v okviru miklavževanja. dolgoletni ~lan in izkušen vodnik iz PS KPD Bazovica, op. ur.) urejen, nared za naslednje skupine. Še enkrat se je pokazalo, da so izleti z otroki zelo navdihujo~i, pa nam je spregovoril o varnem gibanju v gorah. Kot je med Velika zahvala organizatorju in vodniku polni vedrine in sproš~ujo~i. V letu 2026 bo pripravljenih še drugim poudaril, je pred pohodom pomembno prou~iti stezo, Andreju Grlici ter ostalim vodnikom, Špe- Prek Banine, foto: Ivana Ili} nekaj takšnih izletov. y Darko Mohar poskrbeti za udobna obla~ila in ustrezno obutev, tudi za dežev- li Kralj, Andreju Barovi~u, Damjanu Pi - no vreme, ter zagotoviti dovolj pija~e ... S pomo~jo fotografij panu in Andreju Moharju. 27. september, Od Preluka do Rukavca Razgled na Kvarner, foto: Marino Dubrovi} nam je prav tako nazorno pokazal, kam in kako se je najvarne- y Renata Jerkov, prevod Marjana Mirkovi} Predviden izlet na Pe~ – Tromejo je bil odpovedan, manjša skupina PS pa je 7. september, Spominska slovesnost v po~astitev bazoviškim junakom bila navzo~a na proslavi z naslovom 50 let planinske poti SPD Trst Vertikala, ki je Letos je potekala že 80. spominska slovesnost v poklon Bazoviškim junakom, Ferdu Bidovcu, Franju potekala 5. oktobra, prav na Tromeji, Maruši~u, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valen~i~u. V okviru raznovrstnega ve~dnevnega programa na za~etni to~ki poti. ve~ lokacijah je bil tudi letos na dan osrednje sve~anosti organiziran planinski pohod na bližnji hrib Kokoš. Tudi tokratnega, jubilejnega 45. pohoda se je udeležilo ve~ ~lanov PS KPD Bazovica, društva, ki nosi ime po Da ne bi ostali doma na kav~u, so se pla- tej vasici v zaledju Trsta, tudi simbolu slovenskega upora proti fašizmu. ninci organizirali in sklenili prehoditi del 16 17 IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA Lisinske poti, in sicer tisti del, ki se za~ne na 0 metrov nad morjem, na Preluku, in gre vse do cerkvice sve- 4. oktober, Društveni dom Hangar, tega Luke Evangelista na 320 metrih nad morjem, v naselju Rukavac. Lep dan, dišave Mediterana, lepi Matulji razgledi – kaj ve~ ni bilo potrebno. Na železniški postaji v Matuljih (priljubljen štacijon) so si uspeli pogle- Letno sre~anje rojakov dati notranje prostore in za~utiti še vedno mo~an avstro-ogrski duh postaje, zgrajene leta 1873 na višini 212,986 metra nad morjem. Od tod do Rukavca je bila še slaba ura hoje, a nagrada za prehojeno pot je bil Svet slovenske narodne manjšine (SNM) krasen razgled na Reko in Kvarner. Turo so zaklju~ili in nato naredili analizo na Preluku. y Darko Mohar Ob~ine Matulji je tudi letos za ~lane 5. oktober, Proslava ob 50-letnici otvoritve Vertikale ter druge rojake in prijatelje pripravil le- zna~ke, majice in nalepke. Postavljene so tno sre~anje v matuljskem hangarju. Tudi dvojezi~ne table, pot je opremljena z žigi, tokrat so se poleg gostov zbrali številni prenovljeno pot pa so odprli z odkritjem obiskovalci iz Matuljev in okolice ter iz- rabili priložnost za seznanitev z delom informativne table. omenjenega sveta, navezovanje no vih sti - Navzo~e na proslavi so nagovorili deželni kov ali druženje. svetnik Furlanije - Julijske krajine Marko Navzo~e je v imenu organizatorja pozdra- Pisani, generalni konzul RS v Trstu Gre- vil predsednik Sveta SNM Ob~ine Matulji gor Šuc, županja Kranjske Gore henrika Robert Bav~ar, zatem pa tudi vodilna Zupan in