3za3Aiwn vHionsiB 1'to I. • &ie ("3, \/0 Spedizione in abbonamento postale 2° eruppo Poštnina plačana y »gotovini. Cena za Trst in Gorico 50 stotink O -r/,ide o o sredo in sobo1« zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici Ct'>'.<"■ Verdi *U-v. 47 Telefon štev. 292 l glasi !>e zai PČuirei.e]o po c*i< ku. Račur pri Cas^a di Risparmio Gorica. Gorica, drse 9 decembra 1944. 'a mesto Gorica in rst: posamezna številka 0.50 lir, polletna namočili« :6 lir, celoletna 52. lir Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številk« lira, polletna naročn. 47 — lir, celoletna 90.- Utirili! proti narodu Najhujša laž, ki si jo dovoljujejo komunisti po vsej Evropi, je ta, -da se izdajajo za nekakšne nacionaliste in to v vsakem narodu, ne samo med Slovenci. Kjerkoli so Nemci imeli ali še imajo zasedene kake predele, povsod velja komunistična propaganda: »Boriti se proti okupatorju!« Pri tem pa spret.no izrabljajo narodnostna čustva vsakega naroda, ki niso naklonjena kaki tuji nadoblasti. Toda nikjer komunisti ne mislijo z narodnimi čustvi resno, temveč povsod ta čustva napeljujejo, kakor mlinar vodo, na svoj mlin, za dosego svojega končnega in zadnjega cilja: boljšo-viške revolucije. Kjerkoli pridejo komunisti do oblasti, kaj hitro pozabijo na narodnostna gesla in jih odvržejo, kakor cunjar stare in neuporabne cunje. Komunisti so samo tako dolgo zavedni Francozi, Grki, Srbi, Bolgari, Romuni, so samo tako dolgo zavedni Slovenci, dokler nimajo oblasti, ko pa se kje prikoplje do nje, se iz -narodne zavesti norčujejo in trdi jo, da je to zastarela zadeva, reakcionarnost, šovinizem in podobno. To vidimo tudi na Goriškem, kjer je komunistu ljubši kak badoglianski. tolovaj, kakor pa narodno zaveden mož ali žena. Komunisti so na primer v Franciji pod nemško okupacijo organizirali tajne oddelke, ki so v gverilskih vojnah napadale Nemce. Ti makisti ali makistardi seveda niso dosegli prav nič, toda vpili so na ves glas, da so oni edino »o-svobodilno« narodno gibanje, ki se bori za svobodo krancl-je, imeli pa so pri tem račune. No, sedaj je Francija »osvobojena« toda ne po komunistih, tem več zaradi izredno velikih žrtev angloameriških čet. V Parizu vlada De Gaulle in čemu se torej ti makisti, oziroma makistardi, sploh še bore, saj nemškega »okupatorja« v Franciji ni več, razen na nekaj točkah. Sedaj so pokazali ti makisti, reci komunisti, svojo pravo barvo, ko izjavljajo, da nočejo zamenjati svojih pušk za dežnike. Nemcev v Franciji ni več, zato se sedaj komunisti bore proti francoskim oblastem, proti Angležem, proti Amerikancem, proti Dc Gaullu, ker hočejo sami zavladati nad francosko državo, v tem svojem stremljenju pa preganjajo in more nedolžne ljudi. Podobne težave ima tudi Pierlot v Belgiji. Tudi od tam so Nemci odkorakali in belgijski komunisti ne morejo sedaj trditi, da sc bore proti okupatorju, saj imajo belgijsko vlado. toda proti tej se še bolj srdito bore, kakor prej proti Nemcem. Poglejmo samo v Grčijo ali v Srbijo. Tam so razmere take, da si ljudje kar žele naza.) nemške okunacije, zakaj grški ali srbski komunisti morijo svoje narodnjake kar na debelo. Aretacije, streljanje, mučenje po zaporih, to se izvaja MEMSKI V ITALIJI lljiilMild nt'i Aiidmn - Srdite ohromim Budimpešta - Mestu KoVenno prepuščeno lire/ Ittijit - Ponesrečeni sovm/ni iiiijiiidi pri Kninu v ihdnmniji - Nepomembne liilki! no črli mod Sl-avnško in l.olnnsko - Hovrnčilm ot|enj nnil Londonom se nodaljuje Iz zadnjih nemških vojnih poročil posnemamo naslednje: Na bojni črli blizu Aachna so Nemci zajeli v manjših krajevnfih bilkah znatno število nasprotnikovih vojakov. V ozemlju okoli Hartgena in Vossenacka se nadaljujejo srdite bitke v gozdovih. Nemci so uničili 11 nasprotnikovih oklepnikov. Ameriške čete1 so v Posaarju skušale prodreti nemške obrambne črte blizu Merziga, toda nemška obramba jih je razpršila. 'Vzhodno Saauilauterna se nemške čete v matih trdlnjavicah o-gorčeno bore proti močno napadajočemu nasprotniku, južno od tega bojišča in jjužno-vzhodno Forbacha so se nasprotne čete približale nemški zahodni o-brambni črti. V eni sami bilki z nemškimi krilnimi četami so nasprotniki izgubili 18 oklepnikov. V Alzaciji so se spričo odločne obrambe nemških žet ponesreči vsi napadli sovražnikov. Francoske kolonialne čele so v gozdu Mart izgubile mnogo vojakov, ki so jih Nemci zajeli kot ujetnike. Nemški bojni lovci so na za-hodvi fronti pogosto posegali v borbo, sestreljevati sovražna niz-koleteča letaila ali pa jim preprečevala, da niso mogla odmetavati svojih bomb. Nemška letala so ponoči napadata sovražna oporišča: v ozemlju okoli Aachna ter povzročala zelo obsežne požare. Velemesto London je noč in dlan obstreljevano z nemškim povračilnim orožjem. V srednji Italiji je nemški nasprotnik poskušat z napadi in si s skrajnimi silami pridobil mostišče čez Lamone, severno Russia. Nemški grenadirji in lovci so v besnih protinapadih zavrnili sovražnika, zavzeli obsežen plen in zajeli dtasti ujetnikov. Ponovni poizkusi kanadskih čet, da bi prekoračile mejno črto so se ponesrečili spričo pomembnih sovražnih izgub. Severozahodno Ravenne so nemške čete zavrnile angleške napade. Mesto Raven-na pa so Nemci prepustili brez boja in s tem ohraniili to zgodovinsko mesto (Ravenna je kraj, kjer počiva Dante!) V Dalmaciji so nemške čete severozahodno Knina preprečile sovražne poizkuse za obkolitev. / ^^lostsJfanc'. 