BLASiLO SOCIALISTiCiE ZVEZE BEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 29. JULIJA 1966 — LETO XX. ŠT. 29 — CENA 50, DIN PAR JALOVA PRIČAKOVANJA Bolezen ni razširjena, bo- lujejo le redki posamezni- ki, toda treba je previdno- sti, ker utegne pojav biti nalezljiv. Gre za svgjevrstno poli- tično ohromelost in slabo- krvnost. Njene žrtve so ljudje, ki zdijo še vedno v preteklosti. Ko so še nepo- sredno odmevali sklepi bri- onskega plenuma, so se ti posamezniki za hip vzburi- li, oživeli. Nekateri so v teh sklepih čutili magično formulo, ki bo pometla s vsemi problemi, tudi tisti- mi na čisto individualni ravni. Nekateri še vedno pričakujejo, da bo zdaj, zdaj potegnil plaz predpi- sov in ukrepov od zgoraj navzdol, da pa pri tem ne bo treba (tem posamezrii- kom) niti s prstom migni- ti in odpreti ust in se bo cedilo mleko in med. Taki ljudje doslej na ža- lost niso prav nič razumeli, da je socialistična demo- kracija, da je naš samo- upravmi sistem odvisen od tvornega sodelovanja vsa- kega posameznika in ce- lote. »Kaj pomaga, jadikuje- jo, saj ne bodo nič uredili!« Kdo naj ureja in kaj? Mar ni naša nova ustava dovolj jasen in prepričljiv kažipot po katerem se lah- ko ravna vsak posamez- nik, vsak kolektiv, brez posebnih navodil od zgoraj. V mnogih kolektivih, tudi na našem področju, se de- lovni ljudje, predvsem ko- munisti, odkrito in tvorno spoprijemajo s problemi, razvijajo odkrito borbo mnenj. Tu teh posamezni- kov ni zraven, ali so ne- opazni, ali pa kličejo re^ šitve »od zgoraj«. Toda mar ne bi prav ti posamez- niki, če bi prišle take »re- šitve« od zgoraj in če se ne bi pokrivale z njihovimi težnjami, hitro začeli pro- testirati, češ, ali je to de- mokracija?! Ali naposled taka pričakovanja niso vo- ,da na mlin ravno tistim ■pojavom, ki jih je 4. ple- num pometel iz naše prak- se? Samoupravljanje je ne- odtujljiva pravica delovne- ga človeka v naši domovi- ni. Samoupravljanje je naj- bolj razvita oblika nepo- sredne demokracije, toda demokracija pomeni ob pravicah tudi dolžnosti, po- meni boj mnenj, p^omeni odločitev za najboljše re- šitve. Kako pa naj se od- vija ta proces, proces bolj- ših odnosov med ljudnn, ki si ne morejo predstavljati učinkovitega razvoja brez dramatiziranja, brez »pa- danja« glav, rušenja stolč- kov in podobnega. Naša družba je še vedno v pro- cesu revolucije, toda kot je dejal predsednik Tito, na- ! še hotenje je, da cilj do- I sežemo na najbolj humari 1 način. Seveda ne smemo pre- < zreti dejstva, da so med \ nami pošteni ljudje, ki so < kdaj imeli drugačno mne- ; nje o stvareh kot njihovi '< nadrejeni. Ti občani so bi- ] li ožigosani kot kritizerji, ; pa so utihnili. Četrti ple- ; num je takim gotovo veli- ; ka spodbuda, da se spet ; aktivno vključijo v javno ; življenje. Taki ljudje, ki so ; kritizirali iz stališča sploš- ; nih koristi, za interese skupnosti, pa tudi v obram- ; bo lastnih pravic, ki jih za- gotavljajo ustava, zakoni in I obče socialistične moralne '■ norme, morejo in morajo ' svobodno govoriti. S tem ' pa seveda ne mislimo na '. tiste, ki v naši demokraciji ' hočejo imeti zlato janio za ' ozke in sebične interese. Kot rečeno, pričakova- nja, da bo nekdo od zgoraj [ s papirnato vojno reševal probleme ali celo ugibal želje družbeno lenobnih po- sameznikov, so jalova. Kdor plava v takem mrtvem ro- kavu, proč od dinamičnih družbenih tokov, bo po svo- ji krivdi razočaran. J. Kr. HOOOOP! RAZBRZDANA SAVINJA NEj MARA SEDLA. FLOSI IM| FLOSARJI SO BILI NA VSEH ŠTIRIH STRANEH MOKRI, SUHA SO OSTALA LE GRLA. NAJTEŽJE SE JE OPREDE- LITI, NA ČEM SO FLOSI PO- TOVALI; OD LEVCA DO LAŠ- KEGA; PO SAVINJI ALI FLO- SARSKIH HRBTIH? Reportažo o flosariji berite na 4. strani. šE VEČ ISKRENOSTI RAZGOVORI Te dni so predstavniki re- publiških vodstev obiskali ne- katere občine našega območ- ja, kjer so se pogovorili š predstavniki občinskih druž- benopolitičnih vodstev o od- mevih in razpravah po četr- tem plenumu. V sredo so bili razgovori v Žalcu in Celju, v četrtek pa v Šmarju. Pred- stavniki občin so se pogovar- jali s tovariši Francem Simo- ničem, Silvom Hrastom, Vik- torjem Musarjem in s pred- stavnikom republiškega sindi- kalnega sveta. Na razgovoru v Celju je dejal tovariš Sfilmo- nič, da si bodo morala občin- ska družbenopolitična vodstva prizadevati, da bi živahnost in iskrenost ter doslednost, ki so jo pokazali komunisti v ko- lektivih te dni, trajala še na- prej, ker čas dopustov ne sme bit,1 razlog, da bi prenehala živahna dejavnost, ki jo je sprožil četrti plenum. ODKRITJE SPOMENIKA M P«\iKVI Pojutrišnjem, v nedeljo po- poldne, bo velika proslava in svečanost ob praznovanju 25- Ictnice vstaje na Ponikvi pri Žalcu. Ob tej priložnosti bo predsednik občinskega združe- nja Zveze borcev iz Žalca to- variš Cilenšek odkril tudi spo- menik padlim borcem, aktivi- stom in žrtvam fašističnega te- rorja s tega področja. Odkritja spomenika se bo udeležilo poleg kulturno-poli- tičnih delavcev iz občine še večje število borcev ter akti- vistov, ki so delovali na tem območju med nairodnoosvobo- dilno borbo. Po odkritju spo- menika bo kulturni program in partizansko rajanje. Sred- stva za spomenik so zbrali pre- bivalci sami. -ez VREME OD 29. 7. DO 5. 8. Močnejši dež z ohladitvijo okrog 29. julija in 4. avgusta. V osta- lem bo deloma sončno, vendar s pogostnimi krajevnimi nevilitaml. Predsednik občinske skup- ščine Celje, tov. Zdravko Trogar predaja plaketo• bratstva predstavniku dele- gacije iz Ćuprije. Več o po- menu plakete in o njenem izgledu na 3. strani. Foto: J. Sever CEIJE M PRAZNIČNE M\ Celje je ob zaključku pretek- lega tedna praznovalo dvojni praznik, Dan vstaje slovenske- ga ljudstva in svoj občinski praznik. Praznovanje dvojnega praz- nika je bilo sicer skromno, to- da nič manj svečano, saj je mi- nilo 23 let, odkar so tudi streli iz pušk borcev prve celjske čete odjeknili v okviru splošne vstaje slovenskega ljudstva. Hiše so bile okrašene z zasta- vami, razen nekaterih redkih izjem. Svečano vzdušje je po- večal edini sončni dan v dežev- nem tednu. Celje je bilo na svoj praznik gostitelj delegacij iz Ćuprije in Doboja, medtem ko je iz Siska prispel telegram s prisrčnimi pozdravi, čestitka- mi in z opravičilom, da delega- cije ne bo. Sicer pa so v glav- nem mestu Slovenije celo po- zabili, da praznuje svoj praz- nik tretje slovensko mesto. Od tam tudi telegrama s pozdravi ni bilo. Preveč skromno je bilo to, da so bili na svečanosti samo trije častni meščani od enajstih. To ni očitek, le radi bi jih na tak dan pozdravili. Slandrove brigade so bile le- tos posvečene celjskim kultur- nim delavcem, ki jim veljajo iskrene čestitke delovnih ljudi celjske občine. S praznikom je sovpadala obletnica gospodar- ske reforme. Najbrž je še pre- zgodaj, da bi med nagrajence prišel tudi ekonomist, ki bi v okviru reformnih prizadevanj dal svoj prispevek v korist mesta. Kot drugod v Sloveniji, so tudi mnogi celjski delovni ko- lektivi izrabili časovno bližino praznika vstaje in nedelje. Ne- katere delovne organizacije so itak imele prosto soboto, neka- tere pa so z nadurami nado- mestili soboto. Tako so mnogi občani imeli tri proste dni in so odšli na izlete, le škoda, da je nagajalo vreme. Vreme je kazilo tudi uspeh grajskih iger — o njih poroča- mo na 6. strani — pa je bil ta- ko uspeh manjši od naporov vseh, ki so nesebično sodelo-1 vali, zlasti še amaterji. Letošnji dvojni praznik je dokaz, da je mogoče dostojno praznovati tudi brez večjih stroškov. Prazniki niso v zu- nanjih učinkih in nazornih sredstvih, so v počutju, v srcih ljudi, v njihovi zavesti, -ec PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE V SLOVENSKIH KONJICAH DOMICIL BRACiCEVE BRIGADE # Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik GO ZB NOV Slovenije narodni heroj in prvi komandant partizanskih odredov Slovenije tovariš FRANC LESKOŠEK-LUKA. # Splošnopolitični zbor občinske skupščine je podelil domicil slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi »MIRKA BRACiCA<-. 9 Svečanosti tudi v drugih krajih, pomembnih po zgodovinskih dogodkih med NOV. Na predvečer praznika vsta- je slovenskega ljudstva je bila v Slovenskih Konjicah slav- nostna seja obeh zborov občin- ske skupščine in občinskega odbora Združenja borcev NOV. Seje se je udeležil še tov. Franc Leskošek-Luka, predsednik GO ZB NOV Slovenije, narodni heroj in prvi komandant NOV in POJ Slovenije, predstavniki komandnega kadra SNOUB »Mirka Bračiča«, številni borci te brigade in predstavniki osta- lih brigad 14. divizije. Predsednik občinske skup- ščine tovariš Adolf Tavčar je v svojem govoru na slavnostni seji opisal pot Bračičeve briga-, de, znane tudi pod imenom 13. j brigada. Zlasti se je zadržal pri tistem delu zgodovine te brigade, ki je povezan z osvo- bodilnim bojem konjiškega področja. Bračičeva brigada je v konjiški občini izvedla vrsto drznih in junaških akcij, njeno zadrževanje na tem področju pa je imelo srečno posledico, da se je veliko ljudi iz konji- ške občine vključilo v vrste njenih borcev. Posebej je po- udaril boje Bračičevcev med slavnim pohodom 14. divizije na Štajersko. Ko so na slavnostni seji z navdušenjem potrdili odlok o podelitvi domicila SNOUB »Mirka Bračiča« v občini Slo- venske Konjice, je akt o tem sprejel iz rok predsednika ob- čine tovariš Turnher, predstav- nik brigade. Le-ta je sprejel tudi brigadno zastavo, ki jo je prav tako podelila skupnost delovnih ljudi občine proslav- ljeni brigadi. S slavnostne seje so tri dele- gacije odšle v tri kraje, znane po borbah Bračičeve brigade, v Spitalič, v Zreče in v Stra- nice. Spitalič veže z brigado tragičen dogodek. Tu so poko- pali komandanta brigade »Mir- ka Bračiča«, junaka Milenka Kneževića. Vse tri delegacije so na grobove padlih borcev odnesle vence. V. L. Franc Zupane Stisnila sva si roko. Krepko mi jo je potežkal in se nasmehnil. Tako z očmi in s celim obrazom. Zatem me je presenetil izreden spomin. Našteval mi je dni in da- tume tam okrog 1880. leta, kot da je bilo to lani. Govoril je počasi, preudarno, kot da bi z vsako besedo želel po- vedati več, kot je mislil. Le ne- kajkrat se je razvnel, takrat ga je celega prevzelo in da bi pouda- ril pomen besed, jih je skušal ob- likovati z rokami. FRANC ZUPANC se je rodil 10. septembra 1871 leta na Debru pri Laškem. Točneje v železniški ču- vajnici na Debru, kot sin železni- čarja. Danes ta visok, vitek možakar z izredno živimi očmi živi v Laš- kem pri sinu. Pred 33 leti so ga upokojili, kot železniškega kret- ničarja. Starejši Laščani se ga še živo spominjajo, kako je iz dneva v dan prihajal s postaje in odha- jal naravnost domov, k ženi in šestim otrokom. Danes je že praded. Od lani, ko so ga začele dajati noge, ne gre več nikamor. Včasih se s taščo in sinom odpravi h kakšnemu sorod- niku, vendar se le nerad odprav- lja od doma. Raje v miru uživa v hiši, ob televizorju, kjer se tre- nutno navdušuje ob nogometu. Noče dati izjave, kdo bi naj bil po njegovem svetovni prvak. »Pravzaprav, kako bi rekel, slabo mi ni bilo nikoli. Najbolje pa mi je bilo pri vojakih, kjer sem bil cela štiri leta. Bil sem »cuksfirer«, za kar sem dobival za vsakih pet dni goldinar. To ni bilo malo! Poročen nisem bil, za- pravljivec tudi ne, veseljak pa, o, to pa . . .« Pozneje, ko se je vrnil in si ustvaril družino, je šele prav zaživel. Že v mladih letih mu je namreč umrla mama, oče pa se je na novo poročil, mačeha pa ni z velikim zadovoljstvom gledala lačnih ust v hiši. Zato je šele po poroki našel nov, tem popolnejši dom. »Vidite, najtežje mi je bilo, ko mi je umrla žena. Rada sva se imela. Imela sva šest otrok, roje- nih v ljubezni, vse spravila gor, v šole, h kruhu. Vsi žive. Eden je celo vladni svetnik. Skromno, vendar pošteno smo živeli. Poli- tizirati nisem nikoli poskušal, niti maral. Tako je. Politike ne ma- ram. Moja žena je bila izredno prid- na in skrbna ženska. Da bi ob moji plaćici toliko ust lažje ži- velo, sva redila nekaj svinj, tako, da nismo mesa stradali. Kot pro- govni delavec sem imel od začet- ka 72 krajcarjev na dan, ko sem pa leta 1887 prišel na postajo pa sem že dobil 90 krajcarjev. To ni bilo mnogo, vendar sva z ženo ne- kako »furala«. Paberkovala sva o tem, o onem, bere rad, spi-«nlja stremljenja in dogajanja okrog upokojencev, razne iznajdbe in odkritja. Izred- no ga preseneča s kakšnim tem- pom gre razvoj naprej. Tehnika. Nekoč ni bilo slišati o elektriki, radiu; ko so ga prvič videli in poslušali so govorili o čudu, se- daj pa mirno spremlja televizij- ske programe češ: »Svet se razvija, tako je prav. Mladini pa vseeno zamerim, ker ne ve ceniti kaj ima. Kaj pa vča- sih, ko še kruha ni bilo dovolj. Ne, ne mislim, da bi jim ne pri- vo'ščil, toda preveč razmetavajo kruh. Presiti so . . .