podpredsednik Planinske zveze predstavnika Sveta SNM PGŽ Vasja Simo- Slovenije (PZS) Martin Šolar. Slavnostni ni~ in Sveta SNM Mesta Reka Boris Rejec. S proslave, foto: Planinsko pot Vertikala je vzpostavilo Slovensko planinsko govornik, alpinist Igor Škamperle, je ob Znova uspešno in koristno sre~anje, Marino Dubrovi} društvo (SPD) Trst, povezuje pa vrh Pe~ – Tromeja, sti~iš~e koncu svojega govora dejal, da je dobro, Ker matuljski svet že vsa leta od izvolitve arhiv Vide Srdo~ treh držav – Italije, Avstrije in Slovenije, z Jadranskim morjem v da dragoceno dediš~ino, ki smo jo prejeli, v 2015 podpira pouk slovenskega jezika in 9.–11. oktober, Mestna knjižnica, Zadar Trstu. Po italijanski strani, ki povezuje kraje, kjer živijo Slovenci, naravi in s ~loveškimi dejanji, primerno kulture, ki po modelu C poteka v tamkaj- Seminar za u~itelj(ic)e slovenskega jezika na pa je Vertikala dobila ime Pot Slovencev v Italiji. Pot, ki naj bi vrednotimo in posredujemo naprej! A ve~ šnjih šolah, so kulturni program tudi povezovala ne samo Alpe in Jadran, ampak tudi prebivalstvo na spominov izpred petdesetih let je predsta- letos s prisr~nim nastopom, kot to znajo Hrvaškem tem obmo~ju in planince, ki jih v te kraje vabijo prelepe gore. vil inženir Pino Rudež, nekdanji predsed - otroci, izpolnili u~enci OŠ Dr. Andrija Mo - Proslavo, na~rtovano na vrhu Pe~i, so zaradi izredno slabega nik SPD Trst in eden od avtorjev te poti. Letni seminar za vse, ki pou~ujejo slovenš~ino na hrvaškem, je tokrat potekal v horovi~i} iz Matuljev in njenih pod ruž - prostorih Mestne knjižnice Zadar v organizaciji reške enote Inštituta za naro- ni~nih šol v Juši}ih in Rukavcu. Za na- vremena preselili v dvorano Kmetijskega konzorcija v Žabnicah Za kulturni program so poskrbeli MePZ dnostna vprašanja (INV), pristojne za podro~je izobraževanja na hrvaškem, ki jo stop jih je pripravila u~iteljica Romana - Camporosso pri Trbižu. Program je povezovala predsednica Rde~a zvezda iz Saleža ter harmonikarici vodi dr. Barbara Riman, ter v sodelovanju z ZSDh in tamkajšnjim SKD Lipa, navzo~i Turkuši} Škrab, ki je prireditev tudi pove- SPD Trst Loredana Gec in se zahvalila vsem, ki so pripravili in Ivana Kresevi~ in Lara Fortunat. sta bili tudi obe predsednici slednjih, Barbara Antoli~ Vupora in Darja Jusup. zovala in med drugim povedala, da ima v odprli to pot, enako tistim, ki njihovo delo nadaljujejo in so jo Sve~anosti se je kljub slabemu vremenu in Sodelujo~e so uvodoma poleg omenjenih pozdravili še predstavniki ministrstev za omenjenih treh šolah letos skupno že ve~ s svežimi idejami in rešitvami posodobili. Napisan je nov Vo- veliki oddaljenosti udeležila tudi skupini- izobraževanje RS in Rh ter Zavoda RS za šolstvo. kot osemdeset u~encev! Otroci so ob tej dnik po poti, pripravila sta ga Jasmin Rudež in Maksimiljan ca iz naše PS, da se tako ohranjata bratska Namen seminarja je zagotoviti strokovno podporo u~iteljem slovenskega jezika, priložnosti recitirali pesem Na trgu Dra- Kralj (predstavitev je aprila letos potekala tudi v KPD Bazovica), povezanost in prijateljstvo, ki trajata že spodbuditi izmenjavo izkušenj ter krepiti sodelovanje med izobraževalnimi ustano- gotina Ketteja in zapeli priljubljeno Kek - dodani so žepni dnevnik in knjižica za zbiranje žigov ter tudi ve~ kot dvajset let. y Darko Mohar vami in slovenskimi organizacijami, so med drugim zapisali na