1F hgM* SkvMo J J&C sš/ BelgGM //a' r •O&BDb 'f? rt 'r ■ W Cmone. / Ep. afer* jČvsKd*? J » Ki KsJ& * J. nid^gior )Comacchio _ —G- frimjro jUfonsinp ^Ravenna \Cervia i KCesenatico.. Zeichenerkljrung. y£psenbahnen '^Hanale b Berge Ho hi'n in Met* 0 10 20 30 ‘iO SO Kilometer & bicca J J« J v**---■, Sarflfaarino ppsJiv^ ■ Urbmo rn iPSStefaio icfdllia 'biaravsj)ie'\ ■^Ancona ColJe^u, J -tiscuino *>c MuitevarJii ^Lsi)^ v Harf St Cag/i t 9fayol$f 7 Osimo \ Arezzo febriano Na zahodni strani Fruške gore v Sremu in v ozemlju južnovzhod-no Bukovarja se nadaljujejo srdi-srclite bitke. Na Ogrskem je bitka še boli pobesnela. Na ozemlju meri Dia-vo, Blatnim jezerom in Donavo so nemške1 čete dbsegle znatne ozemetjne pridobitve in sovražniku prizadejale znatne izgube. Na obeh straneh Budimpešte so boljševiki začeli 7. velikimi naipadi.. Južno mesta, na zahodnem bregu Donave, so nemške čete onemogočile napad sovražnih čet, ki so prešle preko reke tudi vzhodno Budimpešte, okoli mesta Hatvana so se razvile srditie bitke. Ponesrečili so se poizkusi boljševikov, da bi prodali na pogorju Vtatra in v odseku Miskol-ca. V južno-zaihodni Ogrski so nemške letalske jate uničile šte- Komunšsl-l^i^ prevrat v Grčiji V Grčiji je izbruhnila komunistična revolucija, ki stre-mi za tem, da uveljavi komunistično diktaturo proti ostalim političnim strankam, ki uživajo podporo Angležev. V Pireju in Atenah so izbruhnili krvavi nemiri in obe mesti nudita značaj bojišča. Angleški vojaški poveljnik general Scobie se je moral zateči k izrednim ukrepom. V sredo so vrgli oddelke angleških padalcev v komunistični glavni štab. Z angleškimi četami so-deljujejo grške redne čete, katerih poveljnik v Atiki je kar na široko, voditelje prave narodne zavesti skušajo komunisti čimprej iztrebiti, sa' mo — da bi zavladali sami. I o so pravi cilji Osvobodilnih front v vsej Evropi, taki so tudi cilji komunistov na slovenskih tleh! Kakšna je to re.i ta »osvoboditev«, če se zavedne družine, če ne preganja celo starčke in otroke? I am, kjer ni več Nemcev, tam se šele razvija gorje, tam se pričenja prava državljanska vojna, kjer nihče pred nikomur ni varen Ako na Goriškem slovenski komunisti šepetajo in skrivajo svoje načrte, jim to verjame, kvečjemu le kak njihov pri- ; staš ali pa kaka nedolžna, nič misleča ovčica. Razsodni ljudje vemo, kam vodi vse j divjanje OF — vodi v brato- | morno klanje, ki ga komunisti | na deželi že sedaj izvajajo, v ! primeru, da bi zmagali, pa še nodesetorili. Nauk Francije, Belgije, Grčije, Srbije, naj torej nauči misliti tudi nas Slo vence in nas prepričati, kako nujno potrebna je borba proti banditskim tolpam, katcrilt glavni cilj je, da »osvobode« večino naroda življenjske svobode ali sploh življenj. vilna vozila in čolne Sovjetov, porušile važne mostove ter |im prizadejale hude izgube. Spremljajoča nemška in madžarska lovska letala so uničila 18 sovjetskih letal. Na ostali vzhodni fronti, med vzhodno Slovaško in Lelonsko je prišlo te do nepomembnih krajevnih bitk. Neka severnoameriška letalska jata je napadla nemško glavno mesto. Drugi neipad1! Anglo-amerikancev so bili namenjeni \ zapadni Nemčiji, pri čemer je nastala velika škoda na stano-; vanjskih poslopjih v mestu tiamm. | Teroristični letalci so še poveča-! 'i teror nad civilnim prebivalstvom, posebno na obeh straneh Rena, in sploh v zahodni ter juž-nozahodni Nemčiji. Nemška o-bramba je sestrelila 42 sovražnih letal izjavil sledeče: «Mi se borimo za svobodo pred skrajno levičarsko diktaturo, ki se skuša polastiti oblasti z nasiljem. Porih se bomo tudi proti strujam skrajne desnice, če se bo hotela polastiti oblasti. Vsi morejo izražati svoje ideje v popolni svobodi, toda najprej iorajo odložiti orožje. Churchill je v parlamentu podal vrsto izjav o grškem noložaju in zatrdil, da se an~ llc ke čete borijo v Grčiji zato, da bosta zakon in red spoštovana. Dejal je med drugim, da čeprav želijo zavezniki pomagati Grkom, tega ne mo> rejo storiti, kadar se brzostrelke, ki so bile poslane za boj proti Nemcem, uporabljajo za poskuse vsiliti komunistično dikaturo, ne da bi ljudstvo prej moglo izraziti svoje ž< Moskva se sicer zaveda, da brezupni oboroženi odpor ne bo pomagal komunizmu do oblasti, toda lahko varuje ko-munistično gibanje pred uničenjem ki mu grozi od redne normalne uprave in od ustaljen ja razmer. Komunistični oddelki še morajo ohraniti do tedaj, da bodo vojaški uspehi Sovjetske Rusije omogočili nov komunistični val. Vesli iz vsega svela MARINF.TTI UMRL 1. decembra je umij italijanski futuristični pesnik Marinetli. Zbudil je pozornost zaradi svoiega originalnega sloga, ki je bil v modi v dobi tik po prejšnji vojni, ki pa se pozneje preživel. V svetovnih literarnih krogih je užival velik ugled. Za Slovence je zanimiv med dlrugim, da je leta 1933, ko je bil v Dubrovniku Kongres PHN klubov in se ga je udeležil sam Marincjtti, na prošnjo Izidorja Cankarja interveniral pri Mussoliniju za interniranega I rancfeta Bevka, ki je bil po tem res izpuščen. NFMŠKI ŠKOFJI-: PROTI KOMUNIZMU Nemški škofje so izdali pastirska pisma o vprašanju Cerkve j in boljševizma, v katerih opozarjajo vernike na boljševiško nevarnost in o potrebi boja proti njemu. KOMUNISTIČNE ŽRTVI. V BOLOGNI Med ruševinami bolonske velike bolnišnice, ki so jo porušili ameriški zrakoplovi, so našli številna trupla meščanov, ki so jih komunisti po groznem mučenju umorili v kratkem času njihovega gospodstva nad tistim predelom. UPORI V UKRAJINI General Vlasov je dat časnikarjem izjavo, v kateri zatrjuje da so izbruhnili v Ukrajini upori oboroženih nacionalističnih skupin. Nj vasi v Ukrajini, kjer ne bi obstajala mala skupina nacionalistov, ki so vse žrtvovali za pripravo splošnega upora. STETTINIUS NOVI AMERIŠKI ZUNANJI MINISTI R Bivši načelnik urada za posojila in- najemo Stetfinius je bil imenovan za novega zunanjega ministra Združenih Držav. Njegovo prvo dejanje je bilo, da je podal izjavo o italijanskih notranjih razmerah ter tako indirektno obsodil Edenovo prepoved, naj bi bil Sforza zunanji minister. VLADNA KRIZA V RIMU Vladna kriza v Rimu še ni končana. Bonomi je imel razgovore s predstavniki strank in zlasti z komunistom Togliatijem ter načelnikom krščansko dlemokratske stranke De Gasperijem. Voditelj akcijske stranke (nekdanii Giu-stizia e liberta) l.ussu je izjavil, da njegova stranka ne bo šla v vlado, ki bi se sestavila brez nekaterih antifašističnih strank. FUERER SPREJEL SZALAS-SIJA 4. decembra je t iihrer sprejel v svojem glavnem stanu madžarskega ministrskega predsednika Szalassija in se z njim raztovarjal o vseh vprašanjih, ki se tičejo njegove dežele. BONET FRANCOSKI POSLANIK V AMERIKI Za francoskega poslanika v A-meriki je bil imenovan Georges Bonet, znani radikalni socialistični prvak, ki je to mesto 5e pred leti zavzemal, bil pozneje francoski zunanji minister, še preje pa dblgoletni finančni mini-! ster. Vrnilev • slavne slike na Krk odredil, da se vrne škofu oioka K: k čudodelno sliko svete Lucije. S tem so Nemci vrnili prmorske-mu prebivalstvu eno največjih svetinj, ki je že skozi stoletja u-živala najudanejše oboževanje in sloves čudotvornosti. Slika je bila že nad 300 let v cerkvi Juran-dvora na Krku in je bila last vsakega