« Šalila sva se na račun stolet- nice njegovega rojstva, ki bo čez pet let. Menila sva se o tem in onem, njegovi sorojaki sg že zdavnaj pomrli, sam pa pravi, da se veseli stotega leta, kljub temu, da včasih čuti, da je že sam sebi v napoto. Toda to so rednki tre- nutki nejevolje, ki je pa pri njem redek obisko\alec. Torej: vse naj- bolje, Franc! Nani PISMA KAJ JE Z DOMOM UPOKOJENCEV? Pred leti smo upokojenci za- čeli od pokojnin plačevati pose- ben štiri odstotni davek, ki naj bi bil namenjen za zidanje stano- vanj za upokojence in ga odtegu- jejo od pokojnine slehernega upokojenca. Tako se je v blagaj- no celjske komune sleklo od leta 1961 in do konca 1965. leta pri- bližno 46 milijonov dinarjev. Že leta 1963 sem na zboru volivcev terena Gaberje in Hudinja vpra- šal, kaj je s tem denarjem. Na naslednjem zboru so mi odgovo- rili, da je namenjen za gradnjo stanovanj upokojencev in da je določen tudi že prostor za loka- cijo takega doma — in sicer na Lavi. Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke. Občutek imam, da je bil denar porabljen za druge namene. Kaže, da tudi odbor združenja upokojencev, ni čutil potrebe, da bi sklical zbor članov in jim po- jasnil, kaj se dogaja s tem od- tegnjenim denarjem. Prvega januarja 1966 se je zbi- ranje tega denarja kar čez noč preneslo.na drug naslov, to je na socialno zavarovanje. Ne vem, kako je mogoče denar celjskih upokojencev prenesti na naslov, ki zajema več ikomun. Mislim, da bi s tem denarjem morala raz- polagati vsaka komuna zase. Ce je celjska občina porabila ta de- nar v druge namene, so pravza- prav nekoliko krivi tudi upoko- jenci, saj so se zanj premalo za- nimali. Mislim, da bi tudi odbor društva upokojencev moral o tem razpravljati. Upokojenci naj bi ustanovili poseben odbor, ki bi skrbel za gradnjo doma. Sodelo- vali naj bi vsi upokojeni inženir- ji, tehniki, ekonomisti n delavci in vsak naj bi po svojih močeh sodeloval, da bi bila gradnja ce- nejša. Verjetno bi se za tako re- šitev ogrelo veliko upokojencev. Tak dom pa ne bi upokojencem nudil samo stanovanja, temveč bi lahko v njegovi okolici uredili tudi vrt, kjer bi se upokojenci lahko bavili z vrtnarjenjem in drugimi opravili. Mislim, da bi bilo o domu upo- kojencev treba, reči odločno be- sedo, prav tako pa tudi o teh štirih odstotkih, ki jih upokojenci plačujemo, ne da bi vedeli zakaj. Franc Arnšek, Celje SVATBENO KOSILO Za dan 23. 7. 1966 je bilo pravo- časno osebno naročeno v prisotno- sti dveh vodilnih uslužbencev svatbeno kosilo za novoporočenca iz Celja, in sicer v Hotelu »TRI- GLAV« v Dobrni. Ko so se svatje z avtomobili pripeljali v Dobrno, točno ob na- povedanem času, so lahko dolgih obražjov ugotovili, da naročilo ni bilo izvršeno. Ni kazalo drugega, da se napo- tijo dalje v Velenje, kjer so bili v zelo kratkem času po želji po- streženi. Kvaliteta naročenih jedil, pa tudi postrežba, zelo vljudna in ekspeditivna je zapustila pri ne- napovedanih svatih zelo dober vtis, za kar so se pri odhodu še posebej zahvalili kolektivu hotela >^PAKA« v Velenju. Izrekamo, čeprav nekompetent- ni na tem mestu javno pohvalo in toplo priporočilo vsem tistim, ki iščejo primerno gostišče za obi- čajne, ali pa svečane prilike, da obiščejo ta kolektiv, kjer tDodo strokovno in kvalitetno postreže- ni v nasprotju z grajanim hotelom v Dobrni, ki verjetno ni kazal in- teresa za domače goste, ali pa je strokovno tako šibek, da ne ve niti za osnovne zahteve turizma. Želimo, da se lokalni turistični faktorji ob naštetih dejstvih vsaj malo zamislijo, pri čemer pa po- udarjamo, da ni kolektiv podjetja >>TRIGLAV« nič kriv, temveč nje- govi najodgovornejši uslužbenci. Franc Klemen PROBLEMI VOJAKA Zelo rad berem Celjski tednik, ker nam je pri vojakih vsaka no- vica z domačega kraja zelo do- brodošla. Zato bi vas tudi prosil, da mi pojasnite, kako je z zade- vo, ki me zanima. Rad bi nam- reč vedel, če imajo fantje, ki od- hajajo na odsluženje kadrovske- ga roka pravico do enomesečne- ga osebnega dohodka. Tistim, ki so odšli k vojakom pred 1965. le- tom, so podjetja namreč to iz- plačala, drugim, kasneje vpokli- canim, pa ne. Zanima me tudi to, če mora podjetje svojega delav- ca zaposliti tudi potem, ko se vr- ne z odsluženja kadrovskega ro- ka in ali so kakšne možnosti, da dobi delavec, ki doma ne najde zaposlitve, potni list, da bi si po- iskal delo kje v tujini. Mislim namreč, da bi podjetje svoje de- lavce moralo sprejeti nazaj ali pa jih tako dolgo plačevati, da kje drugje najdejo službo. Ker so to vprašanja, ki zani- majo verjetno tudi druge fante v JLA, lepo prosim, da mi nanje odgovorite. Jože Novak, V. P. 8511-10/6 Kičevo O zadevah, ki vas zanimajo, smo povprašali občinski sindi- kalni svet v Celju in odgovorili so nam takole: 1. Izplačila osebnih dohodkov delavcem, ki odhajajo na odslu- ženje kadrovskega roka, urejuje- jo v delovnih organizacijah s svojimi statuti. Nekatere so se odločile za enomesečni osebni do- hodek, druge pa te možnosti niso predvidele. 2. Takoj po reformi so mnoga podjetja odklanjala svoje nekda- nje delavce, ki so prihajali iz Jugoslovanske ljudske armade. To je bilo razumljivo, saj so po- nekod imeli celo odvisno delovno silo. Ker pa je zaposlovanje teh fantov postalo že problem, je ob- činski sindikalni svet v Celju sklical posvetovanje, ki so se ga udeležili kadroviki nekaterih de- lovnih organizacij, pa tudi pred- stavniki zavoda za zaposlovanje. Pa tudi zvezna skupščina je s.pre- jela priporočilo, naj delovne or- ganizacije zaposlujejo svoje de- lavce, ki so se vrnili iz Jugoslo- vanske ljudske armade. Vendar je tudi to samo priporočilo, ki za podjetja ni obvezno in so si ga uredili v svojih statutih. 3. Ce zavod za zaposlovanje nezaposlenemu ne more preskr- beti zaposlitve, mu pripada hra- narina, ki pa seveda ni tako viso- ka kot bi bili njegovi osebni do- hodki. Ce delavec ponujenega delovnega mesta ne sprejme, mu ta pravica preneha. Dovoljenje za zaposlitev v tuji- ni pa je mogoče dobiti pri zavo- du za zaposlovanje, ki ima z ne- katerimi področji v inozemstvu celo posebne dogovore. No, tako je torej z vašimi vpra- šanji. V prvih dveh primerih bo- ste morali povprašati, kako so jih uredili v statutu vaše delov- ne organizacije, za tretjega pa vam želimo, da vam ga ne bi bilo potrebno uporabiti. PO PLENIMSKE RAZPRAVE MED KOMUNISTI V CEIJD: SAMOUPRAVLJANJE JE BILO OSllEONJI SMOTER Sklepi 4. plenuma CK ZKJ so zelo hitro in učinkovito razgibali komu- niste v celjski občini. Nekatere or- ganizacije so organizirale razpravo Že prve dni po plenumu brez čaka- nja na inciativo višjih forumov Zve- ze komunistov. Tako samostojnost je pogojila važnost vsebine 4. ple- numa in pa konkretne razmere v okolju, kjer te organizacije delujejo. Pretekli teden se je sestal tudi ob- činski komite ZKS, ki je proučil sklepe plenuma, analiziral politično situacijo v občini in sprejel nekate- re sklepe za nadaljnjo aktivnost Zv'e-t ze komunistov v občini. V sklepiK\ je priporočeno osnovnim organiza- cijam, da naj razprave usmerijo h konkretnim problemom in jih po- vezujejo z zaključki plenuma. Na- slednji sklep je, da je izvrševanju sklepov plenuma treba prilagoditi politično in idejno izobraževanje članstva. Komite smatra, da je skrajni čas, da v osnovnih organi- zacijah radikalno obračunajo z vsa- kim članom, ki bo odstopal od svo- jih nalog in odgovornosti, ki bo pa- siven. Komite je pooblastil ideološ- ko komisijo, da zbere naj evidentne j- še probleme in da jih posreduje ta- ko komiteju, kot osnovnim, organi- zacijam, ki naj te probleme obrav- navajo in sprejmejo konkrćtne za- ključke, oziroma predloge. Malokatera akcija je v vrstah Zve- ze komunistov v celjski občini tako hitro aktivirala vse članstvo. Po ne- polnem mesecu, ki je potekel od 4. plCriiitna] S&^dorhdla vse osnovne or- ganizacije razpravljale o sklepih, si večjidel tudi zastavile dolgoročnejše programe za delo, za poživitev ak- tivnosti, za konkretno razčiščevanje problemov. Ena poglavitnih značilnosti na teh razpravah je, da so skoraj povsod brezkompromisno zaostrili vpraša- nje odgovornosti komunistov na vo- dilnih položajih za mnoga neurejena stanja v delovnih organizacijah in politično-iteritorialnih skupnostih. Komunisti v celjski pošti so na pri- mer jasno pokazali to, da samo- upravljanje pri njih močno ovira centralistični sistem organizacije po- djetja. V Kovinotehni se je razpra- va v začetku razvila v smer obraču- navanja iz osebne prizadetosti, toda na koncu so tamkajšnji komunisti le načeli širša in važnejša vprašanja, ki pa so bila vezana tudi na začet- nega. Šlo je za uveljavljanje samo- upravnih odnosov. V skoraj vseh osnovnih organiza- cijah so komunisti zahtevali od viš- jih vodstev ZK, da izpopolnijo si- stem obveščanja, predvsem pa hitre- ga in temeljitega tolmačenja proble- mov, dogodkov in pojavov, ker bodo člani ZK le tako lahko uspešno po- litično delovali v svoji okolici. S tem ne mislijo na temeljna načela programa ZKJ in drugih političnih aktov, temveč za konkretne, vsako- dnevne pojave in niih prava ozadja. Te uspešno zaključene razprave med komunisti v celjski občini se- veda ne pomenijo, da končana ak- tivnost med članstvom ZK v zvezi s 4. plenumom. Bolje je reči, da je to začetek temeljitega procesa de- mokratizacije, poglobljenega razvo- ja samoupravljanja in humanizacije odnosov. —ec Častna občana Fran Roš in ing. Blaž Pristovšek v razgovoru z gostom iz Ćuprije med slavnostnim sprejemom, ki ga je na občinski praznik priredil predsednik celjske občinske skupščine. Vsebino pogovora ni težko uganiti. Ćuprijo in Celje veže bratstvo že od 1941. leta, ko je v tem srbskem kraju našlo svoj začasni dom in gostoljubje mnogo pregnancev iz Celja. RAZPRAVA O m\m ZAKONA O IZOBRAŽEVANJI) Komisija za družbene službe pri občin- skem sindikalnem svetu v Konjicah in po- sebna komisija občinskega odbora SZDL Slo- venske Konjice, sta na skupni seji obravna- li predložene teze o osnutku zakona o iz- obraževanju. Ugotovili so, da je določen na- predek dosežen že s tem, da se to zelo po- membno družbeno področje uredi glede fi- nanciranja z enotnim in splošnim družbenim predpisom. Vendar so menili, da bo za ne- posredno izvedbo potrebno še precej kon- kretnih razprav, zato da bo zakon res prine- sel tisto, kar na terenu, zlasti pa v delov- nih organizacijah pričakujejo. Zato so razpravo še posebej temeljito pri- pravili. Najprej bodo zbrali podatke, koliko so v zadnjih letih v občini izdali za šolstvo in oizobrazevanje. Tako bodo ugotovili, koli- ko sredstev je bilo izdanih iz občinskega pro- računa in koliko so dale delovne organizaci- je. Zbrati mislijo tudi podatke o tem, koli- ko denarja so izdali neposredno za šolstvo, štipendije, za dopolnilo usposabljanja odras- lih v raznih strokovnih in drugih šolah ter za znižanje vožnje dijakov srednjih in drugih šol. Komisija želi dobiti vse vire financiranja od osnovniii šol in otroškega vrtca do osta- lih strokovnih, srednjih, višjih in visokih šol. Istočasno bodo pripravljali širše razprave o osnutku zakona o delovnih in drugih orga- nizacijah. Želijo namreč, da bi svoje mnenje povedali tudi tisti ki sredstva ustvarjajo in tisti ki jih trosijo. V začetku septembra pa mislijo pripraviti širše posvetovanje pred- stavnikov podjetij, zavodov in političnih or- ganizacij, na katerem bodo razpravljali o zbranih podatkih. Menijo, da bo potrebno najti še druge vire dohodkov poleg tistih, ki jih omenja že osnu- tek zakona. V dosedanjem obdobju namreč nikjer niso obračunavali in vplačevali amor- tizacije osnovnih sredstev, kot to delajo V gospodarskih organizacijah. V ta namen pa so potrebna še dodatna sredstva. Ml\U9STi\I ZANOS FOIKIORE IZ DOBOJA Poskočna >barvitost Folklorna skupina iz Dobo j a v Bos- ni se je na potu v Francijo ustavila v Celju. Tu so imeli popoldanski na- stop, zvečer pa v Dobrni. Njihov pro- gram je kaj bogat in pester: narodni plesi, narodne pesmi, narodna mu- zika. Težišče njihovega programa je v originalni plesni barvitosti: Doboj- sko selo, splet kola iz Posavine (Bos- na), kola iz Valpova ter splet make- donskih kol. Očarajoč je ritem teh plesov,,-preseneti j ivo eksakten, včasih s sinkopami otežkočen. Gibno-zvočna slika teh plesov je praistinita, zasi- drana v davnini. Ob gledanju in po- slušanju nastopajočih prihaja člove- ku na misel Ivo Andrić, ki je znal prisluhniti nemi govorici te zemlje in njihovim koreninam