spletni strani www. ~evo pesem, slovenske pesmi je na har- inv.si. Na seminar se je odzvala ve~ina u~iteljic in u~iteljev slovenš~ine iz vse hrva- 26. oktober, Izlet s PD Opatija na Slivnico in Cerkniško jezero moniki zaigral Luka Šamani}, Mojca Sma - ške, na programu pa so bila strokovna predavanja, delavnice in razprave o sodobnih jila iz Podgrada pa je prebrala svoj spis v Spremenjena je bila tudi smer vzpona, pristopih k pou~evanju slovenskega jezika ter predstavitve delovanja posameznih slovenš~ini, posve~en noni. Druženje se je opuš~en je na~rtovan vzpon iz vasice u~iteljev in tudi društev. Ob tej priložnosti so predstavili tudi dvojezi~no slovensko- tudi tokrat še dolgo nadaljevalo, ob ve- Martinjak, ker je strm in v takem vreme- hrvaško slikanico z naslovom ^ukec Nukec / ]uki} Nuki} avtorice helene Janeži~, drih zvokih harmonikarja Željka Valen~i}a nu zelo spolzek. Po približno dveh urah sicer vodje zbirke tiskov Slovencev zunaj RS v Narodni in univerzitetni knjižnici in kitarista Igorja Licula. je skupina le prispela na vrh, se spo~ila, (NUK) v Ljubljani, ki se je sre~anja tudi udeležila. V programu sta iz KPD Bazovica y Marjana Mirkovi} posušila in najedla v planinski ko~i, zna- sodelovali tajnica Sandra Grudeni}, ki je navzo~e seznanila z izkušnjami in novost- ni po zelo dobri hrani, ter se spustila po mi, povezanimi s prijavami na razpise, in u~iteljica DPS v društvu Vida Srdo~. isti poti nazaj v Cerknico. Medtem je sku- Poleg strokovnega dela je bil seminar tudi priložnost za druženje in povezovanje ter pina B obiskala Center za obiskovalce ogled likovne razstave 18. slikarske kolonije Jože Arzenšek 2025, ki jo pripravlja Cerkniško jezero in muzej Jezerski hram SKD Lipa, društvo, ki letos obeležuje dvajset let uspešnega delovanja, vsa leta pod Na Slivnici, foto: Po ogledni turi, ki so jo pred mesecem dni naredili Milivoj Fili- v Dolenjem Jezeru, se sprehodila ob jeze- vodstvom Darje Jusup. Društvo se je pohvalilo tudi z novim knjižnim naslovom v Milivoj Filipovi} povi}, Marinka Koželj Stepic in Darko Mohar, je izgledalo, da ru in uživala na svoj na~in. Tudi jezero založbi SKD Lipa, dvojezi~no slikanico V ~arobnem gozdu / U ~udesnoj šumi avto- je za skupni izlet s PD Opatija vse pripravljeno. Le v Cerkniškem se je za~elo polniti in je pokrilo veliko rice Vesne Bili}, ~lanice društva, z ilustracijami Evelin Dornik - Gregov, ki odslej jezeru je bilo zelo malo vode. Potem je pred samim izletom vse ve~ji del doline kot v ~asu ogledne ture. bogati tudi knjižne police v KPD Bazovica. krenilo narobe: Darko Mohar je zbolel, vremenska napoved je Na poti domov so si še ogledali Center o Velja dodati, da je Ministrstvo za znanost, izobraževanje in mlade Rh 29. avgusta bila zelo slaba, avtobus je bil samo delno poln, pa še od tistih, ki velikih zvereh Dina v Pivki in zaklju~ili, letos potrdilo kurikul za pou~evanje slovenskega jezika in kulture po modelu C v so bili prijavljeni, jih deset zjutraj ni prišlo na avtobus. da je bil izlet zelo lep. Slab za~etek, dober osnovnih in srednjih šolah na hrvaškem. Sklep je bil 10. septembra objavljen v Izlet je le stekel, kljub mo~nemu dežju se je dvajset planincev konec, pravi star slovenski pregovor. uradnem listu Narodne novine (NN 119/2025), velja pa od šolskega leta 2025/26. Tudi letos nastopili u~enci pouka slovenš~ine, foto: odlo~ilo za vzpon, deset jih je ostalo kot skupina B v