tamošnjega škofa. Malo pred izbruhom prve svetovne (vojne je slika bila poslana na Dunaj v svrho obnove. Po izbruhu vojne je niso več poslali na otok, tudli ako je obnovitev bila dopolnjena. Leta 1918. je bila slika predana italijanski komisiji za premirje in tako romala v muzej. Takoj po začetku te vojne pa je bila od tu odstranjena in izgini la. Ljudstvo se je vedno bolj obračalo na nemška službena mesta in prosilo za pomoč v iskanju te čudodelne slike. Tudi krški škof se je obrnit na Vrhovnega komisarja s prošnjo, da se slika vrne pravim lastnikom in Vrhovni komisar je obljubil, toda v iskanju so nastopile velike težave. Šele po več mesecev trajajočem iskanju je bilo mogoče priti na sled sliki ki se je nahajala v nekem malem kraju videmske pokrajine m jo zapleniti, nakar je Vrhovni komisar odtredil nje povratek na Krk Zaščiteni prevoz, ki se je radi izredne vrednosti slike izvšil s posebno kolono motornih vozil, je prišel medpotoma pod ogenj krovnih iopov in strojnic anglo- j ameriških lovskih bombnikov. J Četudi so bili vsi avtomobili na i gosto prestreljeni in celo po- : škodovani z bombami, se čudo- j delni sliki in tudi vsemu moštvu j spremstva ni dogodilo ničesar. Nihče ni bil niti lahko ranjen. Vsi smatrajo tudi ta pojav za čudež. * * * DOPISI Kal nad Kanalom Preiti dobrim 'tednom se je ipo dolgem žaisu zopet pokaaal naš rojak Petrov Avguštin (pariEa/nsko Adaim). V vasi se je mudiiil C ur, pa je le eno posvetili svojimi domačim. Ostude pa je porabil /ju raagovore z njemu enakim to.vairiSemi Gašperjem Šmonovem ter je pri tem kazal, kaikšeai nu.ra biti praivi narodnjak. Med drugiim je povedal, dai se je poroči/l seveda po predpisih, ki jih določa partiaamska vera, denar pa, ki je bil namenjen «fairjeon», je porabil raje za «šnop«». Zaimima! se je za domobrance domafii-iie in za pobegle valšSaine ter pri lem stiskal pesti im Škripal z '/.obrni. Grozil je ,posameznikom rekoč, de bi ga on dobiil v roke, bi ga zrezal tki kosoke, kaikor je že napravil z nekaterimi! be- j liimiii psi. Rekel je, da raje pusti živeti sedem tujih vojakov, kot enegJ. ; samega dom obran ca. Še svojega Jast- j nega brada, im očeta bi spraiviiil na diru. i gi svet, če hi se nahajala v službi proti OF. Po njegovih izjavil je najti ici, ker je kos vsaiki operaciji. Videli ga bomo po vojni v filmu, ki ! prikazuje operacijsko sposobnost. A v-j taista, domačini so se te zapomnili in | liudi narod te ne bo pozabil! Lokavec pri Čepovanu j Kaikor se vidi, partizani ne sliši-I jo, ne vidijo in ne znajo ločiiti sra-j moto od časti, kljub temu da smo pred nedavnim s vet ovadi našemu preroku partizanskemu Sočairm, ki se klati po Lokovcu, da bi. njegov koš laži stresel v kakšen drug okraj, ker so nam že preveč dobro znane. On pa se kratko malo zopet pokaže na mitingu ter s tolažljiiviimd' besedami pove: •Ker srno bili pred nekaj tedni osvobojeni 36 domačin, bo Lokovec zapisan z zlatimi črkami1 v zgodovini. Nato pa se oglasi ženica: «Poloviico ste ga že zapisali, ampak ni' z zlati n ni črkami, ampak z ognjem. Boste že poskrbeli, da boste zapisali na enak način tudi drugo polovico.« Sočan naj bi1 že vendar enkrat prepustil. Lokov-čanoin, da bi sami piiisali. svojo zgodovino. Sam nai bi si pa preskrbel primernega dela, ne pa žrl žulje ubogega, po partizanih izčrpanega Lokov-čana. Č epovan Cepovainoi smo že talko obupani, da res ne ne vemo več, ka:j bi počeli. \ strašne sibiske smo prišli nad« te ?vo bode, o kaiteri toliko govoričijo, a j je od nikoder ni. Po dve do tri družine prebiivainjo pod eno streho, a še tu in miru, ka/jti raztrgani, bosi in lačni tovariši aiililjo v hrame. Konnisarji in druge višje osebnosti pa so toplo oblečeni in obuti ter vedno prirejiujo go. sfciije v znanih hišah, pred katerimi stražijo dostikrat bosi in napol premrli [irisijjenci. Tovarištvo poznajo ti gospodje saimio v besedi, v dejanju ,pa j& drugače. A preprost človek mora le molčati, in sicer danes bolj kot kdaj prej. Na tihem pa molimo: Terenoev, komisarjev iin druge podobne sodrgi reši nas, o Gospod! — Zvedeli smo, da se je vse blago, katero so oni- teden naropali «tovarili» po Kanadskem, ste-klo v hiso k Furonii Mairijd v Krvavcu. Ubežnii/ki iiz partizanskih vrst vedo povedati, da je Fuirone Marija za svojt navdušenje in postrežljivast dobila od rdečih komisarjev v dar dragocen kožuh. Bilje Prejšnji teden sta bila ubita tovariš Beč in tovariš Jaka iz Ljubljane. Prvi je bil načelnik VOS in VDV zn rensko okolico. Pravijo, da ima zelo veliko umorov na ve-dii. Mora že najbrže biti taiko, ker drugače ne bi postal načelnik VOS-a itn VDV. Vogrsko Tudi k nam pride včasih »Goriški list«, ki je zel o velik trn v peti par tizanom. Tako se je nek politkomisar izrazili o njem: »Goriški list« naravnost uničuje OF. Ljudje zelo radi berejo la list, ker je zaninniiv, vendar je vse to le lažinjiva propaigainda. Odkar prihaja ljudstvu v roke se čuiti sprememba. Daisi je njegovo pisanje lažnjivo, vkiljub temu potegne ljudstvo za se boj, da postaja nehote im nevede proti OFarsko. Pa še sami' ga podpirajo in sicer s tem, ko ga kupujejo in ne ibela garda«. Če hočejo partizani onOmoigočiiti izhajanje »Conskega lista«, je treba ljudi prip. i-viti do lega, da ga ne bodo ved kupovali. Ajdovščina Vedeli smo, da imajo partizani zelo dober okusj kp’osvobodijo kako vas in planejo pi>hl< |wo na živino, živila, obleko, kolesa, žeblje itd. Ni nam pa bilo znamo, da jim pridejo prav tudi strigiii in sirkove krtače, lcalere so vse ob zadnjem obisku v Ajdovščini v Ke-pičevi trgovini pobrali in odpeljali. Morda jih rabijo za čišč.vaj-} uši. Šturi rje Kot je že poročal cGoriški list> so partizani iz Črnega Vrha odpeljali več družin z otroci .vred. Na Otlici so se srečali z nemško vojsko in ljudem se je posrečilo zbežati iz partizanskih 'krempljev. Prvo zartočišče so dobili v Ajdovščini, kjer so jih mnogi zelo po-milovali. To ni bilo vsem všeč — posebno ne dvobarvnimi terencem. Ker so videli,* kako se ruši ob tekih prilikah tolovajska morala, zato so v vseh krii h . okolioi izdan d« kdor bo širil zgornje vesli o Črnem Vrhu, dobi . viinčenko v tilnilk. Planina pri Vipavi Prvi teden v novembru je obiskal svojega na smrt bolnega očeta bogodo vec Kete Milan, ki je študirali v Gorici. Več dinli se je zadržal v Ajdovščini. Pne 11. novembra pa