iz davnine. Bosni je dal v svojih delTli genialno podobo, hkrati pa je odkril ta svet evropskemu svetu. Plese oživljajo narodne noše, ki so za gledalca prelestna podoba. Ele- mentarni plesi nas osupnejo in pre- tresejo. Kolikokrat skozi šegavost ali moško resnost izvajanja odbleskne zatajena bol, trpljenje naroda, v nji- hovi zgodovinski usodi. Za današnji' svet je čudo, da ti plesi še žive v svo- ji zemlji. Vredno je razmišljevanje o narod- ni noši. V muzejski vitrini je tak predmet statičen: za študij ornamen- ta, barvne sestave in kroja. Noša za- živi šele na osebi, ki jo nosi. Nikakor ni mišljena kot teatrsko oblačilo. Le domačin v kraju, kjer je bila noša doumljena, jo zna prepričljivo nositi. Vlita mu je po duši in telesu, v njej se naravno giblje in vsaka gesta je vsklajena. Ce bosansko nošo obleče Spanjolec, se bosta srečala dva tujca. To je le ena njenih funkcij, druga, odvzema plesalcu njegov individual- ni izraz in ga spoji s kolektivom. Med nihanjem plesnih gibov pa spre- meni noša še enkrat svoj obraz, po- stane plesni ornament. Stopnjevanje izrazne moči je dalje v menjavi moških in ženskih plesnih skupin. Plesalec izgubi v tej noši vsakdanji obraz, utone v utripanju kolektivne- ga hotenja in čutenja. Ustvarjena je živa vez krvi, ki polje iz starožitnosti. Folklopna skupina >>Ismet Kapeta- nović« je družina mladosti, polna za- nosa in ustvarjajočega ognja. A. S, KOZJANSKO SI ŽELI DELAVSKI AVTOBUS Delavci s Kozjanskega, zaposleni v Celju in drugje, kanior se morajo vsak dan voziti z avtobusom, ki jim je edino prevozno sredstvo, si zelo prizadevajo, da bi dobilo Kozjansko delavski avtobus. Le-ta naj bi od- peljal iz Kozjega zjutraj ob 4.25, ta- ko da bi pripeljal v Celje ob 5.45. Iz Celja pa naj bi se vračal ob 14.30. Z uvedbo avtobusa s takim voznim re- dom bi lahko zaposleni delavci iz Kozjega, Lesičnega in s Prevorja pra- vočasno prihajali v službo in h\ dela ne zamujali, razbremenili pa bi tudi redni avtobus, ki ima na splošno do- volj potnikov. Delavcev, ki bi se vozili z delav- skim avtobusom, je preko 25. Skle- nili so, da se bodo tudi osebno obr- nili na Avtobusno podjetje Celje, kjer upajo, da bodo usUšani. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET ■ Pred davnimi leti je proglašena ameriška jasnovidka napovedovala spopad med ZDA in LR Kitajsko in še danes verujejo mnogi njenim na- povedim. Morda je med temi vražje- verniki tudi vietnamski šef general Ky, kajti sicer bi si le stežka razlo- žili, kako si drzne nagovarjati svoje ameriške zaveznike, da bi udarili na Kitajsko in obračunali s skupnin^ sovražnikom. Njegovi drzni pozivi so ostali sicer doslej brez odziva, a morda bi se le komu zahotelo, da bi skušal uslišati klic hlodečega v pu- ščavi. Afriška enotnost preživlja v zad- njem obdobju nekolika težavne tre- nutke. Posledica tega vzdušja je tu- di večkratno prelaganje afriške kon- ference »na vrhu«. Zdaj so novembr- ski rok znova nekoliko preložili, če- tudi je tokrat raziog sprejemljiv, saj gre za časovno uravnavanje do- godkov. A kljub vsemu je še dosti drugih teženj in težav, ki jih bodo morali rešiti še pred konferenco, najkasneje pa na sami konferenci. Med Sirijo in Izraelom ni in ni miru, četudi se je OZN trudila, da bi uredila sovražnosti. Zdaj je spor pred varnostnim svetom, ki pa je. znova v zadregi, saj ne more kar ta- ko razsoditi, kdo sproža sovražnosti, obe deželi se pa — razumljivo — medsebojno obsojata. Tudi v Indiji ni nič kaj prijetno razpoloženje, saj se je parlament razšel in vse kaže, da je monsum- sko obdobje vplivalo tudi na poli- tične duhove. Stranke se cepijo in ne najdejo soglasja, zaradi česar bo- do verjetno le morali glasovati o zaupnici vladi. V Indoneziji je iz dneva v dan bolj jasno, da je general Suharto glavni besednik, kajti predsednik Sukamo ga je imenoval za premie- ra, četudi si je obdržal pravico iz- vršilne oblasti in možnost, da bo Še vedno lahko ukazoval ministront- Tudi v Kongu se spopad med bel- gijskimi najemniki in kongovsko vojsko še ni pomiril in četudi sO vsi dogodki precej zakriti, je ven- darle videti, da so spopade zakrivili belgijski najemniki v mestu Kisan- gani, ki so ubili tudi kongovskegC- polkovnika Tshatshija, ko je skušal posredovati v sporu. doslej največja reorganizacija trgovine v savinjski dolini KUPEC NAJ SAM IZBIRA Žalsko trgovsko podjetje Savinjski magazin združuje 36 trgov- skih lokalov od Petrovč, Letuša pa do Vranskega. Letos troje novih samopostrežnih trgovin. V programu imajo tudi ureditev interiera v Žalcu. Preusmeritev trgovske mreže na samopostrežno in spe- cializirano prodajalno. Pred dnevi so v Šempetru izročili v uporabo novo samopostrežno trgo- vino. Nekaj dni pred tem pa na Pol- zeli. Ob koncu prihodnjega meseca pa bodo usposobili prav tako samo- postrežno trgovino na Vranskem. S tem je kolektiv Savinjskega magazi- na začel z reorganizacijo trgovin v Savinjski dolini. To trgovsko podjet- je namreč preko svojih 36 prodajaln oskrbuje skoraj celotno področje do- line. Pretežni del trgovin prodaja špe- cerijsko blago, vendar oskrbujejo po- trošnika tudi s (tehničnim in gradbe- nim materialom, železnino, sedaj pa razmišljajo še o tem, da bi v Žalcu opremili in uredili interier ter na Polzeli specializirano trgovino. In- terieri so nova oblika prodajaln, ki služijo za notranjo opremo gospo- dinjstva s steklom, keramiko, tapet- niškimi izdelki. Pred leti je bilo na tem področju dvoje trgovskih podjetij, ki sta le s težavo zbirali sredstva za vlaganje v razširjeno reprodukcijo. Po združitvi pa je podjetje Savinjski magazin v zadovoljstvo potrošnikov preuredilo in na novo zgradilo več lokalov, tako na primer 'manufakturo in samopo- strežno v Žalcu, trgovino v Grižah, v Preboldu prodajalno »Tekstil«, pro- dajalno v Letušu, Prekopi, v Libojah, »Lastovko«, prodajalno na Polzeli, letos pa bodo delno obnovili lokale v Seščah in na Ločici. Samopostrežne trgovine, ta v svetu vsepovsod upeljani sistem, odprav- ljajo nepotrebno čakanje, poleg tega pa je potrošniku na izbiro vsa roba, ker jo ne drže v skladiščih kot pri klasični trgovini. Ni treba čakati na postrežbo, temveč si potrošnik lahko sam nemoteno izbira. V klasičnih tr- govinah se ob konicah dogaja, da mora potrošnik čakati na postrežbo tudi po več ur. kar v samopostrež- nem sistemu odpade, saj ob najhujših konicah odpade le nekaj minut ča- kanja pred blagajno na plačilo. Zelja kolektiva je, da bi potrošniku blago čimbolj pribljžali, s tem bi mu prihranili dragocen čas, kar se seve- da samo s samopostrežno prodajo ne da. Vsled tega teže, da bi poleg že obstoječih specializiranih trgovin v Žalcu, Preboldu, na Polzeli, Vran- skem, v Petrovčah in Šempetru ure- dili še več ter tako celotno področje doline enakomerno oskrbovali s špe- cerijskim in industrijskim blagom, i -ez Ob konicah je najbolj živo okrog blagajn, kjer uslužbenke hite, da bi čim- prej ustregle kupcu. Tu je pa ponavadi tudi edini kontakt z uslužbenci, saj si v samopostrežni trgovini kupec sam izbira. Foto: T. Tavčar šentjurski kmetijski kombinat stabilizira proizvodnjo kmetovalcev Uspela kooperaciiska vzreia živine letos 1000 ton goveje živine za izvoz. doslej so kme- tom priskrbeli 180 kosilnic, 15 traktorjev s priključki ter VEC naprav za umetno SUSENJE sena. predvidevajo, da bi ob uspelem kreditiranju lahko kmetje dobili vec kreditov, kot pa znaša celotna vsota davkov s področja Šentjurske občine. Kooperacijski način proizvodnje v kmetovanju je že dokaj ustaljena in uspešna oblika sodelovanja med družbenimi in privatnimi proizva- jalci. Kljub temu pa na nekaterih področjih nekdanjega celjskega okra- ja še ni prav zaživela. Med te. kjer do nedavna niso registrirali večjih uspehov, je spadalo tudi področje šentjurskega kmetijskega kombinata. Uspehi zadnjih let pa kažejo, da proizvodnja v kooperaciji na šentjur- skem področju zavzema iz leta v leto vse večji razmah. K temu je vseka- kor pripomogla pravilna politika vodstva družbene organizacije, ki v zadnjem času pomaga pri velikih vlaganjih v kooperacijsko proizvod- njo individualnih kmetov. Šentjurski kmetijski kombinat iz- vaja v praksi predvsem štiri koope- racijske prijeme pri proizvodnji go- veje živine. Tako ima skupino kme- tov kooperantov, ki vzrejajo govejo živino od sesnega teleta do 250 kg teže, medtem ko gre zatem ta živina v družbeno pitališče, kjer ga dopitajo po« potrebi. Ta živina je namenjena predvsem za izvoz. Drug način pitanja pri koperantih pa je takle: ko le-ti dobe 2.'50-kilo- gmmsko živino, jo spitajo na 450 kg; trOTJi, ko kooperanti pitajo lastno ži- vino do ustrezne in potrebne teže ter četrti način, ko kmetovalci rede ple- meno živino v kooperaciji in to pred- vsem krave molznice. Kmetovalcem kooperantom preskr- buje družbena organizacija — kombi- nat predvsem mehanizacijo, podrast in krmila. Doslej je kombinat priskr- bel uspešnejšim, predvsem pa spe- cializiranim kmetovalcem, 180 kosil- nic, 15 traktorjev ter več naprav za umetno sušenje sena. Ob nabavi traktorjev so kmetovalci dobili tudi ustrezno opremo od kultivatorjev, plugov, do naprav za spravilo sena. Poleg kooperacijske vzreje goveje živine ima kombinat tudi lastno čre- do, ki jo iz leta v leto povečuje. Tako v lastni proizvodnji samostojno vzre- de okrog 1100 glav goveje živine. V Šentjurju imajo lastno čredo pleme- nic, na Planini pa čredo plemenske živine za vzrejo plemenic. Vodstvo kombinata se trudi, da bi kmetovalce-kooperante specializiralo za določeno vrsto proizvodnje. Tako so uspeli, da je kooperacijska enota ena izmed najmočnejših proizvodnih enot. Veliko število kmetovalcev se je že odločilo za specializacijo. Tako na primer kmetovalec ŽNIDER ž Dolge gore z uspehom vzreja samo plemensko živino, PAVLE TISL s Planine pa se je specializiral za pi- tanje odrasle živine do 450 kg. Prav tako JANCIC z Blagovne in pa kme- tovalci iz vasi Brezje, ki so se spe- cializirali za vzrejo živine do 250 kg. Problem zase predstavlja podmla~ dek, ki ga kljub temu, da ima kombi- nat več sto telet, še vedno primanj- kuje. V tem obdobju bi jih kombinat za lastno in pa proizvodnjo v koope- raciji rabil okrog 800 glav. Kmetcj- valcem jih oddaja po deset, s čimer zelo dobro obračajo živino, saj na leto po dvakrat, trikrat živino obrne- jo, s tem pa dosežejo ustrezno kvali- teto mesa. Tako bodo letos direktno ali pa preko posrednikov Jzvoziii okrog 1000 ton mesa. ^ •< Velik razvoj proizvodnje nakazuje uspešna hranilno-kreditna služba pri' kooperacijski enoti. Računajo, da bi ob angažiranju večjega števila kme- tovalcev in njih denarnih vlog uspeli že sedaj zbrati do 250 milijonov di- narjev hranilnih vlog. Po dosedanjih predpisih bi lahko tako kreditirali- 30 %, torej približno 80 milijonov di- narjev. K tej vsoti bi lahko še dodala gospodarska organizacija ~ del sred- stev, s čimer bi dosegli zainteresira- nost in udeležbo banke, tako, da bi lahko kreditirali letno 100 milijonov' samo za proizvodno mehanizacijo, uiejevanje hlevov, čredinskih pašni- kov in za izboljšanje čred plemenske živine. Ob tem bi se vsekakor morali • kmetovalci-kooperanti čvrsto naveza-- ti z gospodarsko organizacijo. Ce bi to (Nadaljevanje na 7. strani) Gospodinje, ali mislite na zimsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju »KURIVO« Celje? Pripravljenih imamo 50 praktičnih nagrad v skupni vrednosti N-Din 10.000.mto 1. PRALNI STROJ 2. HLADILNIK 3. ŠIVALNI STROJ 4. SESALEC ZA PRAH 5. RADIOAPARAT 6. do 9. ekonom lonci 10. do 12. TRANZISTORJI 13. do 16. PENI ZA SUŠENJE LAS 17. ELEKTRIČNI PEKAČ 18. do 28. NOCNE SVETILJKE 29. do 30. RAŽENJ ZA ĆEVAPČIĆE 31. do 35. PO 1 tono PREMOGA 36. do 46. PO 500 KG PREMOGA 47. do 50. PO 1 PRM DRV Premog ali drva lahko naročite v naši matični poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7, ali pri naših zastopnikih: 1. Rogaška Slatina — Blaž Osojnik, Rogaška Slatina 93; 2. Šempeter v Sav. dolini — Alojzija šrabar, Šempeter 78, Marija Zlobec. Dolenja vas 67; a Sjraljar, šemp^t. - T?* 3. Polzela, Ivanka Drobež, Ločica 73; " 4. Mozirje — Senica Maks, Mozirje 184; 5. Vojnik — Berta Kramar, Vojnik 55; Veber Franc; 6. Štore — Mackovšek Marica, Lipa 77; 7. Celje — Jančič Ludvik, Ostrožno 1. 