Cerknici. y Darko Mohar Boris Rejec y Marjana Mirkovi} 18 19 IZ DRU[TVA IZ SVETOV IZ POUKA DPS Bavšica v srcu Marijo Pangos 3. oktober, Vlada RH, Zagreb (25. avgust 1933 – 30. avgust 2025) Svet za narodne manjšine RH, seja Na deževen dan planinci so se v Bavšico odpravili, Svet za narodne manjšine Rh (NM 4. novembra je Svet NM Rh v Izjavi najostreje obsodil nasilno Planinsko u~no središ~e, kjer ve~krat so bili. Na Reki je v 92. letu starosti umrl Marijo Rh) se je na tematski seji seznanil s prekinitev kulturne prireditve Dnevi srbske kulture v Splitu v Med potjo mo~no je deževalo. Pangos, dolgoletni in dejaven ~lan KPD Ba- poro~ilom hrvaške radiotelevizije (hRT) organizaciji tamkajšnjega Srbskega KD Prosvjeta – Pododbor Kdo bi si mislil, da ~ez no~ vse bo prenehalo zovica. o programih, namenjenih informiranja Split. Sovražni govor ob prireditvi, ki jo je finan~no podprl Svet in zjutraj sonce posijalo. V društvo ga je kot petnajstletnika pripeljal pripadnikov narodnih manjšin v Rh v le- NM RH, je absolutno nedopusten in podpiramo pristojne, da V gozdu ~akal nas je dom. stric leta 1948, uradno se je v~lanil na za~etku leta 1959 in vse- tu 2024, ki pa ga ni sprejel. Skupna storijo vse potrebno in krivce kaznujejo, je zapisano v Izjavi, ki Pogled na levo pade mi na Rombon, lej rad prihajal – to mu je zelo veliko pomenilo, je ob koncu leta minutaža na to temo v letu 2024 je, kot ob koncu dodaja vabilo vodstvu in ~lanom omenjenega KD na ki se dviga nad Bovško kotlino. 2007 povedal urednici takratnega glasila Kažipot ob šestdesetle- vsa leta doslej, še vedno nezadostna, po- osrednjo prireditev Kulturna ustvarjalnost narodnih manjšin v Pogled na desno pade mi na Bavški Grintavec, planino. tnici delovanja KPD Bazovica, ob jubileju, ki je tudi njemu udarek v prispevkih je na koli~ini nam e - dvorani Lisinski v Zagrebu, ki bo 30. novembra 2025. HRT se že leta požvižga na svoje obveznosti, Iz doline mogo~e se je povzpeti na vrhove Loške stene, prinesel priznanje. Društvo mu je podelilo zlato plaketo za dol- sto na kakovosti in v primerjavi z letom Ve~: www.savjet.nacionalne-manjine.info foto: www.savjet. v Julijskih Alpah še na druge grebene. goletno, požrtvovalno in uspešno delovanje: kot navaja mon o - 2023 je v informativnem programu zno- y Marjana Mirkovi} nacionalne-manjine. info Z novim dnem gremo na prijeten sprehod okoli doline. grafija o društvu (Slovenski dom KPD Bazovica avtoric Barbare va ugotovljen ve~ji upad minut, name- Zidovi trdnjave Kluže šepetajo nam zgodbe in Kristine Riman), je v mešanem pevskem zboru namre~ prepe- njenih narodnim manjšinam, predsednik preteklih dni zgodovine. val skoraj štiri desetletja (1969–2007), bil v ožjem vodstvu društva Sveta NM Rh Tibor Varga pa je še izrazil Obdaja nas neokrnjena narava, glas ovac, zelena trava. kot ~lan upravnega odbora KPD Bazovica (1996–2006) in vrsto nezadovoljstvo zaradi nezainteresirano- Do kala Koritnice žvrgolijo ptice. let opravljal številne druge dolžnosti, najdlje predvsem kot ~lan sti klju~ne manjšinske oddaje Prizma za Na enem delu Koritnica se steka v So~o, odbora samoupravnega nadzora društva oziroma poznejšega dejavnost Sveta NM Rh, kar da naj bi bi- nadzornega odbora (1978–2006). smaragdno reko, o~arujo~o. lo neugodno za manjšinski svet nasploh, Naša vodnika, Damjan in Andreja, oba sta nam Vodstvo KPD Bazovica je družini pokojnega rojaka, ki ~lanstvu