se je okoraj-žid in sami šel peš proti Goniči. Do kani je prtsel in kani je izginil, ni znamo. V rtovče V teh vaseh je pairtfemom ugajalo že ob pr,vidi početkidi. Kako ineki ne! Vasi stojijo proč od državne ceste v bližini hribov Skoki in Ostrega vrha. Kar je pa največ: ljudstvo je biilo zanje. Zakaj ne bi bite? Ko so jim ipa obljubljali tako lepe stvari, o katerih gotovo še nirso nikdar slišali. Zadnje leto se pa tukaj utaborijo večkrat zelo visoka tolovajska poveljstva. — Centralna, pošta deluje nepretrgoma. — V bližini se sodijo in obsojajo ljudje, katere privlečejo iz vseh strani Viipaivske doline. Zato ni čudno, če je iste ljudi po vaseh im okolici popa-la groza in obup. In govorijo o strahovih, ki jih vidijo ob vasi Lisjaki, ko mrtvi vstajajo iz prezgodnjih grobov, tulijo in opominjajo. Kaj je prav za pran- na tem, je težko reči, nekaj pa je gotovo, saj je po partizanskih odredbah te vestii' pod smrtno kaznijo prepovedano širiti. Črni vrh Dl ejs™ s . IIGI rrovsTVE Pr’d dnevi je paitrola veha.rških do-n obranoev, ki se je napol i la v Zadlog pri Črnem Vrhu, prijela kurirko Tratnik Pavlo (po domače Trncova) iz Idrijske Bele. Pri njej so našli več pa.rtiraaLske pošte, ki je bila namenjena v Godovič. Po njeni iizpovedii so padle v roke pravice tudi Markič Ma. lija liin djrugfn njena vaščanka Ozbiče-va. Ravno pred dnevi se je Mairkit izraaiila, 4i>. je beli psi pač ne bodo n lovili. Sjpejf pa nul-Jikno, da ?j i ne bo hudo, Če se malo žrtvuje, saj je zmeraj govorilai, dia žrtve morajo f>iti. Tem Legendarnim tovarišicam je gotovo znana usoda treh nedolžnih žrtev ir/. Lomov in sicer čuk Terezije, njene sestre Marije im Oabič Frančiške, ki so jih izslrgali nesrečnim staršem preteklo zimo im jih v Zadlogu umorili1. .Cne so hitro razširile vest, da so ijh poslali na »osvobojeno ozemlje«, a> ni poteklo mnogo čaaai, ko sp že ljudje zvedeli, kaj mislijo partizani pod -o-svobojeno ozemlje.« Popularizirajte italija nske partizane! V torbici ubitega politkomi sarja so se našla zaupna navodila /.a politično ?c!c ir. propagando, med njimi sta se o-dlikovala zlasti dva ukaza po svoji neizprosnosti in katego-ričnosti. Prvi je bil: Popularizirajte I ital, za katerega baje še m dosežena tista mera popularnosti, ki bi bila potrebna za bodočega predsednika države. Baje imajo pri tem svoje prste vmes celo domobranci, ki so razkričali ljudstvu, da je Tito navaden razbojnik in galjot. Druga navodilo pa se je g la silo: Popularizirajte italijanske partizane!, t. j. badoglianct ter trieštinske in furlanske komuniste. Ne bi tega dali v javnost, saj je že tozadevna listina ležala v arhivu, kot dragocen dokument za bodoče čase. Toda spomnil nas je na to nek goriški OF-arski čve kač, ki je oznanjal, da je Bevk postavil OF spet na čisto na cionalno linijo. In da je napisal, ne vem kaj že, proti bado-gliancem in proti tovrstnim pritepencem v naši deželi. Resnica pa je ravno nasprotna. Glasi se: Popularizirajte italijanske partizane! Ta ukaz veže tudi Bevka in Bevk kot discipliniran hlapčič ko munistične partije ga do pičice uboga. Vsaj do nedavnega ga je ubogal, ko je v Ajdovščini popival z dvema bado glianskima karabinjerjema. Pravijo, da se je s tem pri ljudeh zelo zameril in da mu slabega sluha, ne bo popravilo vse njegovo kolesarjenje poa hribi okrog Lokavca in ves njegov stik z ljudmi. Če je že izdam tak uk p/, pravijo ljudje, da je treba že biti skupaj z badoglianci, po tem naj le bodo z njimi po hribih. In če jih zebe, naj se kar tam gori grejejo «alla fiamma del toro ideale», kakor pravijo v svojem letaku, v do lino vlačiti gret, pa jih ni treba! Nismo komunisti, res? V roke nan je prišel prepis \ dopisa štaba lil. Op. Z. Alp \ ske štev. 498-13, ki ga je 6. no 1 vembra poslal «Štab Gorenjskega Odreda» vsem celičnim sekretarjem edinic Gor. odreda in ga je podpisal politiko-: misar tega odreda Stevo Po- hote. V teh navodilih je nekaj pr-,v zanimivih točk, ki jih bo-m ) priobčili. Danes navajamo zgolj poglavje A točka -4 teh' navodil, ki se glase: «Vrata v Partijo moramo meti na široko odprta pri tem pa moramo pravilno razumeti širino Partije pri sprejemu novih članov. Vse stare partizane ki s tem da se borijo v g oz du izvršujejo program Partijo-.p treba sprejeti v Partijo če se čutijo komuniste, priznavajo družabni red v Sovjetski /vezi za pravičen in žele da bi tudi pri nas upostavili taK družabni red. Fse kandidate je treba sprejeti takoj, razen onih, ki so v času kandidature pokazali da se v Partiji ne bo-do razvili. SKOl mora postati res masovna organizacija. Paziti je treba da se v Partijo ne vrinejo tuji elementi (kulaki) nezdravi intelektualci, itd. Kse člane Partije pa je treba smelo dvigniti na odgovorna mesta.n Sedaj smo si vsaj na jasnem! Štab O DRI'D A daje povelja za sprejemanje v Partijo! To je že sam po sebi najjasnejši dokaz, da je vsa takozv&na «osvobodilna» vojska le komunistična milica in nič drugega. I o pa dokazujejo besede: i tem namenom, da posveti v diakon* I nalSaga domačega bogoslovca č. g. i .loška Štamto. Ze zjutraj zgodaj je | pri polni cerkvi ljudi g. nadškof med sveto mašo izvršil gamijivii obred i idiiaIranskega posvečanja lin pri tem ljudstvu v lepi domači besedi pouda-niil pom “n .im važnost tega dogodka: Častita! je mlademu gospodu, njegovim srečnim staršem in celi župniji, v 'kiaiteri je g. diiiaton vzrasel. Ob 9. e Prevavišem asistiral slovesni sv. nišai, ki jo je pel naš stari tainder-s-kii znanec preč. Mn-g Ignaicii Valen-( tiiinčič. Med sv. mašo je danel knezo-! nadškof slavnostni govor: v tekoči j slovenski govorici naim je orisal lik i našega zaiščštjnka sv. Andreja, .ki jo I veliko trpel in umrl mučeniSke smrti j zato An samo zato, ker je ljubil j resnico, pravico in Jezusa. Tudi mi. ; tako je iiavaijal Prevzviišeni, moramo biti pripravljeni po zgledu sv. An-I dreja trpeti, din, če je treba, tudi [ umreti za rejnico in pravico. Popoldne je g. nadškof obiskal malše najrevnejše, naše bolnike, ki niso mogli priti v cerkev: biliii so vsi zelo ganjeni, ko jih je visoki gospod obiskal, se zanje po očetovsko zanimali iin jim podelil svoj apostolski blaigosliov. Ko se je vrnil v župnišče, ga je čakalo vaselo presenečenje: pred župniščem so ga čakali naši šolski otroci in pa predstavniki o-draslih, da se mu poklonijo iin da I umu fc,roči