8. Žalec — Konrad Pevc. Za vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni kupon. Žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanjr potrošnikov. d NOVA ŠOLA NA PLANINI Svet za šolstvo občinske skupščine Šentjur pri Celju je na svoji zadnji seji posvetil vso skrb predvsem za- ključnim pripravam na otvoritev no- ve šole v Gorici pri Slivnici ter per- spektivnemu razvoju šolstva na pla- ninskem območju. Na Planini že dela razvita osemlet- na šola, ki ima zunanje oddelke v Šentvidu pri Planini. Tudi Dobje ima osemletno šolo ir^ vsaka od teh šol ima nekaj več kot 200 učencev. Svet je sklenil, da je treba razmisliti o možnosti, da bi na Planini postavili novo šolsko poslopje, saj bi v tem primeru lahko na to centralno šolo prešolali tudi učence višjih razredov z osnovne šole Dobje. Nobena od teh šol nima danes ne dovolj učil in ne dovolj ustreznega kadra. Svet pa je tudi razpravljal o osnovnih šolah v Dramljah in na Ponikvi. Uspela prireditev v Laškem NADALJEVANJE TRADICIJE LETOŠNJA TURISTIČNA PRIREDITEV PIVO IN CVETJE V LAŠKEM jE BILA IZREDNO SKRBNO PRIPRAVLJENA. KLJUB DEŽJU IN NESTALNEMU VREMENU JE LAHKO OBI- SKOVALEC ODNESEL IZ LAŠKEGA KUP PRIJETNIH SPO- MINOV. LETOS PESTREJŠI IN VSEBINSKO BOGATEJŠI PRO- GRAM. Prireditelji letošnjega Piva in cvetja je upravičeno skrbelo nestal- no vreme rninUlih dni, zaradi kate- rega bi lahko propadla- ta po mmo- žičnosti in vsebinsici pestrosti osred- nja prireditev na nekdanjem pod- ročju ceiljskega okraja. Kaže, da pri- reditelji zi leta v 'leto odpravljajo napake in program vsebinsko dopol- njujejo. Že v 'soboto dopoldan so organizirali v Laškem šahovsko tek- movanje za prehodni pokal ZB, na-^ to pa koncert godbe na pihala. Na večer je več tisoč ljudi priča- kalo Savinjsike flosarje, sprejeli so jih z godbo. Sledil je ognjemet, ki je navdušil gledailcc. Savinjski flo- sarji so zatem izročili predsedniku hortiikularnega društva in idejnemu vodju praznovanja IVANU VODOV- NIKU, miniaturni flos. Zatem so v kulturnem domu lovci pripravili lov.ski krst in podelili nagrade naj- boljšim strelcem na glinaste golobe, ki je bilo organizirano že pred tem. V nedeljo zjutraj so savinjski flo- sarji odrinili naprej proti Zagrbu. Ob devetih so organizatorji pripra- vili bogat sprevod ter zatem kmeč- ko obcet s šranganjem, ki pa jo jc nekoliko okrnil dež. V povorki so sodelovali poleg udeležencev kmeč- ke ohceti še učenci osnovnih šol, tu- rističnih društev-, skupine iz delov- nih organizacij in drugi. Vsekakor je bila osrednja prire- ditev praznovanja kmečke ohceti in šranganje, ta z duhovitostjo prežet star običaj, ki še danes navdušuje staro in mlado. Popoldne so bila športna tekmo- vanja ter nogometno srečanje debe- luhov in suhcev. Športnega tekmo- vanja se je udeležila tudi reprezen- tanca italijanskega mesta s katerim ima občina La§kp tesnejše stike. Osrednja prireditev laškega praznovanja — kmečka ohcet — je požela obilo priznanj. (Zgoraj) Kljub dežju, je laško pivo ohranilo svojo vred- nost, (spodaj) Foto: Berk, Laško Plaketa o bratstvu Na letošnji praznik ob- čine Celje sta bili podelje- ni dve plaketi mestoma Ću- prija in Dobo j kot simbol bratstva s Celjem. Plaketa, ki je iz tolčene- ga bakra, je delo akadem- skega kiparja Milislava Tomaniča iz Celja. Avtor, ki se celjski javnosti zaen- krat še ni predstavil z več- jimi deli, je uspel v tej pla- keti simbolično upodobiti Celje, njegovo preteklost in nj-egovc glavne značilno- sti v sedanjem času. V sredini kroga je celj- ski grb, v prvem vencu oko- li grba pa je avtor upodo- bil fragmente z zgodovin- skih spomenikov od rim- skega do srednjeveškega obdobja. V drugem vencu je nani- zal nek^j simbolov celjske- ga gospodarskega življenja, kot tehtnico, radiatorje, barve, tkalske čolničke, prereze debel, železarske odlitke, kemijo, dva leva EMO, prstane itd. Vse to zaključujejo v zunanjem krogu piramide hmeljevk, kot simbol hnieljarstva, ki obdaja mesto. Celotna plaketa je brez dvoma delo umetniške vrednosti, kljub simboliz- mu moderna, preprosta v izraznih sredstvih in tako tudi razumljiva. ŠTIRI DNI JE NJIH DESET V DEŽJU, SONCU, KDAJ SPODAJ, KDAJ ZGORAJ JEZDILO SAVI- NJO IN SAVO, CE JE BESEDA STEKLA O DVEH TREH, NI RES, KER SO SI DRUŽNO DELILI KRUH, VODO IN LEŽIŠČE, PA ŠE VINO... Treba je bilo krepko prijeti za veslngo, da so flosi zapluli mimo Celja. Kljpb dežju, Bato za Laškim ni imel niti slin, da bi pljunil, regrut mu je pocedil zadnje kaplje, sreča, kajti izza »zibke« je tretji flos »zaškri- pal« na skali. Koliko je bilo smeha, ko so flosarji ožemali perilo potni- ce... Ob vsem, bilo je tudi »nape- tih« trenutkov, ki so povlekli za sa- bo velike napore ljubenskih flosar- jev. Kmetovalci! NA »DAN HMELJARJEV«, DNE 6. IN 7. AVGUSTA, BO V BRASLOVČAH V SAVINJSKI DOLINI AGROTEHNIKA EXPORT IMPORT IZ LJUBLJANE SKUPAJ S KMETIJSKIM KOMBLNATOM ŽALEC DEMONSTRIRALA TRAKTOR „ZETOR" 25 KS S PRIKLJUČKI i OPOZARJAMO KMETOVALCE, DA BOMO NA 1 EJ RAZSIAVI PRODAJALI VSE VRSTE IRAK lOR J EV, KOI: — TRAKTOR »ZETOR« - MOTORNE KOSILNICE »BOS« ITD. # PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP IN OBISK! AGROTEHNIKA LJUBLJANA 7-KRAT S ŠTAJERSKE NA KRANJSKO STRAN, PRISPELI PA SMO NA HRVATSKO Hoo ooooo OP! - CEPLAK IN NjdfeOVA FLOTA - ZAKAJ JE BIL SAMO EN KRMANIŠ V KOPALKAH - ENA JUHA IN DVA ŽELODCA - WO IST MEINE TASCHE? - JOŽA, NE BODI NO PREPRAST Hoo o o o o oop! Desetero ramen uprtih v drogove, deset parov nog, na l?:aterih so bile kite napetd kot strune. Hoo o o o o oop! Po upognjenih hrbtih je rosil dež. Udiranje flosov. Prvega, drugega in tako ostalih, vseh p§tih. Ob vsakem se je Savinja za- penila, zatem je sto kubikov desak mirno zaplavalo. Krmaniš Ceplak, komandant flote, je bil tokrat malo, da, nekoliko ner- vozen. Drugače pa je bilo vse tako kot druge krati, razen, da flosarji včeraj cel dan niso nič toplega jedli. Zaradi dela. »Dokler je na Raduhi snega za en gos, do takrat je Savinja flosu kos,« pravijo stari flosarji. Toda od tu se ne vidi R^duha, Savinja pa je neko- liko plitka, da, samo na mestih, kajti kako bi drugače flosarski regrut Bru- no (mogoče pa je ravno zaradi regru- štva zagazil vedno samo globoko?!) vedno do pasu gazil vodo vlekoč flos. PLUJEMO. Narobe svet, flos stoji na miru, breg pa hiti, hiti. Zatem ne- kaj podrsa po dnu flosa. Bato, krma- niš se nekoliko bolj upre v veslngo... Prvi je nasedel, drugi je nasedel... Bato še vedno krmari. Hoo o o o o oop! Spredaj so flosarji poskakali v vodo in zdaj družno s koli dvigajo flose, da bi Savinja laže zmogla breme. Po- časi dežuje. Navežemo nasedel flos in ga »cukamo«. CEPLAK IN NJEGOVA FLOTA Ljubenski flosarji, ti žilavi in ro- bustni, s sebi lastno duhovitostjo pre- žeti možje, ki so desetletja flosarili vse do Črnega morja, so del te obrti prenesli na mlajša pokolenja, v to stoletje. Od takrat, ko je vsa zgornja dojina živela ob in za flos, se je marsikaj spremenilo. Zadnjo večjo flosarijo so opravili takoj po, vojni, zatem je obrt izumrla, z njo pa tudi veriga gostiln; spodrinili so jo avto- mobili, končno pa tudi železnica. Pred nekaj leti je ljubenska flo- sarija znova oživela. Enkrat na leto. Tako kot tokrat. Od sonca in vetra zagoreli možje, že na zatonu svoje moškosti se zbero, zvežejo flose in odrinejo. Za turizem, za publiko. To- krat jih je bilo deset. Osem »ta pra- vih« krmanišev in dva -opoli regru- ta, od katerih je eden že preživel flosarski krst. Da le ne bi kaj zame- šal, kajti to je bistveno, namreč na flosu imaš prednjaka in zadnjeka, to je bistveno. Kljub temu, da sem veči- del potovanja gledal nazaj, bom ver- jetno uspel našteti najprej vse krma- niše spredaj: stara sablja CEPLAK IVAN, KROJNIK FRANC-CETA, PLESEC IVAN-HANS, JAKOB JOŽE in JUVAN MARTIN-BATO. Zadaj pa so se na veslnge obešali: JUVAN MAKS, PLEŠEC ALOJZ, JERAJ JOŽE, popoli regrut ZAGOŽEN JO- ŽE in regrut CEPLAK BRUNO. Ra- zen regruta vsi pristno živeči Lju- benci. Grče. ZAKAJ JE BIL SAMO EN KRMANIŠ V KOPALKAH? Razen slame, dežnih plaščev in ostale navlake ni bilo na flosu nič. Nikjer ni bilo, kot nekdaj, soda z? vi- nom. Kar je vsekakor vplivalo na flosarijo; zato smo se po prvih kilo- metrih flosanja morali ustaviti — v Celju. Pred tem so flosi nekajkrat krepko poskočili, popokalo je nekaj vezajnih žic, v glavnem pa so flosi ostali flosi. Ko so si možje pri Ojstrici malo oddahnili in ko so nas turistični de- lavci v pristanu ob parku nekajkrat pofotografirali, smo odrinili naprej, razen enega, ki je obvisel pod mostom že kar v Celju. Znova je bilo slišati hoo o o o o oop, zatem je še to utih- nilo, flos nam je izginil izpred oči, nanj je spominjala le deska, ki je mirno plula po Savinji. Stari Četa je brez besed krmaril. Drseli smo z ve- liko hitrostjo, saj je še vlak ostal za nami, ki je pa žal peljal v nasprotno smer... »Na kranjsko stran in privezi!« Bili smo pod polulskim mostom. Dež je padal, padal. Končno smo bili zopet vsi. Vseh pet je plulo pivu nasproti. Nekajkrat smo zajezdili peno na Savinjinih nedrih, flos je zaškripal, pa je bilo vse v redu, le študentje, ki so prispeli z Ljubnega, so nekajkrat zavriskali, kajpak, ko je bilo na njihovem flosu vino, pa so ga vsega sami popili... Prvi flos je utonil v mraku. Laške- ga pa nikjer. Končno od daleč pri- plava glasba. O pivu ni duha ni sluha, le ogromna množica ljudi, ki bolšči v temo kot: mi. Razvrstim©, se-v svečan no formacijo, manever je lepo uspel in glej ga šmenta, petdeset metrov pred čakajočimi glavni flos nasede. Ljudje potrpežljivo čakajoč mežikajo v temo pod sabo. Kakšen sprejem! Sest tisoč ljudi, šest tisoč parov oči je zrlo ta hip v osemdeset kubiikov desak in pričakovalo onih dvajset manjkajočih kubikov. Nenadoma je zažarelo nebo. Ognjemet se je kot nebeške orgle razlil po nočnem nebu in osvetlil glavni flos, ki se je dre- mavo pozibaval z zadnjim delom. Ko smo izstopili je bilo ogronryio ljudi le še v lokalih. »Voham pivo,« je izdavil star flo- sar. Zgrnili smo se k prvi stojnici, zatem sem se izgubil. Laško je vrelo, žuborelo, flosi pa so se pozibavali ob bregu. Tam nekje, ko bi morali pe- telini drugič, tretjič zapeti, so flosi za nekaj časa oživeli, da bi lahko kmalu zatem znova utonili v spokoj- nost »Kaj pa delaš?« Vsenaokrog je bilo tiho le nekdo je čofotal po Savinji. »Ali ti je hudo?« Nič, le mlatenje z rokami, sopihanje in čofotanje. Po- tegnili so ga ven, bil je Jože, ga spu- stili in glej ga, zakorači čez flos, da je lahko na oni strani znova padel v vodo. »Kaj se ti je pa sanjalo?« Nekaj je zamomljal, izpljunil vodo in se brez besed vlegel. Odslej naprej je Jože preostala dva dneva krmaril kar v kopalkah, obleka pa je kot zastava frfotala na drogu. Ni povedal, kaj se mu je sanjalo. Ni in ni povedal... ENA JUHA IN DVA ŽELODCA Bato je resen krmaniš, ki ti zlepa ne da veslnge iz rok. »Tako me je učil oče in ded,j:"azumeš, to je moško delo.« Varno je vozil po brzicah, pri- ganjal popoli regruta, drugače pa je / bil redkobeseden. Zrl je predse, zani- mivo, kadarkoli se je popoli regrut ozrl nazaj ali pa v ljudi, ki so nas z bregov pozdravljali, je Bato zarezal nanj. Ni gledal nazaj, čutil je. »Veš kako je, nenadoma te zasuče, pa adijo.^' Za nami so ostajale vasi, pod nami se je Savinja stisnjena v ozko grlo vse bolj penila. Rimske Toplice. Dež še ni ponehal. Bili smo mokri. V dveh dneh šestkrat. »Zdaj pride tisto, ta pravo,« je dejal Bato in zrl nekam proti zavoju. »To je »vzglavje«, zatem pa pride »zibka«. Tam je pred tridesetimi leti vrglo Matjaža s flosa, nihče ga ni nikoli več videl.« Oba, Bato in popoli regrut Jože sta se obesila na vesli, okrog je šu- melo, drli smo z veliko hitrostjo proti čerem. Nič. Mimo smo. Nenadoma se je voda umirila, Bato se je vsedel na veslngo in si prižgal cigareto. Prvo ta dan. »Zdaj si lahko oddahnemo,« je dejal, »to je »mačkaval«. Nekaj minut počitka.