ker je Svet NM RH krovno državno telo, s svojimi pun~kami celo pot polepšala. ostaja v lepem in toplem spominu, poslalo izraze globokega so- utemeljeno za vseh 22 narodnih manjšin In kako pohvalno je tudi to, da jim že od malih nog žalja. RH. Pozitivno je sicer ocenjen napredek v ljubezen do planinarjenja vsajajo! Marijo Pangos po~iva na novem reškem pokopališ~u Drenova. minutaži (53%) in številu (31%) TV-oddaj V domu zve~er veselo kramljanje, y Marjana Mirkovi} Manjšinski mozaik, medtem ko je znova predavanje, ve~erja, igrice, gremo na spanje. poudarjeno, da je v celotnem programu Pred domom zunaj ogenj je še gorel, hRT še vedno premalo vsebin, namenje- na kitaro Andrej špilal je in pel. Marija Travner nih pripadnikom narodnih manjšin. (Celje, 1943 – Reka, 2025) Novo jutro, odhajamo. 20. oktober, Lektorat za slovenski jezik, FF UR Na svidenje, Bavšica, morda še kdaj ^lanstvo KPD Bazovica je 16. novembra v 80-ta: desetletje mladih, predstavitev knjige pridemo v tvoj planinski raj … svojem 82. letu zapustila tudi rojakinja Ma- rija Travner, rojena Vivoda. Slovenski publicist, urednik, oblikova- drugim zainteresiranim obiskovalcem predstavil svojo knjigo lec, književnik in glasbeni poznavalec 80-ta: desetletje mladih. Osrednji del je bil namenjen pregledu y Zdenka Kallan Verbanac, september 2025 Marija Travner je bila v društvu vsestran- Žiga Valeti~ je na FF UR študentom in takratnih klju~nih skupin in pojavov slovenske pop in rock sko dejavna dolga leta, od v~lanitve na glasbe ter njenemu širšemu kulturnemu in družbenemu pome- za~etku 70. let 20. stoletja: najprej v mešanem pevskem zboru, nu. Žiga Valeti~ je poudaril, da so osemdeseta leta predstavljala tudi kot solistka, vse do leta 2020. Kmalu se je vklju~ila še v enega najživahnejših in najplodnejših obdobij slovenske glas- dramsko skupino, med drugim je bila kostumografka pri pred- Novoletna ~estitka bene ustvarjalnosti. Študente je popeljal skozi razvoj takratne stavi Piknik s tvojo ženo Andreja Jela~ina in v režiji Alojza glasbene scene, od punk gibanja in novovalovskih skupin do Usenika, komediji, ki je doživela ve~ kot sto uspešnih uprizori- Pride ~as, tev. Sodelovala je tudi v vodstvu društva in bila v ve~ mandatih pop fenomenov, ki so odlo~ilno zazn amovali glasbeni prostor ko naše srce in misli ~lanica nadzornega odbora. Od prvih volitev svetov slovenske nekdanje Jugoslavije. Ob tem je izpostavil tudi družbeni kon- objame tišina. narodne manjšine (SNM) na Reki in v Primorsko-goranski župa- tekst, znotraj katerega je glasba delovala kot prostor svobode, ^as, ko se umaknemo niji je bila ve~krat izvoljena na obeh ravneh, na mestni ravni v identitete in kreativnosti. od mestnega hrupa, štirih mandatih (2003–2007, 2007–2011, 2011–2015, 2015–2019) Dogodek je pripravil lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah, ki da najdemo svoj mir. in na županijski v treh (2004–2007, 2007–2011, 2011–2015). V meni, da so gostovanja dragocena priložnost za poglabljanje Taki predahi so kratki. zahvalo za dolgoletno, požrtvovalno in uspešno delo je kot ena naj- zanimanja za slovensko kulturo med mladimi na Reki. Potekal Uživajmo v teh trenutkih, zaslužnejših prejela priznanje, zlato plaketo društva, dodeljeno na je v okviru izbirnega predmeta Uvod v slovensko kulturo in ci- trenutkih globokega zadovoljstva slovesnosti ob 60-letnici delovanja KPD Bazovica novembra 