jo denarno zbirko m se-| man išče. Prevzvišeni je bil vesel in hvaležen za tako širokogrudno rado-j darnost. Z blagoslovom popoldne se ! ;e lepa slovesnost zakjučila. Obisk našega; mul pasti rja je napravil na nas najlepši vtis. Njegove očetovske debrote, ki jo je ob tej pniiliiiki pokazal, ne bomo nikdar pozabili. —o — 'pism.o- Lfj Dragii »Goriški listrl Sprejmi iz naše vasi kratek dopis o tem, kaiko smo živeli v prejšnjih časih in kako sie križamo deduj (y senci (»osvoboditeljeve Naša vas leži ob glaivmi cesti, ki pelje v Gorico. Poprej nismo živeli slabo, ker nas je polog kmetovanja redilo ša drugo delo kot na pr. zidarstvo in obdelovanje kamna. Po prvi svetovni vojni so se ljudje z vso vnemo posvetili obnovii. Ko se je spet začela 'trgovina:, se je izkupi-k> precej denarja za raaoe kmeti,j-»ke pridelke. Na vojne težave so ljudje kmalu pozabili. Ko so na no-! vo postavili razrušene hi&e, so se za-I čeli zanimati tudi za prosveto in du-j hovnii' napredek. Ustamoviiii smo pev- • sko društvo in zopet so se slišale po naši dolini prelepe domače pesmi. Škoda pa, da se je v prvih I etih po vojni ugineadiilo Ipijančevamje, ples J in zapravljanje, M se je širilo še potem, ko se je delo bolj težko dobijo. Takrat ko mladii začeli nabirali staro železo, ki je preostalo od vojne. S tem so dosti zaslužili, a so l>ri igri in popiiivSinju tudi vrlino za-pKiviili. Igrali so za zelo velike vsote. Mainsiikdo je šel domov s težko glavo im praznim žepom. Skozi Grgar je šel tedaj ves vozni promet na Banjšioe in Čepovan. Pola so bila varna in vozniki so ponoči čisto mirno puščali potne vozove blaga na odprtih dvoriščih gostiln. LjuriisUvo (je biilo ikiljub .ftekateirftin napakam zelo pošteno. Zadnje čase, l*a se je to zelo spremenilo. Skoz, Grgar ne moreš tor tako iin ]>as5iiti moraš, kaj go»,rig, (la se ti kaj ne zgodi. Božje zapovedi so prišle precej ob veljavo. Zlasti so pri nas pozabili peto zaipoved: Ne ubijaj! Med drugliimi so 'odpeliatt Marijo Kulja-tovo, o kalteri sedaj pravijo, da dela v partizanski kuhinj i. Kje pa je tiste kuhinja, ne povedo, ker ne morejo. Mi pa dobro vemo, kam so jo gnali in da je ni več med živim: V nekaterih hišah se manijo samo. kako bodo tega ubili, drugega odpe-lja-li, tretjega obesili, četrtega mobilizirali. Pa če bi ostalo le pri inobiliizi rali. Pa če bi ostalo le pri besedah 1 Žal pa imamo premnogo zastopnikov v raznih komunističnih kuhinjah, iz katerih ni povratka. Božja pravica pai je že (marsikaterega grgarskega hudobnega zaje. lai. Nekateri se morajo potikati po gozdovih, drugi pa so že odšli tja, ; muh. Žalostna resnica je, da iimia naša vas nenavadno veVko člo-vešldh žrtev, in sicer po zaslugi »Osvobodilne Fronte«, kateri so pametni ljudje dali bolj primerno iime: Oslovska fronta. Vaiški terenci so zaukazali, naij se potnikom pregleda prtljaga. To se ras dete lin jpreglledmvalci dlostiikrait vzamejo zase, kar najdejo. Pri tem delu se posebno odlikuje neki Vipavski! Tone, kateremu se je pridružil še Forč z Banjšice. Taiko živimo v večnem strahu za imetje m življenje. Pritožiti se pa ne smemo nikamor. Celo učeni gospodje naše vasi nam ne vedo svetovati, .kaj šele jh)-magaiti. Bog in sveti križ božji, slaba naim prede, čeprav vemo. da bodo grgarski OFarji poskočili in zakričali, da je vse’to le propaganda. Pa se bomo že še oglasili in r- ikrili še druge osebe in njihova dela. PREHRANA Jajca Od /. t. m. dalje so v prodaji jajca in sicer za stalne odjemalce pri sledečih trgovinah: Cooperative Operaie, Korso Verdi; Cooperative Operaie, Korso Muti; Cooperative Operaie, Markonijeva ulica; Cooperative' Operaie, trg Tommaseo; Ciaechi Emil, ulica Vittorio Venelo; Kutin Jožef, Semeniška ui:ca; De Michelini, Morelijeva ulica; Dreossi, ulica Sv. Gabrijela; Far-foglia, trg ltalo ftalbo; Farfogilia Anion, ulica 20. septembra; Far-foglia Cezar, trg Tommaseo; Ta jajca bosle dbbili na odrezek št. 27 po 7,— lir eno. Goveje meso Od' petka naprej se t>o razdeljevalo goveje meso pri mešanih: Novoni, Mazzinijeva' ulica; Boc-cadoro, ulica Morelli; Kogoj, Cavour jev trg; za običajne odjemalce. Meso druge vrste Danes, v soboto, se bo razdeljevalo v občinski klavnici SanPAndrea v Štantražu meso druge vrst«. Prodajalo se bo od 7.30 do 11. V slučaju alarma se bo razdeljevanje nadaljevalo v Prvih treh urah po alarmu. Količina se bo še določila. lllrinki iz večnosti «Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, kateri nosijo mehka oblačila so v kraljevskih hišah. Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, še več ko preroka.» Ta odlomek iz jutrišnjega nedeljskega evangelija nam kaže, s kako velikim govorniškem poudarkom je Kristus hvali' svojega predhodnika Janeza radi njegove neupogljive značajnosti. Ta in oni je zaslužil njegovo pohvalo, a nikogar ni s takim poudarkom poveličeval. S tem je pač hotel povedati, kako silno ceni Bog sam ljudi, ki so se s požrtvovalnim iskanjem resnice dokopali do spoznanja, kaj je prav in kaj narobe, in se potem tega spoznanja drže dosledno iin stanovitno, tudi za ceno največjih žrtev in celo življenja samega, kakor je to pokazal sv. Janez s svojo mučeniško smrtjo. Indirektno pa Kristus graja tiste reveže, pa naj bi bili tudi iz kraljevskih palač, kr nimajo nobenega prepričanja in se dado kakor trst premetavati na desno in levo, naprej in nazaj, kakor pač za-piha veter vladajočih mnenj, l aka neznačajnost izvira alt iz lagodnosti, ker se pač ne marajo potruditi, da bi spo> znali, kaj je resnica in kaj laž, kaj dobro in kaj hudo — alt pa iz mehkužnosti, ker ne marajo za resnico doprinesti nobene žrtve. Ti pa bodi značajen. Potrudi se, da spoznaš v vsaki priliki življenja, ikaj Bog od tebe zahteva. Ko si pa spoznal voljo božjo, izpolni jo brez ozira na desno in levo. IZ GORICE Marijanska akademija * Včeraj dopoldne ob 10.30 je bila v dvorani pri sestrah No-tre Dame marijanska akademija, kot proslava praznika Brezmadežne. Udeležili so st. je prevzvišeni nadškof Mar-gotti, kanoniki mnsg. Valentinčič, mnsg. Brumat in mnsg. Novak, profesorski zbor slovenske gimnazije z ravnateljem dr. Lovrenčičem na čelu. Akademija je zelo lepo uspela, sicer pa podrobnejše poročilo še sledi. reformo, ki jo je uvedel »z vestjo inu z dobrim •svitom zastopnih bratov« ter se sklicuje za svoje jezikovne spremembe »na več našiga