« Pa se je Savinja zno- va vznemirila. Kmalu smo zagledali kamnolom v Zidanem mostu. Tedaj pa smo videli, kako je s tretjega flosa nekdo odletel v vodo, pa še eden, flos se je po sredini dvignil, koliba je zgrmela po flosu in se umiril. »Pa ne bo več s kamero po svetu,« je de- jal Jože. Na tistem flosu je bila nam- reč televizijska ekipa, ki je snemala * derrhladinske oddaje. Razen televi- zijske ekipe nas je bilo tokrat le pet potnikov s flosarji. Letos ni bilo pot- nice, ki se je iz leta v leto udeleže- vala flosarije. Ceplakova hčerka je namreč — čeprav invalid — vsako leto potovala z očetom. Letos je na zdrav- ljenju v inozemstvu. Ko smo prispeli do gostilne, so bili potniki že v njej. Teta Pepi, šar- mantna priletna Dunajčanka, je bila v samem dežnem plašču, kajti tudi ona je zdrsnila v vodo. Smeha, dovti- pov in šal ni bilo konca, slivovka je še poživela vzdušje. WO IST MEINE TASCHE?, je najprej zakričala, ko je padla v vodo. Torbe pa so mirno pla- vale pred njo. Z naslednjim splavom so jih polovili. Gostilničarka, ki se ni nadejala tolikemu številu gostov, nas je poskusila na silo nakrmiti. Dunaj- čanki sta dobili eno juho, ki sta jo družno posrebali. .. (Nadaljevanje na 8. strani) Mlinarjev Janez v Trnovljah prosvetno društvo Zarja iz Trno- ^jj^ bo danes, jutri in v nedeljo Lečer uprizorilo zgodbo o zadnjem J^ljskem grofu Urhu in o teharskih plemičih, torej Mlinarjevega Janeza. Ledstave bodo na prostem pred Posvetnim domom vsakokrat ob f(j30. uri, sodelovalo pa bo okrog Jo'ljudi; konjeniški klub, pevci Svo- l^de, folklorna skupina iz Dobrne, gfedstavniki Jugoslovanske ljudske ^jnade in seveda nekateri stari in piladi igralci tmoveljskega društva. ne samo oni, režiser Štefan Žvi- je povabil k sodelovanju vse, ki {,j želeli igrati v Mlinarjevem Jane- zato ni čudno, če je v ansamblu {iidi nekaj igralcev iz štor in Zagra- da. Imeli so šest tednov intenziv- jjjh vaj, marsikdaj so delali pozno v joc, vadili ne glede na dan in vre- dne in nekateri so hodili na vaje Judi po uro in še več daleč. Ta za- jos in požrtvovalnost je trnove!j- skim igralcem pravzaprav že lasten, so nas doslej že nekajikrat pre- senetili z daleč nadpovprečno upri- zoritvijo, ki je posledica njihove dobre volje in vztrajnosti. Tako je postala že tradicija, da tmoveljsko društvo Zarja pripravi za svoje ob- činstvo poletno predstavo na pro- stem, čez zimo pa nekaj manjših, pa zato skoraj nič manj zahtevnih uprizoritev. Za Mlinarjevega Janeza so se od- ločili zato, ker so hoteli ustreči svo- ji publiki, saj se zgodba o tehar- skem »plemiču«, ki je ugnal celo sa- mega grofa Urha, dogaja v okolici Trnovelj in tudi vsebino Celjani do- bro poznajo. Da se predstave vese- lijo tudi domačini, dokazuje že to, da se doslej še nihče ni pritožil za- radi kaljenja nočnega miru, pa če- prav so igralci vadili pozno v noč in tudi šepetali niso. Z Mlinarjevim Janezom bodo od- šli tudi gostovat. Tako bodo obiska- li Šentjur, Griže in Planino, kjer so že njihovi tradicionalni gostitelji. Mlinarjevega Janeza b|o igral Adolf Žvižej, Marjetico Sava Subo- tičeva, Martinačko Neda Janžekovi- čeva, Urha Tone Ferme in Katarino Rozika Štorova. Ostale vloge pa bo- do predstavili nekateri starejši do- mači igralci, vmes pa bo tudi nekaj debutantov. SVEČANOST V ZABUKOVICI Minulo nedeljo je bila v Zabuko- vici pri Žalcu svečana proslava ob praznovanju 25-letnice vstaje in 25- letnice napada na Zabukovico. Pred 25. leti, avgusta 1941. leta, so namreč partizani napadli Zabukovico ter ubili več Nemcev. Ob letošnjem praznovanju so pri- padniki predvojaške vzgoje ponazo- ril napad ppred petindvajsetih let, v Zabukovico pa so prispele tudi parti- zanske patrole predstavnikov krajev- nih organizacij Zveze borcev. Prvoborce PETER ŠPRAJC je ude- ležencem v daljšem nagovoru oris^ boje pred 25 leti, zatem pa je bil krajši kulturni program in partizan- sko rajanje. TABORNI OGENJ Dneva vstaje slovenskega naroda so se na Polzeli spominjali taborniki, ki so ob tej priložnosti pripravili ta- borni ogenj in prijeten kulturno-za- bavni program. Obenem so taborniki odreda >^Savinjska roža« Polzela pro- slavili 10-letnico svojega obstoja. Ker pa na Polzeli taborijo sedaj taborniki iz Kopra, Izole, Portoroža in Pirana so se tudi ti vključili v proslavljanje s svojim programom. Pri tabornem ognju pa se niso zbrali samo tabor- niki, ampak tudi številni Polzelani. Letos preko 100 milijonov steidenic oockte v teh vročih dneh radi sežemo po hladnih brezalkoholnih pijačah, in največkrat slišimo: »cockto, prosim!« Danes je cockta pojem za osve- žilno pijačo in često opazimo, da gostje .zahtevajo cockto, dobijo pa raz- ne umetne pijače rjave barve, ki po okusu in kvaliteti še daleč ne do- segajo cockte. Pred skoraj 15 leti se je podjetje Slovenija-vino pred- stavilo na tržišču z novo brezalkoholno pijačo COCKTO, katere so prodajali v 2,5 del stekleničkah z napi.som vugocockta. Cockta je sestav- ljena iz najboljših surovin prirodnega izvora, še poi^ebej pa je vitamin- sko bogata, vsaj vsebuje velike količine vitamina C. V moderno oprem- ljenih polnilnicah širom Jugoslavije bodo letos napolnili preko 100 milijonov stekleničk te osvežilne pijače. Danes praktično ni v Jugosla- viji kraja, kjer ne bi dobili cockte. Preko 80 licenčarjev in kooperantov podjetja Slovenija-vino skrbi, da je trg dobro založen s svežo cockto. Kakor smo omenili že v začetku, se mnogokrat dogaja, da potrošni- ku nudijo pijače, ki so proizvod posameznih privatnih izdelovalcev brezalkoholnih pijač in, Ici po svojem okusu, kvaliteti in osvežilni moči ne dosegajo cockte. Mnogi izmed teh proizvajalcev celo zlorabljajo ime cockta in polnijo svoje manj kvalitetne proizvode v .zaščitene stekle- ničke cockta z napisom yugocockta. Podjetje se neprestano bori proti takim pojavom in jih po svoji moči preprečuje. Receptura, ki je plod večletnega napornega dela, je zagotovilo, da je to edinstvena pijača in da je cockta lahko samo ena. Tudi strežno osebje v restavracijah, gostil- nah in drugod često greši, ker potrošniku ne nudi tega, kar zahteva. Še posebno pa je važno, da serviramo cockto hladno, najbolje ohlajeno na 10« do 12" C. Cockta je danes osvojila celotno jugoslovansko področje in jo pije tako mlado kot staro, primerna je za šolsko mladino, športnike, delav- ce in ostale. V vročili dneh je še posebej primerna za dopolnilo k glav- nim obrokom. Tudi mešanice z drugimi alkoholnimi pijačami so pri- jetnega okusa in ^loživljajo. Planinski Bine! Nedavno je mnoge pretresla vest, da je ugasnilo srce pleme-^ nitega moža Albina Kladnika. Pokopali so ga 11. julija 1966. Kdo ne pozna na pot j Luče-Ko- rošica prelepe in prijetne ravnice Planice. Obdana z gozdovi same- va visokogorska kmetija (1080 m), na njej pa je kraljeval Pla- ninski Bine. Vse življenje je os- tal zvest rodni Planici. Črna doba okupacije je Bineja zajela v Planici. Zgodaj spomla- di v letu 1942 so se pri njem og- lasili prvi glasniki borcev za svo- bodo. Tu se-je potem ustanovila ena izmed glavnih kurirskih po- stojank, ki je povezovala Koroš- ko in Kranjsko. Premnogo jih je bilo, ki so dobili varno zavetje. Razdal jim je zadnji košček kru- ha. V decembru 1944 je okupa- tor požgal njegov dom. Očrneli zidovi so pričakali svobodo. Bine pa je kot zvesti sin Planice obno- vil požgan hlev in si uredil naj- skromnejše stanovanje. Mnogo planincev, gozdarjev, lovcev in pastirjev se je oglasilo pri njem; vsak je bil dobrodošel. Postregel je vsakemu, čeprav skromno. Skodelica mleka je bila vedno pripravljena. S svojo skromnostjo in gostoljubnostjo je dal prijetni planinski ravnici svoj pečat. Ostal nam bo v spominu kot vzor skromnega, dobrega prija- telja in tovariša. Š. O. n MOZIRJA v soboto so odprli v Mozirju mo- lerno trgovino manufakture, konfek- ije in opreme za postelje. Lokal je rostoren in na moč vabljiv. Največ aslug za to, da ima Mozirje novo, odobno trgovino, lahko pripišemo rgovskemu podjetju Savinja. Čeprav je v Mozirju vseh pet vi- end hišic zasedenih, pa slabo vreme enđarle vpliva na priliv gostov, tazmeroma veliko je le prehodnih ostov, tako da je sob pri zasebnikih e zmeraj veliko praznih. V Mozirju o se na sezono skrbno pripravljali — vse tujske sobe imajo zdaj tudi ko- palnice — toda, če bo vreme še naprej tako neugodno, bo tudi zaključek tu- ristične sezone bolj klavrn. ZA SAVINJO TABORIJO Na Polzeli in v Podvinu taborijo večje skupine tabornikov. Tukaj ta- borijo taborniki iz Pirana, Portoroža, Izole in Kopra. Kakor so nam pove- dali vodje posameznih skupin, je kraj Polzela lep kraj za taboren je. Vsega skupaj tabori okoli 150 tabor- nikov. Asfalt v Ldšikovi vasi Prebivalci Latkove vasi- pri Pre- boldu so videli, kako so na Polzeli asfaltirali ceste. Ker imajo take ce- ste tudi svoje prednosti, so se tudi sami odločili, da bodo svoje ceste modernizirali (tiste, ki peljejo skozi vas). Denar so zbrali sami, nekaj pa je prispevalo Komunalno podjetje Žalec. In sicer: denar za podlago cestišča je dalo komunalno podjet- je, okoli 3 milijone S-din pa so zbra- li občani sami. Asfalt v svojem kra- ju so vaščani sprejeli z veseljem, saj pomeni zanje konec prahu, jam in blata na cesti. Na sliki Jože Plevčak, obrtnik iz Lackove vasi, ki je za del ceste, ki pelje mimo njegove- ga doma prispeval 300.000 S-'din. ODSEK CESTE ASFALTIRALI Pred kratkim so asfaltirali v Šem- petru odsek ceste med glavno cesto in železniško postajo. Modernizacija tega odseka je velikega pomena, nje- na slaba stran pa je bila, da je ob najmanjšem dežju postal promet za- radi blata in jam zelo otežkočen. Sredstva okoli 3 milijone starih din so prispevala naslednja podjetja: Aero Celje obrat Šempeter, Agroser- vis Šempeter, Elektro Celje enota Šempeter, Agropromet Celje obrat Šempeter in Avtoprevoz Šempeter. Modernizacijo ceste je izvedlo cestno komunalno podjetje »Ceste kanaliza- cije« Celje. NEVAREN MOST Na odseku ceste, ki '-»elje iz Založ pri Polzeli proti Grušoyljam in Šem- petru, stoji most preko' Ložnice. ki je nevaren za prevoz. Pred nedavnim se je celo podrl, pa ga je nekdo pod- prl in most spet stoji, toda nihče ne ve, kako doleo bo. Kdo ve, če ne bo kdaj ta most, ki — kot se vidi — za njega ni nihče odgovoren, pa ga ven- dar toliko ljudi uporablja, nekega dne zaMeval svojo žrtev. Lahko se zgodi škoda, večja kot bi veljalo po- pravilo mostu. OGLAŠUJTE V CEIJSKI TEDNIK od 31.7. do 6. 8J Nedelja, 31. 7. 1966: r^V^ Poročila (Skopje); 9.30 Na- M^fia glasba (Skopje); 10.00 Kme- oddaja (Zagreb); 10.45 Odda- t otroke (Skopje); 11.45 Mad- pki serijski film »Kapetan Ten- tig?* (Ljubljana); športno popold- $.'19.00 A. Schnitzler: »Anatol« — k/^.Jska TV igra (Ljubljana); 19.25 d^^^^c in berač« — opera; 20.00 ^TV dg^^riik; 20.45 Zabavno glasbena od- s,^^ (Zagreb); 21.45 »Golo mesto« L^erijskj fiijn (Ljubljana); 22.35 ^ja poročila (Ljubljana). Ponedeljek, 1. 8. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Poklici v kmetijstvu — živinoreja (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV Obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Honore Balzac: »Mar- candet« — TV drama (Zagreb); 22.15 Ekran na ekranu — prenos iz Pulja ob filmskem festivalu (Za- greb); 23.45 Poročila (Zagreb). Torek, 2. 8. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Dokumentarni film (Ljubljana); 19.15 Malo za res, malo za šalo —- zabavno glasbena oddaja (Ljublja- na); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 T V Obzornik (Ljubljana);^ 20.00 Mednarodna folklorna revija'^ »Soli- darnost« — prenos iz Skopja (Skop- je); 22.00 Zadnja poročila (Skopje). Sreda, 3. 9. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Kreševo — potopisne skice studia Sarajevo (Beograd); 19.00 Oddaja resne glasbe — oddaja studfe Sara- jevo (Beograd); 19.15 TV pošta (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljublja- na); 19.45 TV Obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 I. A. Gončarov: »Oblomov« — ro- man v nadaljevanjih (Ljubljana); 21.30 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 4. 8. 1966: 17.55 Rdeči signal — oddaja o pro- metu (Beograd); 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Ventilator — od- daja za otroke (Beograd); 19.15 Na žitnih poljih — reportaža studia Sa- rajevo (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV Obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- gra,d); 20.30 Ekran na ekranu —■ Puljski razgovori (Zagreb); 21.30 Vesna Pa—run — pesnica (Zagreb); 21.50 S kamero po svetu — pri ple- menu Diola (Ljubljana); 22.00 Enzo ,Randisi — oddaja iz cikla Jazz festi- val na Bledu (Ljubljana); 22.35 Zad- nja poročila (Ljubljana). Petek, 5. 8. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Narodna glasba,(Skopja); 19.05 Re- portaža (Skopje); 19; 15 Glasba za vas (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljub- ljana); 19.45 TV Obzornik (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 6. 8. 