2007. vilizacijo, ki se izvaja drugo leto zapored in je namenjen prib - in ljubezni, Družina, prijatelji in rojaki so Marijo Travner na zadnjo pot po- liževanju slovenske zgodovine, umetnosti, kulture in družbe v tihem boži~nem ve~eru, spremili 20. novembra na reškem pokopališ~u Kozala. Od nje se reškim študentom. Veliko zanimanje – vpis je znova omejen – naj nas popelje v novo leto 2026. je poslovila tudi skupina pevk in pevcev MePZ KPD Bazovica, potrjuje, da so teme s podro~ja slovenske kulture na Reki izjemno besede z zahvalo in v slovo pa ji je izrekel predsednik zbora in dobro sprejete, kar je potrdila tudi omenjena predstavitev. Naslovnica zanimive knjige, foto: y Zdenka Kallan Verbanac tudi sveta SNM na Reki Boris Rejec. y Marjana Mirkovi} www.knjigarna.buca.si y Povzeto po sporo~ilu lektorja 20 21 LITERARNI KOTI^EKSi-T Sem to kolumno napisała jaz ali umetnra Eva Lon~ari}: Veseli inteligenca? me delo z otroki in na Umetna inteligenca je prispela tudi do mene. Dolgo sem be- gla razbrati, ali je to napisal stroj ali ne. žala pred njo, obljubljala sem si, da tega pa res ne, in "Stroj se zacikla. Torej tudi umetna inteli- delavnicah trdila, da tega res ne potrebujem. Nisva se še popolnoma spo- genca potrebuje dotok živega materiala." prijateljili. Le sprejela sem jo kot nekaj, pred ~emer ni treba ali Materiala, ki ga ustvarja ~lovek. Z UI bo pa sploh ni mo~ ubežati. Tu je, vzemi jo ali jo pusti. je zelo zabavno, a tudi pou~no, kajti u~iteljica Vida Srdo~ je vse lažje, a lažje bo le do takrat, dokler K tej spravljivosti z noviteto so pripomogli dve besedili in ena bomo veliko znali. V trenutku, ko ne bo- bila stroga in zahtevna, veliko sem se nau~ila. Žal sem potem sodelavkina izjava. Nek ponedeljek zjutraj sva se namre~ spet mo znali dovolj, bomo zelo težko vedeli, lahko u~enje slovenš~ine nadaljevala šele kot dijakinja ~etrte- sre~ali v pisarni in takrat mi je vsa navdušena povedala: "Veš, ali je tisto, kar nam sporo~a klepetalnik, ga letnika Prve hrvaške gimnazije na Sušaku, ko je tam, na da sem vprašala UI, kako moram narediti komunikacijski res ali ne. "Presojevalci resnice bomo prvi srednji šoli na Reki s poukom slovenskega jezika in kultu- na~rt, da bo dober, in zakaj ga sploh moramo imeti? In veš, morali biti vedno ljudje." re po modelu C, za~ela pou~evati Simona Mahovi~. Kot kako odli~ne in kako temeljite in celovite odgo- Po Aha~i~evih besedah je slovenš~ina po maturantka pa sem se v tistem ~asu osredoto~ala predvsem na vore sem dobila? Neverjetno!" In potem še prej kakovosti na ravni UI na 35. ali kve~jemu možnosti za izbiro študija in stik s slovenš~ino je tako do da- omenjeni besedili. Prvega smo dobili v prevod na 40. mestu na svetu. Zato ker smo v to nes ostal v glavnem le v komunikaciji z društvom in na za doma~o nalogo na te~aju za francoš~ino. dobo vstopili kot eden najmo~nejših jezi- delavnicah, ~e ne štejem obiskov sorodnikov v Sloveniji ali bi- Naslov je bil: Umetna inteligenca – ali bo nado- kov na svetu, zato ker smo dovolj vložili vanja na Bledu, kjer naša družina že leta preživlja del poletnih mestila ~loveka?. Drugi je bil ~lanek priljubljene v skupni digitalni bazen. Vsi bomo mo- po~itnic." Poudarja, da jo v Sloveniji nasploh najbolj navdušu- novinarke Dela (Sobotne priloge) Vesne Milek, rali mo~no podpirati pisce besedil, jejo urejeno okolje in možnosti za razli~ne oblike rekreacije, ki je nastal