imena inu 'jezika ljudi, kjir so okuli nas, Dolence, lstrijane, Vipavce etc, kateri skoraj povsod čisteši slovensko govore, kakor mi po Kranju inu Koroški deželi, do polu nemški«, in mu je še žal za »čurilsko lepo pismo«, da ga ne more »spet v ljudi perptn-viti«. Krelj, ki je obvladal materin jezik in poleg njega še hrvatski, starocerkvenoslovanski in druge slovanske jezike, je pisal najlepšo in n«-čistejšo slovenščino in uvedel tudi razne spre membe Trubarjevega črkopisa, kar so končno tudi pri izdaji celotne biblije upoštevali. Seba: ti im Krelj je pač najpomembnejši m->>. tesja < Posočja, kjer pa vendar preti, sti.ntiz^m m uspel Otiu.ejni položaj dežele ob Soči je nam.vč ^r>- roeil, da so na zahtevo papeževo in Benetk, ..iso dopustili, da bi reformacija prodrla v Italijo, že zgodaj ostro nastopili proti širjenju lutc-ranstva na Goriškem. Apostolska vizitacija pa peževega legata možniškega opata Jerneja Por-cia 1570, ljubljanskega škofa Kraševca Janeza Tavčarja 1582, dalje oglejskega pomožnega škofa Pavla Biz^ncija 1583 in 1587 patriarhovega pomočnika Francesca Barbara z njihovimi in vladni- mi odredbami je tako uspela, da je mogel 1593 Barbaro, ko je postal patriarh, poročati papežu Klementu VIII., da so se razmere na Goriškem tako izboljšale, da postane ta dežela »antemura-le d’ltalia contro gli Krctici«... In še moram poudarjati, da je prav v tem versko viharnem stoletju dal goriški Kras Ljubljani tri vnete, odločne škofe, goreče protirefor-matorje: Urbana Tekstorja-Kavčiča, Konrada Clušiča in Janeza Tavčarja. Posledica protireformacijskega dela na Goriškem pa je bilo tudi uradno priznanje slovenskega jezika v cerkvi, kjer je bil pač že od nekdaj v rabi. Posebno zanimivo je poročilo o kanonični vizitaciji 1583 v Kamnjah v Vipavski dolini, kjer je bil tedaj župnik Fran Valentič, ki je bral pred škofom mašo v starocerkvenoslovanskem jeziku, o čemer nam je zapisal v glagolski misale, ki se je pozneje hranil v Črničah- »1583. Miseca Juna na 15. Pride k nam v Kamnane gospodin škof Vidamski i nas vižita ta isti dan na svetoga Vida tako hoti, da mu Mašu hrvacki poem pred vsimi doktori i pred vsim pu-kom v crikvi S. Mihela v Kamenah. Ja pre Fran-češko Valentič Dalmatin od Raba.« V Istri imamo iz teh časov več mestnih šta tutov pisanih v glagolici, prav tako tudi glagolske misale in brevirje, saj se je bogoslužje vršilo v starocerkveni slovenščini. Glagoljali pa so tudi v Beneški Sloveniji, o čemer nam pričajo glagolski misali in brevirji, shranjeni v župnem arhivu v St. » etru ob Nadiži. Zdi se, da je bilo ondi staroslovensko bogoslužje v rabi vse do leta 1700. V Dornbergu je v cerkvi iz teh časov glagolski napis. O rabi narodnega jezika v cerkvi so gotovo razpravljali na videmskem provincialnem zboru 1596, ki je sklenil, naj se pregleda, popravi in razširi glagolski misal in brevir, in pozneje na škofijski sinodi v Gorici 1602, ko je bilo po patriarhovi odredbi poudarjeno, da je treba ljudstvo poučevati v domačejn jeziku, in je še dal na cerkvena vrata nabiti table, na katerih je bil izvleček iz katekizma v jeziku dotične župnije. O rabi slovenskega jezika v cerkvah na Go' riškem govori še ohranjeni rokopis, tako imenO' vani »Goriški rokopis« iz leta 1551, ki je uvezan v latinsko knjigo, obsegajočo razlago Pavlovih pisem in evhiridija sv. Avguština iz leta 1526 o-ziroma 1539. Rokopis ima slovenski in italijanski tekst. Slovensko besedilo je na osmih straneh in vsebuje uvodne ogovore pred branjem evangelija ali pred pridigo. Nekaj primerov: 1. Gnada nu milost gospodi boga dar suetiga duha... (Dalje.) Vesti iz Trsta in okolice ZLOČIN V četriek 23. 11. sla prišla dva neznanca v stanovanje pravoslavnega duhovnika Vojnoviča, starega 40 let. Rilo je v prvih večernih urah. Neznanca sla govorila dobro hrvatski. Med Vojnovičem in njima se je razvil živahen razgovor, najbrž političen. Na koncu sla ga povabila s seboj. Gospod je brez obotavljanja šel iin z njim mlajši sin. Eden od neznancev se je pa takoj vrnil nazaj na stanovanje in je na zverinski način ubil duhovnikovo ženo. Ko se je slarejši s n vrnil iz mesta, jo je našeil razmesarjeno in mrtvo. Drugo jutro so našli Vojnoviča in mlajšega sina v Gozdiču (Bo-schetto) obešenega. Vojnovič je imel iztaknjene oči. Javnost o tem zločinu molči. Medi ljudstvom v Trslu so sc širile različne govorice. Znano je, da je bil pokojni Vojnovič odločen protikomunist in dai je moral umreti na tako strašen način. Ali naj smatramo to kot pozdrav Srbskim dobrovoljcem ali naj smatramo to kot delo komunistov, ki se danes boje1, da bo roka pravice segla tudi po njih ter jih kaznovala za njihove zločine. Kakor koli naj že bo, čas bo odkril one, ki so krivi smrti teh nedolžnih življenj. Srbski dobro-voljci bodo pa še bolj trdi prijeli za puško, ker vedb, da je zločinski komunizem povsod e-nak, naj bo v Srbiji ali pa v Sloveniji. (Strutm ob Jddrmu). Podp ora »Zavedna slovenska gospoda« po naših mestih in trgih pač dobro ve, da je treba s krivičnim mamonom pridobivati prijateljev. Zato je treba tudi za vsak slučaj ohraniti dobre zveze s »tovariši« v hosti. Sicer so pa tovariši reveži brez prave obleke, čevljev in hrane. Tudi ti so usmiljenja vredni, tako pravijo. Prav lepo zato sprejemajo odposlance Rdeče pomoči, ko redno prihajajo k lem veljakom in magnatom po mesečne prispevke za »narodno vojsko«. Z vso dobrosrčnostjo in zavesijo, da tako izpolnjujejo »narodno dlolžnost«, posegajo globoko v svoje blagajne in darujejo velike vsote. Te dajejo terenskim zaupnikom za NOV. Tudi v Ilirski Bistrici je Rdeča pomoč zelo skrbno in redno o-biskovala svoje dbbrotnike: bi- striške velmože, ki so se tolikokrat trkail i na svoja slovenska prša, čeiš:! mi krščanski možje, ki smo ostali kljub italijanskemu nasilju narodno zavedni, obsojamo italijansko-slovensko komunistično drhal. Pa so se ujeli. Spisek Rdeče pomoči, najden pri blagajniku terencu neizpodbitno dokazuje, da so tud: bi- striški magnati prav kiepko z denarjem podpirali tiste, katere so v besedah obsojali Toda domobransko poveljstvo jih je pošteno ugnalo, ^o spisku Rdeče pmoči so morali bistriški dobrotniki dati tokratno svoto, ki je bila zabeležena v spisku, velikodušno odšteti /a nesrečne žrtve partizanskega dajanja v bistriški dolini in oi(oiu:i Pri poštenih Slovencih je ta dogodek izzval splošno odobravanje, dočim so prijatclii ' tovarišev« kislo kremžili svt.jp obraze in tiho kuhali jezo. (Strais ob J*4ta*ui. IZ TRSTA Uh iiiiiis[ii;hn konferenci! v Cliicnnu SLUŽBA BOŽJA V ZAK1 ONIščU V zaklonišču na Čampi Elisi se je ta teden med alarmom darovala sv. maša. To je prvi primer službe božje v podzemskem zaklonišču. Oskrbeli so jo očetje frančiškani od Marije z morja. Plemenita inicijativa je bila sprejeta s simpatijo in hvaležnostjo j občinstva. SMRTNA NESREČA PRED SODIŠČEM 11. novembra se je smrtno po nesreči] poročnik finančne straže Carlo Tomasi V gneči ga je j pritisnil voziček, ki ga je peljal postrešček Atilij Bregat. Proti j Bregatu je bila dvignjena obtožba zaradi umora iz malomarnosti. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev zapora. RAZKRITO TIHOTAPSTVO POPRA Državni komisar za pobijanje verižništva in črne borze poroča: Te dni je gospodarska policija razkrila veliko verižništvo, v ka* tero je bilo vpletenih več znanih trgovcev. V tem primeru gre za nedovoljeno prodajo popra. Lastnik bara Tomasini je kupil večjo količino popra od nekega Žida, nato pa je naročil dveira posredovalcema, naj to dalje prodasta. Posredovalca sta ponudila poper bratoma Padovan. Zastopnik te tvrdke so prodali poper nekemu GoUinelliju, ki ga je zopet ponudil neki večji trgovski tvrdki. Poper je dbsegel v prodaji n<; drobno 550% višjo ceno. Oblasti, ki so to drzno verižništvo odkrile, so zaprle Tomasi-niju ngov bar in odvzele trgovinska dovoljenja njemu in vsem njegovim pomagačem. Vsi ti ve-leverižniki so bili tudi izročeni posebnemu sodišžu na sodbo. UMRLI SO Orlič Janez, 37 let; Hankelč Jurij, 49 let; Miklavec Ida, /1 let; Cotič Frančiška, 54 lei; Gradišek Franc, 32 let; Brajko Rihard, 59 lot; Puntai Ana, 71 let; Piri c Anton, 82' let; Braijnič Ema. 81 let; Kanalec Katarina, 80 let; Kraševec Sancin Frnesla, 85 let; Kuzmič Šilic Marija, SO let. AVTO POVOZJII. DVE ŽENSKI V ulici del Bosco je v torek zjutraj avto podrl dve ženski in sicer 43 letno Ivano Pregelj in 75 letno Julijo Lesjak. Poškodbe niso bile težke. SPET NESREČA Z BOMBAMI 14 letni Bruno Geržinu je našel v ponedeljek v neki bombardirani hiši še nerazstreljeno bombo. Misleč, da ni nevarna jo je metal ob tja, pri čemer je bomba eksplodirala in ranila njega, potem 10 letno Lucijo Migliaccio, 38 letnega Antona Premruja in služkinjo Marijo čtrnič. TATVINA 80 000 I IR V baru Benedikta Sirna v ulici 30. oktobra sta diva lopova dolgo časa opazovala navade (lastnika in njegove žene Poseb- j no sta se zanimala za usnjeno j torbico, ki je bila vedno spravi je- i na v neki nezaklenjeni omari, j Končno se je lopovoma posreči- ; lo, da sta to torbico ukradla, v ( njej pa je bilo 80.000 lir. Po daljšem poizvedovanju se je oblastem posrečilo, da so prijele oba lopova in še rešili nekaj nad 32.000 lir. PLAČILO ZA ZAPLENJENA KOLESA Vsi, katerim so bila v dnevih od 28. novembra do 2. decembra zaplenjena kolesa in za katere še niso dobili denarna povračila, morajo proti predložitvi osebne izkaznice in oddajnih potrdil dvigniti denar pri občinski blagajni (Tesoreria Camunale) F. A. Nordio štev. 11 od 8.30 db 12. ure. Ako pa bi letalska nevarnost trajala delj kakor dve uri, bo izplačilo popoldne od1 15. do 16.30 ure. IMPERIALIZEM V ZRAKU Splošno znan je j>ojav, da cena poljedelskih ju i'! elito v pada, čim se oddaljuj umio od tržišč. Medtem ko knut iz mestne okolice drago proda svoje sadje, hribovsko sadje večkrat nima čeme. To velja za normaillne čase, kajti v vojnih časih so kompaktna tržišči razblinijo v tisoč iskalcev blaga, ki hediiijo po deželi. Vsekakor drži še vedno v splošnem pravilo, da cena pridelkom raste, kakor se manjša razdalja zemljišč od trga. Ta gospodarski zakon je prvi ob-d:>l:;il in znanstveno utemeljil nemški gospodarski učenjak Thiinen, ki je živel pred sito Leiuii. Biietvo tega gospodarskega silikona je v tem, da cene zavistjo poleg drugih sestavita tudi, od stroškov za prevoz. Cini bolj je blago oddaljeno od trži&ča, tem dražje je, ker so stroški zaradi razdalje večji. S tem pridemo na vprašanje pivvo-za. Razvoj tehnike je prevoz od Thii-nenove dobi1 že zelo izboljšal v neka-i|i , 'i painogdh pelo v taki meri, da Thiinenov zahoti skoraj ne velja več. prevoz se je tako pocenil, da ne ign> več tisle vloge kot jo je igral nekoč. M reža> komunikacij ss je tako zgostila in pognala svoje črte v prej ne-do-i.cipna področja da je miod. rna socialna država že mogla misliti na ta ko imenovano staniščno raziporednt, industrijo. V prejšnjih časih se je in-t'u ii-aja kopičila okrog prstainišč, rudiniSkii.h predelov okrog velikih po 1 iltličnfih in prr.m C /Ih -irdiišč, listi kr. ij, ki je bil za določeno industrijo go .potarsko najbo j u.?oden, se je i-menoval standardu kraj. Sam.sčnia, poraadelba pa je n vro naispro'en sistem ki teži m teni, da je indiKri.j«. po deželi Kliainiiščno .poraTdeljena glede na socialne im joliiične vidike, da ■e na pr. omogoči, tudi pasivnim krav jem, da pošljejo svoj prebitek prebivalstva v industrijo, ne da bi .-e po tem morali zateči je izseljevanju v oddaljene okraje. Ford je v oni sv »j h zadnjiilh knjig celo predlagal decen-trtiH!iwoijo industrije, ki se je po njegovih poizkusili popolnoma obnesla. Prav te decentralizacija in harmoni-r.-r-ijjn industrije s siceršmMni ljudslkim žiivljeintjem tvori po be edah znanega opoq rpaiuai BPix8iv ‘»»opran č 'T i blagostanja. Vse to je naredila nezadižina, vedno nove stvari- sinnjoča tehnika. Kakor je dala državam z razvojem su-hoze ni,skesa in morskega prom e‘a nove možnosti v roke, tako je dala z iznajdbo letalstva iin z njegovo i»,po- olnitvijo svetu na razpolago sredstva, da 'zrevoluciornra proizvodnjo prevoz ;>:i konsum. Na revolucionarno vlogo lelal Iva in na politični' poiedice mu ■ opozorila nedaivnia letališka konfeta v Ch;caif?u. Žumaliisli so jo o«na-čil' kol znak novega, porajajočega s** Olipper-imiperjalizma, ki se bo posluževal pri svojih (posegih v svetovno življenje predvsem velikih prevoznih Clipper -letal. Te dni je bulla ta konferenca zaiklju čenm O zaključkih javnost še ini, informirano. Vsekakor sta se na konferenci pokazali dve trenji. Eno je bilo med Ameriko in 50 ostalimi državami, ki so se udeležile konference. Svoje kalkoV tudi njihove zahteve je zastopala Velika Britanija. Proti pre- iii