1966: 17.00 Poročila (Ljubljana); 17.05 J. Anouilh: »Ples tatov« — gledališ- ka predstava (Ljubljana); 18.45 Ena proti ena — glasbena oddaja (Zag- reb); 19.25 Vsako soboto (Ljublja- na); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV Obzornik (Ljubljana); 20.30 Dau- mier — francoskii kulturni film (Ljubljana); 21.00 Folklorni festival v Kopru (Ljubljana); 22.10 Svetov- no smučarsko prvenstvo v Portillu (Čile); — otvoritev in slalom za žen- ske (Ljubljana); 22.40 Svetnik — se- rijski film (Ljubljana); 23.30 Zadnja poročila (Ljubljana). CELJSKE GRAJSKE IGRE ZiZEK: MIKLOVA ZALA Uradni del letošnjih grajskih iger so zaključili gostje Prosvetne- ga društva Lojze Košak iz Ko stanjevice na Krki, ki so se v soboto in nedeljo zvečer predstavili Celjanom (pa bolj okoličanom kot Celjanom!) z dramatizacijo Sketove ljudske povesti Miklova Zala. Niilhče, verjetno niti sami Kosta- Tijevčani, pa ni pričakoval (po rela- tivno slabo obiskanih prejšnjih predstavah v okviru letošnjih graj- skih iger) takšnega uspeha, kot so ga ob svojem dvodnevnem gostova- nju dosegli gostje. Sobota, predzad- nji dan letošnjih iger, bo verjetno ostala dolgo v spominu marsikate- remu Celjanu. Zakaj? Vstopnice so bile razprodane že dobro uro pred predstavo, sedeže v dvorani so za- čeli prvi obiskovalci polniti že ob devetnajsti uri, parkirni prostor in z njim vzporedna ulica pa sta bi- la prepolna vseh mogočih prevoz- nih sredstev z najrazličnejšimi regi- stracijskimi tablicami. Ljudje so se pripeljali iz Polzele, Strmca, Laške- ga; pripeljali zato, da bi videli Mi- klovo Zalo takšno, kot jim je ostala v spominu po prebrani istoimenski knjigi ali pripovedovanju, V dvora- ni smo zastonj iskali znane obraze ponosne kulturne metropole Savinj- ske doline. Na stolih so se stiskali pretežno mali, preprosti ljudje: kmetje, delavci, uslužbenci, katerim ni bilo žal odšteti tudi po 800 dinar- jev za eno samo vstopnico; samo da bi lahko videli Miklovo Zalo. Tisti večer bi verjetno zastonj dSkali prost stol v gledališču; vse, na če- mer se je dalo sedeti, so znosili v dvorano, da bi le čim manj ljudi stalo. Vse je prišlo gledati tisto Za- lo, o kateri se je spletel že pravcati mit; mit, ki ljudi privablja, jdh za- dovoljuje in osrečuje zato, ker stvar poznajo in se jim ni treba ubadati z novimi vsebinami. Preprosta zgodba o dekletu, ki jo odpeljejo Turki k sultanu in od ko- der se srečno vrne po sedmih letiih, omamlja ljudi, da ji sledijo s solza- mi, smehom, vzdihovanjem ali glas- nim pritrjevanjem. Jakob Sket je napisal to še danes priljubljeno zgodovinsko povest, ki nadaljuje v slovenski književnosti tradicijo ljudske povesti s snovjo iz turških časov, po koroški ljudski povesti in je izšla 1884 v Slovenskih Večernicah. Dramatizacijo je opra- vil Fran 2ižek 1946. leta, »... ko je bilo reševanje koroškega vprašanja v ospredju zanimanja vsega sloven- skega naroda.« (gledališki list, Fran Žižek: M)Iklova Zala, Fran Žižek o Miklovi Zali, stran 3) Žižek se je pri dramatizaciji povesti zavedal, da je med povestjo in dramo precejšnja razlika in da mora prav pri dram- ^skem- tekstu biti dramsko pripove- 'dovanje bolj -zgoščena,-• kcmfliktt ostrejši lin značaji določnejši. Tisti, ki opravlja priredbo, mora imeti po- leg vsega še vsaj kanček posluha za literarno ustvarjanje, saj vse pri- zore iz povesti ne moreš enostavno prenesti v dramsko govorico. Kostanjeviško izvedbo je režiral Lado Smrekar. Z izrednim poslu- hom in velikim smislom za režiijo ljudske igre je gradil preprosto, po- nekod skoraj prazno in banalno zgodbo na glavnih junakih, katerim je bilo posvečeno največ pozorno- sti. Množični primeri so bUi dokaj doživeto zaigrain;i; vendar so precej izgubili na svoji prepričljivosti za- radi scene (delo Vlada Rijavca), ki je kljub temu da je bila drugače izredno čista, okusna in nemasivna, preveč uokvirjala prizorišče na manjšil prostor, kjer so skupinski prizori delovali preveč zbito, nepre- gledno in ponekod (ob vdoru Tur- kov v gradišče) celo kaotično. Tako so tudi — drugače zelo zanimivi — plesi delovali preveč nepregledno in brez pravega učinka. Situacijo bi se v marsičem dalo rešiti s simbolič- nim prikazom scene, s čimer b]ii pri- dobili na prostoru, ki bi režiserju in igralcem nudil preglednejše in s tem tudi prepričljivejše dramsko doga- janje. Med igralskim zborom smo videli nekaj prav žlahtnih amaterskih stva- ritev. Najdosledneje in najpreprič- liveje sta nedvomno opravila svojo nalogo Ladko Kukec (Davorin) in Marija šketa (Almira). Kukcu je uspelo, da je svojemu liku vdihnil lastnosti, kakršne ima pravi gleda- liški karakter, šketova je z občut- kom jln pravim povdarkom na raz- merju med dobrim in zlom, ki je bilo v njej, odigrala svojo vlogo. Pri obeh igralcih pa gre pohvaliti tudi njuno izredno lepo in pravilno odr- sko govorico. Zelo uspelo kreacijo je ustvaril tudi Jože Jankovič. Nje- gov Tresoglav je bil li/meniten Žid. Stane Arnšek (Miklov Mairko) je svojo epizodno vlogo odigral z do- padljivost j o. Isto velja tudi za Fran- ca Černelča kot Vinka. Koljaničeva (Miklova Zala) je v prvem delu bila preveč recitatorska in se je razži- vela šele v drugem delu predstave, kjer je bolj sproščeno in prepričlji- vejše interpretirala svojo vlogo. Vsi ostali iJgralci so disciplinirano stati- "raM in tako dojSrinesli svoj delež k uspeli predstavi. Tpne Vrabl Letošnje grajske igre, ki so bile v znamenju dežja, so za nami. Program je bil letos pester. Celjski Delavski oder nam je pripravil Desetega brata, v gosteh pa smo imeli folklorni skupini in amaterske igralce iz Kostanje- vice z Miklovo Zalo. Kljub slabemu vremenu pa tribune niso bile nikoli prazne. Na sliki vidimo zadovoljne obraze gledalcev, ki pričajo, '^'s so bili s predstavo zadovoljni. Folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane je že drugič gostovala v Celju. Plesalci, ki so s svojim nastopom navdušili obiskovalce, so dejali, da se v Celju prijetno počutijo. Na sliki: Tajnik prireditvenega odbora ^ tov^KisUngei: ^ zaJivaliuJg Tončki Maroltovi za uspelo predstavo. Največjo smolo so prav gotovo imeli igralci Delavskega odra. Smol« pravim zato, ker so morali predstavo zaradi dežja nekajkrat odložiti; Vendar so vseeno z veliko ljubeznijo odigrali Desetega brata in gledalci so kljub dežju, ki jih je na poti večkrat ujel, odhajali zadovoljni domov. Osrednji lik igre je bil Krjavelj, ki ga je z mnogo talenta in posluha odigral Jože Zagoričnik. Na sliki ga vidimo v prizoru, ko govori z mladim * učiteljem Kvasom. Predstavo Miklove Zale, v izvedbi prosvetnega društva Lojze Košak Kostanjevice, smo videli v popolnoma zasedeni dvorani celjskega gl^" lišča. \.n sHki vidimo Židinjo Almiro, itrralko. ki je bila najboljša. Šlandriiva nagrajenca KOT SMO POROČALI V PREJŠNJI ŠTEVILKI, STA LETOŠNJI ŠLANDROVI NAGRA- DI, KI JIH OBČINA CELJE VSAKO LETO OB OBČINSKEM PRAZNIKU PODELJUJE NAJZASLUŽNEJŠIM OBČANOM, DOBILA 2PD »FRANCE PREŠEREN« IN PROFESOR GUSTAV GROBELNIK. PRAV JE, CE NASE BRALCE SEZNANIMO Z ZASLUGAMI, KI SO MOTIVIRALE SVET ZA KULTURO IN ZNANOST PRI CELJSKI OBČINSKI SKUPŠČINI PRI DODELITVI TEGA VISOKEGA PRIZNANJA: ŽELEZNIČARSKO PROSVETNO DRUŠTVO »FRANCE PREŠEREN« ŽPD »France Prešeren«, ki letos praznuje 20. obletnico svoje ustano- vitve, odlikuje dolgoletno aktivno delovanje nekaterih članov, pred- vsem pa širina in razgibanost celot- nega društva ter homogenost društ- venih sekcij: mešanega pevskega zbora, mladinskega zbora, godbe na pihala, tamburaškega orkrestra, glasbene šole in likovne sekcije. Društvo odlikuje jasna programska politika, s pomočjo katere živo iz- popolnjujejo kulturno življenja Ce- lja, sodeluje pri programih prazno- vanj, proslav in drugih manifesta- cijah. Poleg številnih samostojnih nastopov je društvo organiziralo ce- lo vrsto obiskov v drugih mestih v Jugoslaviji. Dejavnost je v celoti povezana z geslom društva: »Naš cilj ni napraviti iz našega člana le najboljšega pevca, godbeni- ka, igralca ali likovnega ustvarjalca; poglavitno je, da ga kot člana skup- nosti in človeka družbeno obliku- jemo, da mu širimo obzorje in ple- menitimo osebne lastnosti!« Uspehi društva so, kot smo že omenili, povezani z imeni soustano- viteljev, ki že dvajset let neumorno delujejo v društvu kot aktivni čla- ni sekcij in organizatorji: Janko Hočevar, predsednik in di- rigent tamburaškega orkestra, Ivan Karlovčec, nad 10 let dirigent godbe na pihala in vzgojitelj nove genera- cije godbenikov, Henrik Jordan, ak- tivni pevec od ustanovitve in 12 let predsednik zbora, Franc Repenšek in Jelka Peer, aktivna pevca od ustanovitve. Tone Voršič in Albin Povalej aktivna godbenika skozi 20 let, Vera Pristovšek, društvena od- bomica in vodja likovne sekcije od ustanovitve. Ihnštvo in vse njegove sekcije hranijo mnoga priznanja in trofeje s številnih tekmovanj, nastopov itd. Pevski zbor, kot dedič celjskega pev- skega društva, praznuje letos svojo 70. obletnico, še in še bi lahko na- števali uspehe tega najzaslužnejše- ga amaterskega društva v celjski ob- čini. Letos mu je Svet za znanost in kulturo dodelil prvo nagrado Slavka Šlandra. PROFESOR GUSTAV GROBELNIK Profesor Gustav Grobelnik, ravna- telj Administrativne šole v Celju, je med najbolj vidnimi osebnostmi v kulturnem življenju celjske občine. Že junija 1945 je bil med organiza- torji kultumo-prosvetnega dela v mestu. Bil je soustanovitelj okrožne- ga ljudskega gledališča, njegov taj- nik, igralec, režiser in urednik gle- dališkega lista. Bil je stalen popu- larizator kulturnega, zlasti še gleda- liškega življenja. Napisal in objavil je celo vrsto prispevkov v osrednje slovenske časnike, revije in lokal- nem tisku. Bil je med organizatorji Delavskega odra, ki ga je leta 1950 imenoval za svojega častnega člana. Gustav Grobelnik je bil pobudnik, stalni sodelavec in zadnja leta tudi urednik Celjskega zbornika. Leta 1955 je kot predsednik celjskega od- bora za proslavo 100 letnice rojstva pesnika Antona Aškerca požel veli- ko zaslug za obnovitev Aškerčeve domačije in postavitev spomenika v Colju. Nagrajenec je bil 1945. leta i7:voiiporoča IZLBTNIK CEUb tel 2M! Hotel Celeia vas vabi v soboto dne, 30. 7. 1966 ob 19. uri na kon- cert avstrijske godbe iz Voitsber- ga. Po koncertu plesna in zabav- na glasba. Predprodaja vstopnic po 6N- din v recepciji hotela. Upravni odbor podjetja Plinar- na-vodovod, Celje razglaša delov- no mesto ■ VODJE SKLADIŠČA TEHNIČNIH PLINOV Pogoj: K V diejavec trgovske stroke, smer železninarska s 3- letno prakso na podobnem de- lovnem mestu. Rok za prijavo je 14 dni po ob- javi. USPELA KOOPERACIJSKA VZREJA ŽIVINE (Nadaljevanje s 3. strani) uspeli, bi to pomenilo, da bi kmeto- valci letno vlagali v pi-oizvodnjo več, kot pa znaša vsota davkov od kme- tovalcev s celotnega področ.ia občine. Na sodelovanje kmetovalcev z goto- vostjo računajo, saj je to tudi v ko- risti njih samih. Tako bi v petih, do osmih letih r.ri- nirali kmetijstvo v občiiu, «4 .l?i temi krediti vezali vsaj 40 % lastno udeležbo kmetov. Ki-edite pa bi nu- dili samo takrat in tistim kmetoval- cem, ki bi se ravnali in gospodarili po načrtih strokovnjakov gospodar- ske organizacije in zavoda za kme- tijstvo. Uspeh te politike jo delno ;'o zaiJo- s tovljen, saj so kmetovalci že doslej uporabljali določene načine krediti- ranja, I<:er so v tem videli edino mož- nost uspe.sne in povečane proizvod- nje. Tako bi v nekaj letih šentjurski kmetovalci dosegli proizvodno raven, ki bi pomenila revolucijo na tem te- renu, s tem pa dosegli tudi standard, ki je bil doslej znan le na določenih podi-očjih. i, S«vec OČITKI ROKOMETAŠEM BREZ OSNOVE DRUGA PLAT MEDALJE SREDI MESTA, V IZLOŽBENEM OKNU TKANINE-GALANTERI- JE« SEM PRED DNEVI OPAZILA NEKAJ FOTOGRAFIJ CELJSKIH ROKOMETAŠEV IN NEKAJ POJASNIL K TEM SLIKAM. IZLOŽBA JE NAMENJENA VSEM TISTIM, KI DOSLEJ ŠE NISO SPREMLJALI POTI MLADIH CELJSKIH ROKOMETAŠEV OD ZAČETKA, KO SO KOT PIONIRJI PARTIZANA ZACELI S TRENINGI IN S T,EM NAREDILI PRVE KORAKE ZA PONOVNO OŽIVITEV NEKOC TAKO POPULARNE IGRE V CELJU, PA DO TEH TEDNOV, KO SO SE NA KVALIFIKACI- JAH V SLAVONSKEM BRODU UVRSTILI MED ZVEZNE LIGAŠE. Grenka kaplja v kupo veselja pa je kanila pred dnevi, ko so na zmago- valno ekipo namesto pohval padale graje, ker se niso udeležili tradicio- nalnih iger Bratstva in enotnosti. Bi- le so domala istočasno, kot kvalifika- cije za zvezno rokometno ligo. So bile graje povsem upravičene? To prepuščamo vaši presoji... Ekipa RK Celje je pred odhodom na Igre res obljubila, da bo z mlaj- šimi igralci prišla po kvalifikacijah še na to tekmovanje, zato smo si tembolj želeli izvedeti, zakaj jih po- tem ni bilo. V pogovoru z igralci in potem še s sekretarjem Občinske zve- ze za telesno kulturo Tonetom Gor- šičem, ki je istočasno tudi trener ekipe, pa smo izvedeli, da RK Celje ni bil zadolžen, da pošlje ekipo na Igre, ampak je bil to izključno do- govor med tov. Goršičem, igralci in organizatorji Iger v Celju. Dejstvo je, da so igralci obljubili udeležbo, ven- dar so morali ostati v Slavonskem Brodu dalj časa, ker so bile kvalifi- kacije zavoljo slabega vremena pre- ložene za en dan. Zadnjo tekmo na kvalifikacijskem turnirju so igrali v nedeljo zvečer, ko že nekaj ur niso imeli več sob v hotelu in če so hoteli naslednje jutro igrati na Igrah, jim je ostalo po zadnji kvalifikacijski tekmi le to, da so prebedeli noč v Slavonskem Brodu in zjutraj krenili po prečuti noči v Tuzlo, kamor pa bi lahko v najboljšem primeru prispeli sredi svoje tekme. Tam bi jih čakale še štiri naporne tekme v dveh dneh. Vprašujemo se, kdo bi odgovarjal za eventualne posledice takega nenor- malnega napora mladih fantov. Poslali so igralca Levstika (v Sla- vonskem Brodu rezerva), da gre po- magat ostalim mladincem RK Celja. Ekipa je namreč v Tuzli bila. Sicer res kvalitetno slabša, toda taki pri- meri so skoraj vsako leto pri vseh panogah. Organizatorjem ni važen uspeh, važno je le zbližanje mlađih ljudi bratskih narodov, zakaj potem pod vsako ceno priti do zmage? Fantje se tudi vprašujejo, zakaj se avtobus s, celjskimi mladinci, ki je šel skozi Slavonski Brod v Tuzlo, ni ustavil pri njih, čeprav so si mahali. Zakaj celjski rokometaši niso dobili nobenega odgovora na telegram, ki so ga poslali celjskim funkcionarjem kot obvestilo o tekmah na kvalifika- cijah in v njem tudi prosili, da pri- dejo mimogrede navijat, nakar bi se lahko skupno odpeljali v Tuzlo. Pustimo sedaj ob strani psihično in fizično obremenitev, ki jo terjajo takšne kvalifikacije. Nobenega dvo- ma ni, da takšno tekmovanje po na- pornosti presega vse ligaške tekme. Razlogi celjskih rokometašev, da se Iger niso udeležili so dovolj tehtni, čeprav nismo omenili, da so morali štirje izmed njih zaradi študijskih obveznosti takoj domov. Ti mladi športniki so namreč domala vsi štu- dentje, ki izkoristijo svoj prosti čas za trening. »Ker nismo prišli na Igre,« pra- vijo rokometaši, »bi lahko bili v skrajnem slučaju kaznovani od Mla- dinske organizacije, naj pa zavoljo tega ne gredo očitki klubu, ki je na- šo udeležbo na Igrah moralno podprl, dogovarjali pa smo se izven okvirov kluba!