v pogovoru s slovenskim (kra- prevajalce, lektorje, saj bomo inteligenco snim!) jezikoslovcem dr. Kozmom Aha~i~em, zlasti ker je tudi sama ve~ let trenirala atletiko. lahko vzdrževali le, ~e bomo vanjo vla- predstojnikom Inštituta Frana Ramovša za Kot ~lanica mladinske skupine v KPD Bazovica zadnja leta re- gali tisto, kar ustvarjajo, pišejo in pre- slovenski jezik. Naslov ~lanka je bil Ali bomo dno sodeluje pri delavnicah za otroke, skupaj z Michelle vajajo živi ljudje. Predvsem pa, opozarja zaradi umetne inteligence kot ~loveštvo bolj ne- Samardži} in Emo Kralji}. Vse tri so pomembna, velika pomo~ Vesna: jezik se ohranja, ~e se ohranja umni?. Oba naslova se kon~ata z vprašajem. in podpora društvu pri poteku dela z najmlajšimi: "Rada imam Ne slu~ajno. Umetna inteligenca prinaša mili- skupnost. Množil se bo, ~e se bomo dru- jon vprašajev za ves svet. žili, brali, pogovarjali drug z drugim iz delo z otroki, zabavno je, kljub temu, da je to generacija, popol- o~i v o~i. In tudi to je v našem ~asu ena Eva Lon~ari}, osebni arhiv noma druga~na od naše. Zdijo se mi preobremenjeni z Dragica Jakseti~ A vendarle obstaja tudi nekaj tolažilnih odgo- od možnosti upora. vorov. Tudi zame, saj moram priznati, da sem ob vse ve~ji uporabi UI okrog sebe za~utila tesnobo, skrb in dvom ter se še Do zdaj sem UI, takole za "firbec", vpra- Dvajsetletna Eva Lon~ari} je v KPD Bazovica od malega, razli~nimi dejavnostmi, so pod velikim vplivom interneta in v~lanjena pri nepolnih treh letih in na odru z violo v ro- brez mobitela skoraj ne gre, na to je tudi vezana ve~ina njiho- bolj spraševala, kam ta UI vodi naš svet. Kozma Aha~i~a, ki šala nekaj le dvakrat ali trikrat. Bila je kah še pred vstopom v osnovno šolo na Trsatu. Vklju~itvi v vih interesov, in opažam, da so tudi manj kreativni, kot je bila tudi sam pravi, da se v dobi UI skrivajo neverjetni potenciali in zelo prijazna, zelo mi je hotela pomaga- društvo je botrovalo aktivno ~lanstvo mame in tete, Kristine in moja generacija. Na delavnicah v društvu pa nam je le uspelo tudi velike nevarnosti, tolaži dogajanje ob koncu 15. in v 16. ti. Njeni odgovori pa se mi niso zdeli zelo Barbare Riman, ki sta pripravili tudi prvo monografijo o njego- pritegniti njihovo pozornost, uporaba mobitela ni bila dovolje- stoletju, ko so se ljudje, tudi mnogi intelektualci, bali knjige. inteligentni. Toda verjetno sem kriva jaz, vem dolgoletnem delovanju, k ~emur so ju najbolj spodbudile na in … preživeli so. Delavnice in vsi dogodki za otroke so Knjiga je predstavljala nevarnost pravemu znanju. ^e bereš saj je nisem ravno inteligentno spraševa- slovenske korenine po materini strani oziroma korenine Evine nedvomno zelo pomembni, od miklavževanja ter boži~nega in knjigo, lahko pridobivaš tudi nenadzorovano znanje, kar je po la. Morda pa jo za naslednjo kolum no babice Marije, po prednikih iz Bele krajine in iz znane sloven- novoletnega praznovanja, ki je tudi mene najprej pripeljalo v mnenju takratnih varuhov znanja vodilo v herezijo. Leta 1811 zaprosim, naj vam jo kar ona napiše. A ske glasbene družine Mihel~i~. Glasbeno izobraževanje je društvo, do vrste drugih, izobraževalnih, kulturnih in zabav- so v Angliji luditi uni~evali parne statve, saj so se bali, da bodo predstavljam si, da bi ji morala vprašanja nadaljevala tudi Eva, v osnovni in srednji glasbeni šoli Ivana nih vsebin, ki jih društvo ponuja." Delo