ic<5i aiai>er,kansik,uh amiht. >v, ki so šle za tem, da pribor .j o hegemonu j o a-merikanisikim zračn.im družbam, so se aavzamaJle za tako urgaiu.Zi.eijo med-1 narodnega zračnega prometa, ki bo temeljila na enakopravnosti vseh narodov .itn na nedotakljivosti njihovih živfijemjsk.il interesov. Združene Države, so s« temeljilo pripravile na to konferenco. Sijajno izdelani elaborati so z lahkoto doniiiniiradi m id Anglijo n dru^ii.i’ii držaivami. Nihče ni namreč bil na, .konferenco tako piMpraviljei., kakor Amoi ikainci. Kazen že znamih baz v Braziliji in v Vzhodni Afriki so zahtevali končno veljavne pridobitve na Bertu udih in na v zhodno-imd ijskih o-tokih, na Greonlandiji, v Južni Afri-kti, na Bld2njei.u Vzhodu im v lnd'ji. Samo na Pacifiku nameravajo' orga-niziraiti t.4(K> baz iu sicer na rotin.h. Maršalskih otokih in še mnogo drugih. Drugo trenje, ki st je pojav > pa je bilo med Ameriko in Sovjetsk ■ Kusi jo Sovjeti so odklonili v začetku u-didežbo na konferenci. Kot pretvezo so navedli, da se ne morejo udeležiti konference, na katero so vabljene protiboijševiiške države kot so Španija, Portugalska in Švica. Dejansko pa je šlo za popolnoma drugo stvar. Sovjeti so Mii zaradi am,erjlcainskih im-perjailiHtiičnih načrtov neprijetno dir* njeni. Sovjetsiko časopisje je inannigni-lo, da se tudi Sovjetska Unija zanima za zračna oporišča na Bližnjem Vaho, 1 du, v Severni Afr .'-.vv Jažmii Amierini 1 iin predvsem na Aljaski, /lasti polarna smier, kil so jo Sovjeti že dolgo č»-, sa tehnično preizkušaili in za KUtero so se tudii Amerikanci zelo zanimali1 je postala izrazita sporna točkai. Sovjete je zabolel ameriški poizkus, da bi dobili v roke ruski otok Srangeil, kot oporišče za ameriško zračno črto proti Sibiriji. Niti bogate poš.ijike po zakonu o najemu iin posojilu, ki jih Združene Države dan za dnem pošiljajo v Rusijo, niso omečile Sovjetov. Moskva je naredila protinapad. Opozorila je Ameriko na pogodbo iz leta 1867., s katero je Rusija prepustila Ameriki Aljasko. Razumljivo je, da je, ta protinaipad povzročit v Ameriki skrajno siinb vtis. Na obzorju se črtajo novi obrisi im-perjailizima, to je zračnemu imperializmu. Neustavljivi razvoj zračnega prometa, bo povzročil me samo o-gromne politične izprememfoe ampak, j 'tu li gospodarske, razrušiti bo tržišča, ustanovil ‘nove poti, nove potrebe, no-! ve cene. Že Janez E. Krek je med prejšnjo i svetovno vojno opozarjal Daničarje, da gre razvoj držav v velike prostore«. Zračni imperjalizeim, na katerega nas je opozorila chicafika konferenca, nam priča, da se razvoj v velike prostore pospešuje od dneva do dneva. Za naa Slovence, ki spričo tega postajamo še večja mrvica med nogami velikanov, ' pa je to opomin, da gremo vase, da se zaivemo samega sebe ter poživimo našo skuipnost do skrajnih meja, kajti le če bomo strnjeni in kvalitetni, se bomo obdržali. V svetu brezdušne kvantitete pa bo kvaliteta vedno o-hranila svojo visoko ceno. —o— Od .ovorni urednik: Or- Milan Komar . Gorica Narte Velikonja ‘Uesefe zgod6e z Goriške PRŠUT. Stara Polančevka, je kuhafla v ješprenju pršut. Prišel je mimo berač Svetlič. V kuhinji nikogar, ker je bila Polančevka nekam šla, v bližini nikogar in priložnost naredi tetu Svetlič naglo k ognjišču in naglo pršut v malho Toda nesreča: prav takrat je vstopila, Polančevka in videla. Baba se je začeta dreti. Svetlič čez polje, a baba za njim. Svetlič se je napravil razžaljenega, se obrnil in vrgel pršut na njivo: »Na, baba, kaj pa daš, če oponašaš'« se je potuhnil. »Kdo ti je kaj dal?« je vreščala ogorčeno. »Ali je skočil v malho sam?« se je izmazal. POTICA. Stari Brus je prišel vasovat k Bevku. Vidtel je običajno klop ob steni lepo pregrnjeno. Bil je Veliki teden in priprave za praznike v največjem teku. Med sedenjem pa je zgubal prtič in tako prišel na golo. Na stvar, ki je bila spodaj. Živahno so govorili in ni pc-zil. Čez čas je vstal, gospodinja pa za njim: »France, kam neseš našo potico?« »Hudir, saj nimam niči« se je branil in kazail roke. Gospodinja pa kazala njegove hlače. Na zadhjiei se mu je držalo testo. »Ker nisi mogel drugače priti do potici« so ga dražili sosedje, »si pa začel s testom in od zadaj!« KDO BO 7.ADNJI-GA POKOPAL? Stric Matic Seckj je prižoal vivček in zagrabili za lase paglavca. Včasi sem bil to jaz. j »Zdaj pa povej, kdo bo zad-| njena pokopati?« Vedeli smo, da ne smemo tegn | vedeti, zato smo ugibali. Stric Matic se je zasmejal: ! »Kdo? N h če, ker ne bo niko-j mur smrdeli« I Pa te je spustil. Toda zgodilo se je, da je nek-i do to zinil, ker se je hotel ma- i ščevati in mu ni privoščil šale. »Ti na že ne bošl« ga je zlasal, »ti gia že ne boš, ti se ognja varuj, da se ti ne bo prej slama ingnla v olnvil« ŽELEZO V NOETOVIH ČASIH Gospod Stepančič je bil župni upravitelj na O. Bil je »Eko< ker je pred vsakim stavkom uporabljal lo besedo. O njem krožijo razne zgodbice, med njimi ^'ra» kako je presenetil dr. Frančiška 1 rmpeta. Nadučitelj Čibej in dr. Lampe sta ga šla obiskat. Čibej je 1 ara-peta opozoril nanj ter se skril za farovžem, izpred katerega si; je slišalo, kako nekdb cepi drva. Lampe je drvarja spoznali, u ga je hotel preizkusiti: »Ali je župnik doma?« »Bom pogledal!« je bil odgovor in mož je stopil v farovž. čez hip je stal na pragu, oblečen v talar in s kolarjem. »Eko, doma je, kar napr=:'.< Ko je prišel še Čibej, je oba pogostil in na koncu obljubil, da pokaže obroč, kamor je Noe privezali barko, kakor je zahteval dr. Lampe, ki se je pripravljal, dla mu povrne župnika. — Šli so k naravnemu oknu. Luknja v skali meri 6X8 m. »Eko, tu!« je dejal Stepančič. »In boste morda trdili, da je Noe privezal barko na kamen? Ali niste obljubili obroča? Kje je železni obroč?« je dejal dr. Lampe. »Eko, slab dohtar Sv. pisma ste, če ne veste, da takrat še ni bilo železa!« ZAJEC. Imeli so pri družini G. lepega zajca. Hoteli so gia speči, ko je izginil. Ali ga je kdo ukradel, ali se je kam zatekel, ali ga je pes pograbil! Vseeno. Zajca ni bilo. Preiskati so vrt, preiskali gozdiček za hišo, preiskali njive: zajca ni bilo. Srečal je stari Koloverc otroke, ki so šli po grmičevju: »Kaj iščete, otroci?« je sočutno dejal, ker je — nekoliko gluh — slišal, da jih je baje zadela nesreča. Samo to ni vedel ločne,, kakšna. »Pečenko, pečenko!« so odvrnili otroci in iskali naprej.