« . Danes je RR Celje v težavnem po- ložaju. Imamo podporo prijateljev te igre, sicer pa sedanje težave, ko ro- kometaši nimajo urejenega igrišča, naletijo večji del na gluha ušesa. Morda bo drugače, če smo danes obr- nili medaljo še na drugo stran ... Dejstvo je, da fantje, ki so pred tedni postali zvezni ligaši, ne bodo profesionalci, da bodo z enakim en- tuziazmom igrali, celjski gledalci pa bodo doma lahko spremljali mnogo bolj kvalitetne tekme. Prav je, da v teh dneh čutijo podporo mesta in da jim sedaj skupno pomagamo pri pri- pravah za zvezno tekmovanje. E. Orač Prvenstvo končano Sindikalno nogometno prvenstvo se je končalo z zasluženo zmago eki- pe Železarne. Lestvica: piavaina šoia Plavalni klub Neptun vsako leto pripravi začetniško plavalno šolo na celjskem bazenu. Začetniški plavalni tečaj je skorajda zastonj. Vplačati je treba le vpisnino 800 starih dinarjev, vse ostale stroške pa krije Občinska zveza za telesno kulturo. Zaradi ve- likega zanimanja bodo 1. avgusta pripravili še en desetdnevni tečaj. Učitelja plavanja sta letos Stanko Kranjc, ki ima v učenju že bogate izkušnje ter Slavko Kokot. RAZGOVOR PO TEKMOVANJU Na atletskem tekmovanju, ki je bilo posvečeno spominu predvoj- nega celjskega atleta Ferda Skoka in je bilo pripravljeno kot troboj treh mestnih reprezentanc, je Simo Važič, član Kladivarja, postavil nov dr- žavni rekord v teku na 3000 m. Vreme je bilo ugodno, oblačno vendar ni deževalo. Važič je napovedal rušenje državnega rekorda. Njegov klubski tovariš Cervan naj bi ga »vlekel« prvih tisoč metrov, vendar se je Va- žiču tempo zdel prepočasen in je sam prevzel vodstvo. Ob burni vzpbod- budi gledalcev je Simo vedno bolj pospeševal tempo. Zadnjih 400 m je moral preteči pod minuto, da bi končni čas dosegel pod osem minut. Uspelo mu je. V hitrem teku je prispel na cilj kot zmagovalec, ki je prvi v Jugoslaviji pretekel 3000 m pod 8 minut. Takoj po objavi rezultata smo ga naprosili za nekaj vtisov. Tako je dejal: »Čeprav sem pričakoval, da bom postavil nov državni rekord, sem vendar presenečen in zado- voljen. Mislim, da bi zadnjič na Dunaju postavil še boljši čas, če ne bi bila steza zelo razmočena.« Hudomušno je še dejal, da ne misli ostati, dolgo na tej lovoriki. Tudi mi želimo skromnemu celjskemu atletu še obilo športnih uspehov. J. P. * Vivod je trenutno najboljši v državi v skoku v višino (foto Šmon) Atleti povprečni V Beogradu je bilo pretekli le- den finalno tekmovanje za at- letski pokal Jugoslavije. Sodelo- vanje celjskih atletov in atletinj ni povsem uspelo, saj so v moški konkurenci zabeležili tretje, v ženski konkurenci pa šesto mesto. Bolezen (Zaletel, Špilar), nesre- čen start (Lubejeva), padec (Po- lutnik) — vse to je botrovalo ne- koliko slabši uvrstitvi celjskih atletov, kot je bilo pričakovati. Med vsemi ženskimi in moškimi disciplinami so celjski atleti os- vojili le šest prvih mest: Cervan dvakrat ter Važič, Kovač, Vivod in Urhančičeva. Poleg omenjenih velja hvala še nekaterim: Vrav- nik. Kopitar, Lamut, Polutnik, Homoki in Žuntar so požrtvoval- no nabirali točke, medtem ko o ostalih ne bi mogli napisati kaj pohvalnega. Dejstvo pa je, da atletika v Celju trenutno nekoliko stagnira in bo treba tako moško kot žen- .sko ekipo pomladiti in z mladimi trdo delati. Prav gotovo za celj- sko atletiko ni nič kaj vesela ugotovitev, da nekateri starejši tekmovalci še vedno nimajo do- stojne zamenjave. Skratka celj- ski atletski ekipi, je potrebna osvežitev z mladimi močmi. EG ŽRTVE PROMETA IZSILJEVAL PREDNOST Nesreča se 'je zgodila na križišču Celjske in Mariborske ceste v Slo- venskih Konjicah, ko je po Celjski pripeljal mopedist Franc Koželj. Po Mariborski pa je privozil motorist Adolf Fijavž in izsiljeval prednost. Pri trčenju je bil mopedist laže po- škodovan. NOVA ŽRTEV Nesreča s smrtnim izidom se je zgodila na cest;! II. reda v Logu pri Sevnici. Marjan Knez, star 13 let je peljal s konji voz proti domu. Na vozu ni bilo predpisanih luči. Tedaj je za voz pripeljal motorist Jože Kraševec s sopotnikom Marjanom Blatnikom in se zaradi slabih luči zaletel v zadnji del voza. Oba sta padla na levo stran ceste in obleža- la v nezavesti. Nekaj ur pozneje je voznik Kraševec podlegel poškod- bam v brežiški bolnišnici. PREHITEVANJE Proti Krškemu je vozil z osebnim avtomobilom Franc Vanič. Ko je pripeljal do naselja Zadovinek je nameraval prehiteti neugotovljene- ga mopedista, ki pa je pred avtom zapeljal na levo. Voznik avtomobilla je zavozil s ceste na levo in peljal po travniku 25 metrov ter trčil v drog električne napeljave. Pri ne- sreči " je bil poškodovan voznik. Gmotna škoda: 4.000 N-dinarjev. PREKRATKA RAZDALJA Edvard Poličnik je vozil s tovor- nim avtomobilom proti Mozirju. V naselju Raduiha je nameraval za- ustaviti, ker mu je na ozki cesti pripeljal nasproti drug avtomobil. Za tovornjakom pa je v prekratki razdalji vozil mopedist Franc Za- mernik, ki se je zaletel v zadnje ko- lo tovornjaka. Mopedist je imel na mopedu lopato s katero si je pri padcu prerezal grlo. MOTORIST PODRL KOLESARJA Kolesar Ivan špeglič se je peljal proti Arclinu. Pri hiš'l št. 69 je neko- liko zavozil v levo in to v času, ko ga je prehiteval motorist Jože Ah- čan. Zadel ga je v levo roko, tako, da je kolesar padel po cesti. Dobil je pretres možganov, rane po glavi in odrgnine po obrazu. Motorist ni. padel. ' Uspešni letalci ' Peperko Franc je odpotoval v Vršac, kjer bo nastopil na državnem mladinskem prven- stvu v jadralnem letenju. Cez ne- kaj dni bo nastopil še na članskem državnem prvenstvu. Lani je bil na mladinskem prvenstvu četrti naš ja- dralec Kočevar, Peperki pa je prven- stvo prva večja preizkušnja. Letel bo na sposobnem letalu domače kc^mstrukcije LIBIS-18 in pričakuje- mo njegovo dobro uvrstitev. J. P. Pred nekaj dnevi je odpotoval v Moskvo Srečko Pukl, kjer bo sodeloval na svetovnem prvenstvu, za akrobatsko letenje. Jugoslavijo zastopata le dva tekmovalca, Srečko Pukl iz Celja in Silvo Orožen iz Lesc. J. P. NAPREDEK PIONIRJEV Aktivnost celjskih plavalcev in wa- terpolistov je kljub slabemu vreme- nu v zadnjih dneh precejšnja. Tre- nutno nastopajo v treh tekmovanjih: v slovenski waterpolo ligi ter v prvi in drugi republiški plavalni ligi. Medtem ko so vi^aterpolisti že zabele- žili dve zmagi, plavalcem to še ni uspelo. Ekipi Ilirije in Ljubljane sta bili občutno močnejši in je v teh dvo- bojih le posameznikom uspelo osvo- jiti prva mesta v dvobojih z dobro pripravljenimi Ljubljančani. Vsekakor so po teh prvih nastopih celjskih plavalcev in plavalk najbolj- še moči Kovačič, Tkavc, Herzogova, Kmetova in Oberžanova, ki se edini uspešno borijo z ostalimi slovenskimi plavalci. Vedno uspešneje pa v ekipi nastopajo nekateri pionirji in pionir- ke, ki imajo precejšnje možnosti za uspeh na letošnjem pionirskem pr- venstvu (Cevnik, Gajšek, Perčičeva, Palhartingerjeva). V drugi slovenski plavalni ligi - štajerska skupina — so seveda naj- močnejši plavalci Fužinarja iz Ra- ven, katerim rezervni ekipi Neptuna in trboveljskega Rudarja ne moreta konkurirati. Sicer pa ta liga služi predvsem afirmaciji mladih plaval- cev predvsem pionirjev. Waterpolisti. ki so razen dveh, sami mladinci, so doslej zabeležili dva poraza in dve zmagi. Poleg Ilirije so presenetljivo premagali tudi lanske republiške pr- vake Celulozarja iz Krškega. Sicer pa se vestno pripravljajo za repub- liško mladinsko prvenstvo. EG HOoooOF! (Nadaljevanje s 4. strani) JOŽA, NE BODI NO PREPRAST Pa je 'bilo smeha, ko je stari Četa pripeljal torbi, iz katerih je kar lilo. »Dajmo stvari ožet.« je dejal Hanza. V prvi torbi je bilo ogromno zavojev turističnih prospektov iz Savinjske doline. Zatem perilo, moj bog koliko smeha, ko je Hanza ožemal žensko perilo, kos za kosom, ostali pa so ga vzpodbujali. »Joža, ne bodi no preprast,« je de- jal Bato poliregrutu, »kaj se pa sme- jiš? Pa da ne boš doma povedal, saj veš, kakšne so ženske!« Flos smo spravili nazaj, pa nada- ljevali. Dunajčanke vesele, prvi sti'ah je bil mimo, eto ti flosarije. Pred iz- livom Savinje v Savo se je Bato zresnil, pokleknil, pomočil prste v Savo in se pokrižal. Obred, ki ga flo- sarji opravljajo že desetletja. Hudo je za njimi. Pri Radečah smo nave- zali po dva flosa skupaj. »Glej ga, šmenta, izgleda kot leta- lonosilka,« je dejal Ceplak, ki si je komaj opomogel od trčenja. Polzeli smo po Savi, kot po avtocesti. »Kaj pa mrdaš,« se je dušal Bato na Jožo. »Pusti veslngo na miru.« »Kaj misliš, da boš samo ti veslil, kaj pa jaz?« Pa ti pride tegoba nenadejano. Batu je zmanjkalo slin, da še pljuniti ni mogel. Leže se je premetaval po flosu. da bi se nebesom zasmilil. Končno je Jože odkril na sosednjem flosu še nekaj tekočine in je Batu nacedil v usta. Sevnica. Počasi smo polzeli mimo. ' Pa ti pridrvi tovorni vlak. Železni- čarji so vsi prišli na našo stran pa se začeli v zboru dretj: »Humplaj, humplaj, star Martin, bolj boš humplal, prej boš hin.« Flosarji pokoncu, kaj boste vi, ko vas država redi, kuščarji zeleni... V Krškem smo vrgli sidro. Možje so popadali po flosih. Le s težavo so se odpravil na večerjo, kjer je beseda in pesem znova stekla. Seveda ob pivu in vinu. Kajpak, Zjutraj pa naprej. Brežice, Krka, Čatež, kosilo in konč- no Zagreb. Pa še nekaj ur naprej. Tokrat je bilo sonca dovolj. »Evo ti, brate, robe.« »Prodaš? Pošto? Novac odmah na ruku...« »Jok, prodano je že. Tako je to, prodano...« Zabeležil in posnel J. Sever Komisija za kadre pri tovarni perila TOPER Celje razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. Referenta II. v izvoznem oddelka 2. 