z otroki bo verjetno vsi tkalci kon~ali brez dela. Verjetno smo tudi zdaj na eni izmed in navodila postavljati prav toliko ~asa, Mateti}a Ronjgova Reka, se u~ila violo in udeleževala tekmo- tudi njena usmeritev po kon~anem študiju, trenutno je v tre- takšnih prelomnic. Naj zaradi tega ob tla me~emo pametne te- kolikor sem ga porabila sama za to kolu- vanj ter bila ve~krat tudi prvonagrajena. Pogosto je obogatila tjem letniku Fakultete dentalne medicine Univerze na Reki. lefone ali se odre~emo tudi koristim, ki jih prinaša novost? mno. Ker kako naj bi vam UI sicer napi - tudi prireditve v KPD Bazovica: "V glasbeni šoli smo vajeni na- Kot pravi, se bo morda ob koncu šestletnega študija odlo~ila V francoskem besedilu sem prebrala, kako, zahvaljujo~ UI, ro- sala kaj takega, da bi bilo podobno prav stopov na odru in tudi dvorana društva mi je kmalu postala tudi za kakšno študijsko izmenjavo na Univerzi v Ljubljani. bot, dolg sedem metrov, lahko sam navigira po polju, sam mojemu slogu in mojemu toku misli?! doma~a. Nastopov nasploh ne štejem, a moram re~i, da se mi Kar zadeva mlade v društvu, meni, da je v razvejani dejavnosti poiš~e plevele in jih mehansko izpuli. Kako UI pomaga zdrav- hm, morda pa koristen odgovor najdem je od vseh, organiziranih v okviru KPD Bazovica, najbolj vtisnil dovolj prostora in možnosti zanje, sama pa poleg delavnic za nikom pri predpisovanju receptov, kako prakti~ne rešitve in v vaši u~ilnici o UI z naslovom AI ti to v spomin nastop v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljublja- otroke rada prisko~i na pomo~ tudi ob drugih priložnostih: "V velike koristi UI povzro~a tudi v izobraževanju, obrambi, mo- možeš na "jube-tube", kot temu kanalu ni julija 2019 ob odprtju razstave Slovenci na hrvaškem, ne le bilnosti ... Zaradi robota, ki ruva plevel, ni nih~e izgubil službe, društvo redno prihajam tudi med letom, obi~ajno ob ponedelj- re~e moj petletni vnuk. Kliknite še vi na- manjša pa je uporaba pesticidov, kar je koristno z vidika oko- zaradi zelo lepega okolja, temve~ predvsem zaradi številnih kih dopoldne, ter po svojih mo~eh pomagam pri tajniškem njo, morda razbije tudi kak vaš predsodek lja, zdravja in financ. obiskovalcev, najve~ ob mojih nastopih do tedaj." o tem ~udu. delu, sodelujem pri distribuciji glasila Sopotja ali letaka Info Berem dalje Vesno in Kozmo: umetna inteligenca je strašljiva, Ve~ let je tudi obiskovala pouk slovenskega jezika in kulture Bazovica in po potrebi ob kakšni prireditvi." Pa lepe praznike in sre~no novo leto vam ni oseba, je matematika. Vemo, da zmore predvsem dobro želim! po modelu C, najprej na OŠ Pe}ine: "Prihajala sem od tretjega Mladi, simpati~ni in zelo pridni ~lanici KPD Bazovica smo ob ra~unati. Na podlagi dobrega vložka nam da dober rezultat. Ko do sedmega razreda, kot zunanja u~enka, ker na moji OŠ ni koncu pogovora zaželeli uspešen študij tudi v prihodnje in na- y Dragica Jakseti~ so v OpenAI vložili besedila, ki jih je že ustvarila UI, ta ni zmo- dragicajaksetic@gmail.com bilo te možnosti. Pouk mi je bil vše~, spomini so lepi, bilo nam daljnje vztrajanje pri delu v društvu. y Marjana Mirkovi} 22 23 POGLED Z LOITNEKRRAARJN SI NKEO@TNI^IKEAKLSIRTEE^RAANRJNAI KOTI^EK Fotografije z razstave fotografske skupine foto: Đilio Arbula foto: Nata{a Grlica foto: Mikan Grlica foto: Darko Mohar foto: Ivan Marko Tomljenovi} foto: Sandra Grus 24 FOTO KOTI^EK