7 konfekcionark v poslovni enoti Šmarje 3. Nočnega čuvaja za poslovno enoto Šmarje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še te-le posebne pogoje: pod 1 — dokončana ekonomska ali tekstilna srednja šola, aktivno znanje enega tujega jezika, 1 leto prakse v izvoznih poslih; pod 2 — dokončana osemletka; pod 3 — odsluženi vojaški rok. Za zgoraj razgldtšena delovna mesta je po Pravilniku o delov- nih razmerjih podjetja določeno 3 — mesečno poskusno delo. Rok prijav je 15 dni od dneva objave razglasa. Prijave sprejema splošno kadrovski oddelek podjetja. Konferenca konjeniškega kluba Konjeniški klub v Celju je imel prejšnji torek svojo redno delovno konferenco. Dnevni red je bil tokrat vsebinsko bogat in tudi obširen. Po- sebno so bili nakazani problemi po- dročnega dela ter izvrševanje sklepov organov kluba, kar je za daljnji raz- voj in sploh obstoj kluba velike važ- nosti. Gre predvsem za ureditev fi- nančnega stanja ter športnih prire- ditev na celjskem območju, kar je tudi v načrtu za drugo polletje t. 1. Da v zadnjih treh letih v samem Celju ni prireditev, je razlog okrnje- nost prepotrebnega prostora, ki ga je zasedla Mestna klavnica za svoje po- trebe. Na prostor bivšega Janičevega zemljišča, v eventualni kombinaciji z avto-moto društvom pa čakamo v nedogled. Izven celjskega območja je imel klub zavidljive uspehe tako v republiškem, zveznem in evropskem mednarodnem merilu, kar smo že svoj čas v Celjskem tedniku poročali. Končno omenjamo še to, da je bilo na tej konferenci podeljeno častno članstvo prvemu častnemu članu celjskega kluba, zaslužnemu, dolgo- letnemu aktivnemu strokovnjaku konjeniškega športa v SRS in v med- narodnem merilu, predsedniku KZS tov. Jaki Avšiču, general polkovniku v pokoju, kateri se je te konference tudi udeležil. R. F. Na 8. državnem prvenstvu letečih kril za kup UTVA V Pančevu, je zmagal Peter Kamer. Na sliki tretji z leve. MED CELJSKIMI OTROKI V BASKI Počitnice med prijatelji v Baski, na otoku Krku, ki se po- stavlja z eno najlepših plaž v sever- nem Jadranu, že nekaj let zapored letujejo celjski otroci. Celjski dom je najimpozantnejša stavba v tem malem otoškem mestecu, pa tudi najbolj urejeno bivališče vseh števil- nih otroških kolonij. V Baski letuje- jo še otroci iz Murske Sobote, Kri- ževcev, Zagreba in vsi se s svojimi celjskim vrstniki kar hitro spopri- jateljijo. Letos bo v Baski v petih izmenah letovalo okrog 600 celjskih otrok, od tega največ socialno ogro- ženih. Vsako jutro okrog devetih baška plaža zamenja svoje prebivalce. Otroški vrišč prepodi galebe, ki so se prej potikali po nabrežju, in po- tem gospodari ves dan, razen med dvanajsto in tretjo uro, ko skoraj vsi otroci številnih kolonij odidejo počivat. Kopanje je pač najbolj po- membno otroško opravilo v dneh njihovega letovanja. Pa tudi takrat, ko jim vreme ponagaja, mladim ni dolgčas. Poleg celjskega doma je ve- liko igrišče in v senci mogočnih dreves so otroci razpeli mrežo za odbojko. Prinesejo še druge šport- ne rekvizite in kmalu ne veš, kdo je iz Celja, kdo iz Murske Sobote in kdo iz Križevcev. V desetih dneh so imeli celjski otroci tri prireditve. Proslavili so državni praznik in pripravili z mur- skosoboškimi vrstniki tako prosla- vo, da bi jim jo verjetno zavidali v marsikateri šoli; organizirali so prireditev Pokaži, kaj znaš in dan pred odhodom pripravili kulturni spored ob tabornem ognju, ki so ga zakurili v slovo od Baške. Pri od- daji Pokaži, kaj znaš, se je zvrstilo 39 točk. Otroci so p^li, prihajali so na »oder«, kakor se je komu zlju- bilo in dodobra so se nasmejali številnim spodrsljajem, ki so pri ta- kih improviziranih nastopih seveda neizbežni. Najbolj živahno pa je ta- krat, ko se zberejo k jedi. S hrano so zadovoljni, mnogi se prijavijo tudi za »repete«. Otroci imajo tudi svojega zdrav- nika in čeprav hudih obolenj ni, je vendarle vedno kaj narobe. Ta se ureze v nogo, drugi potoži o bole- činah v grlu in zdravnik mora po- magati. Ko so nekega mladega bol- nika, ki je zaradi nekoliko zvišane temperature že nekaj dni ležal v po- stelji, vprašali, če mu je kaj dolgčas, je dejal, da mu je in bi strašno rad videl »tovariša«. Čudno in razvese- ljivi, saj si otroci ob bolezni pona- vadi zažele matere! Okrog poldevetih zvečer pa se oko- lica donia počasi umiri. Drug za drugim odidejo otroci v velike spal- nice, ki so jih pred kratkim preure- dili tako, da zdaj spijo ločeni v bok- sih po osem postelj. In potem za- spijo mirno in lepo, zakaj noči so v hladne in oni prijetno utrujeni. Te dni letuje v Baski tretja izme- na. Do konca sezone bosta odpoto- vali tja še dve, sami šolski otroci. Letos je letovala v Baski samo ena izmena predšolskih otrok, saj so vre- menske razmere tako čudne, da bi bilo tvegano septembra poslati tja še eno skupino malčkov. Med otroci je bilo največ socialno ogroženih, za katere je center za socialno delo tu- di v celoti, ali pa delno kril stroške bivanja. Letos so otroke vodili di- jaki pedagoške gimnazije, to delo so opravili zastonj, vendar nadvse vest- no. S takim načinom pa je center prihranil tudi nekaj dragocenih sto- tisočakov, s katerimi je lahko omo- gočil letovanje še nekaterim otro- kom, katerih družine imajo nizke dohodke. Kaže torej, da bo letošnja sezona v Baski zadovoljiva, saj se otroci vračajo domov zadovoljni in tako pripravljeni na začetek novega šolskega leta. I. B. Danes si le še redkokatera nevesta privošči tako razkošje kot je po- ročna obleka, ki jo lahko obleče samo in edino le za to priložnost. Kla- sičen kostim, dvodelna obleka, ali komplet obleke brez rokavov s plaščem iz istega blaga so čedalje bolj priljubljene kombinacije. Za tiste, ki jim bodo fantje kmalu nataknili poročni prstan, smo danes izbrali dva zelo športna modela, ki pa nista zato nič manj prikupna in slovesna. Pogumno izberite belo barvo, odločite se za blago dobre kvalitete in ukrojite si ; kostim, ki ga boste lahko še dolgo nosili. Poskrbite le za primerne dodat- ] ke — rokavice, modeme čevlje, mogoče še torbico in če ste še malce pre- ; drzni — bel klobuček z majhnim pajčolanom. Klasičen nevestin šopek lah-\ ko zamenjate za nekaj preprostih cvetic, povezanih z lepim trakom in — nevesta je pripravljena. Vso srečo! CELJSKI TRG Tisti, ki poznajo razmere na celjski tržni- ci, bodo verjetno priznali, da ni bil doslej še noben julij tako bogat kot letošnji. Niti slabo vreme, niti gneča, ki je že zares ne- prijetna, ne odvrneta številnih prodajalcev od namena, da potrpežljivo stojijo za svoji- mi stojnicami in ponujajo blago. Pa tudi iz- bira in kvaliteta, sta lepi. Sadja je v teh dneh izredno veliko, pa lepo je, le predrago je še zmeraj. Poleg tega je na tržnici tudi veliko zelenjave — pogrešamo le cvetačo, ki je ni že vse poletje — rož in celo najrazličnejših obrtniških izdelkov — od pletenin, do copat in preprostih natikačev. Tudi za cekarje se gospodinjam ni treba bati, saj sta vsak dan na tržnici vsaj dva prodajalca košar in veli- kih torb. Tržnica je premajhna in če se vam mudi, sera je ne podajae tja. Včasih je tre- ba uporabiti tud že komolce, da se prebije- te skozi množico gospodinj, ki primerjajo cene, kvaliteto in iščejo najtjoljše. Zdaj raz- mišljajo o tem, da bi tržnico razširili še na drugo stran upravnega poslopja. Tako bi pri- dobili nekaj dragocenih kvadratnih metrov in prav bi bilo, če bi to čim prej storili. Pa poglejmo zdaj še cene: jabolka so po 100 do 200 dinarjev, slive po 100 do 200, hru- ške po 100 do 200, marelice po 300 dd 350. breskve pa po 300 do 400 dinarjev kilogram. Sveže smokve prodajajo po 400, borovnice po 400 do 5000 itd. Dovolj je seveda tudi solate, tako letne, kot endivije, ki je po 200 do 300 dinarjev, kumar — navadnih po 150 do 250, onih za vlaganje pa po 250 do 400, zelja po 50 do 100 dinarjev kilogram in fižola po 250 do 350. Paradižnik prodajajo po 180 do 300, papriko pa po 200 do 400 dinarjev. Mlečnih izdelkov je dovolj, jajca pa so po 55 do 65 dinarjev. PRIPRAVIJAMO OZIMNICO: Za danes smo izbrali nekaj recep- tov o vlaganju kumaric. Kajti, če- prav jim čez zimo lahko kupimo tu- di v trgovinah, je domači shranek še zmeraj cenejši. Poleg tega pa ga lahko oblikujemo tudi po svojem okusu. Tudi kumare pasteriziramo. Mla- de in trde plodove olupimo in nari- bamo, nato osolimo in čez dve uri z lastnim sokom vred damo v ko- zarce. Ce je soka premalo, prilijemo prevreto slano vodo. Pasteriziramo pri 75 stopinjah. Tako konservirane kumare lahko naredimo kot solato ali prikuho. Če hočemo imeti samo solato, kumare malo okisamo in jim dodamo čebulo ali šalotko, ve- jico pehtrana in popra. V kozarce lahko vložimo tudi podolgovate koščke olupljenih kumar, ki jih prej pet do deset minut dušimo. Za- lijemo jih z malo slano aH okisano Vodo. Pasteriziramo in pasterizira- nje čez nekaj dni ponovimo. Kumarice s kisom pa pripravimo takole: majhne kumarice pazljivo očistimo, operemo in odcedimo. Zlo- žimo jiilh v posodo in polijemo z ne- koliko slane vode. Postavimo jih na Hladno in jih po štirih ali petih Urah počivanja odcedimo in zbriše- fno. Zložimo jih v kozarce, na dno 'n vmes dodamo dišavnice (pehtran, satraj, kopro, janež, šalotko, čebu- 'ice, koreniilno hrena). Kis, vodo, ^ladkor in sol — na liter in pol kisa podamo četrtTitra vode, žličko slad- '^[^rja in nekoliko soli, prevremo, ^Hladimo in zlijemo v kozarec. Ku- K UMA li E marice morajo biti s kisom pokrite. Kozarec zavežemo in shranimo na hladnem. Kumare lahko tudi nakrhljanio. Za to porabimo večje plodove, jih operemo, odstranimo peščice, olu- pimo in nakrhljemo. Nasoljene pu- stimo čez noč. Drugi dan jfiih stisne- mo, naložimo v plasteh v kozarec, vmes pa damo stroke česna, manjše čebulice in cel poper. Sproti zaliva- mo s prekuhanim in ohlajenim ki- som. Na vrh položTmo dve treščici, korenini hrena ali zeleni trtni vejicL Kozarec zavežemo in shranimo v temnem in hladnem prostoru. Upo- rabljamo jih za omako ali kaj po- dobnega. Nekaterim so všeč tudi koprove kumare, ki jih lahko shranimo v lončen lonec ali manjšo leseno ka- diCo. Uporabimo lahko dolge, toda trde kumare, ki jih operemo in da- mo čez noč v mrzlo vodo. Naslednji dan jih obrišemo s čisto krpo, da so popolnoma suhe. V posodo da- mo na dno trtne liste, nanje pa na- ložimo precejšnjo plast zrezancga kopra in nato nalagamo plast ku- mar, plast kopra. Zaključimo s ko- prom in trtnimi listi. Kis, vodo in sol (na dva listra kisa, štiiri litre vode, deset do petnajst dekagraa*3V soli) prevremo, nekoliko ohladimo in zlijemo na.kumare. Na vrh polo- žimo primerne deščice in nekoliko obtežimo. Vse skupaj pregrnemo s prtičcm. Prve tri do štiri dni naj bo posoda na toplem, nato jo lahko prenesemo v klet. Kumare v solati pa pripravimo takole: mlade kumare olupimo, jim izdolbemo pečke in naribamo na ne pretanke ploščice. Kumare zložimo v kozarce, vmes potresemo z malo popra m zalijemo s prevrelim sla- nim kisDm za vlaganje. Po vrhu na- lijemo za centimeter olja. Zavežemo s celofanom. Kumare kasneje pri- pravimo za solato kot sicer. Danes nihče več ne dvomi, da so ustanove za otroško varstvo potrebne tudi na vasi. Le premalo jih tudi v resnici organizirajo. Na posnetku so otroci iz Vrbja, ki v vrtcu poča kajo svoje mamice. Ne, to rtiso trije različni klobuki. Samo eden je, toda v treh varian- tah. Pravijo, da bodo letošnjo jesen fnodeme predvsem take kombina- cije. Na prvi fotografiji vidite »kompletnega«, na drugi je manekenka snela krajce in je na glavi pustila samo čepico, na tretji pa je obdržala obod in si namesto pokritega temena umislila visoko počesane lase. Prav gotovo domiselna novost in če smo odkriti — vsaj v prvih dveh inačicah — niti ne tako neprikupna. ABC NEGE dlakavost Včasih so ženske popolnoma ne- utemeljeno nesrečne, ko ogledujejo svojo nekoliko poraščeno kožo. Dla- kavost je lahko sicer zelo neprijet- na, toda marsikdaj smo bolj kri- tični, kot bi bilo treba. Barž.unasta — 5 svetlimi, tankimi dlačicami po- raščena koža velja celo za najlepšo. Take dlačice se nikoli ne spreme- nijo v pravo brado ali brke, če jih ne pulimo. S trajnim puljenjem ali rezanjem pa postanejo seveda debe- lejše in daljše ter se s iem seveda il lepih spremenijo v neprijetne. Baržunasta koža je tudi zelo odpor- \na, ne pozna ne mozoljev, ne liša- jev, le presuha rada postane, zato potrebuje včasih mastno kremo. Kadar pa je dlakavost tako očit- na, da je neprijetna, se je treba od- ločiti ali zd to, da dlačice odstrani- mo, ali pa za beljenje, ki jih naredi manj očitne. Dlake pulimo z epila- cijsko pinceto, lahko pa tudi z ob- ližem, ki ga nalepimo na kožo in potem sunkoma snamemo. Ti nači- ni — pa tudi striženje, britje in smojenje — zaležejo le za-nekaj dni, nove dlake pa so še trše, daljše in temnejše. Odstranjamo jih lahko tu- di z depilatorji, ki jih dobimo v ob- liki paste ali kreme. Pasto namaže- mo na kožo v ne predebeli plasti — dva do tri milimetre zadostuje — po petih do sedmih minutah, ko se Že posuši, pa jo ostrgamo in tako snamemo tudi dlake. Kožo je treba potem takoj umiti .z vodo, v katero smo stisnili celo limono, jo obri- sati, namazati z dobro mastno kre- mo in napudrati. Vsi depilatorji namreč precej dražijo kožo in se lahko vname, zato je prav, če vsak depilator najprej preizkusimo na manj občutljivih delih kože. Včasih so dlake odstranjevali tudi tako, da ^o jih obsevali z Rontgenovimi žar- ki, ki uničijo tudi koreninice dlak. Ta način pa je nevaren, ker-se lahko zgodi, da po obsevanju — če je pre- močno — nastanejo celo rane, ki se nerade zacelijo. Najbolj učinkovit način /)dstra- njevanja dlak pa je seveda epilacija z električno iglo, ki uniči tudi kore- ninice in tako za trajno odstrani dlako. Tak postopek pa je dolgo- trajen, saj lahko pri enem obisku pri kozmetičar ju odstranijo samo nekaj dlačic. Toda uspeh je trajen. Če dlakavost ni prehuda in dlake niso predolge, priporočamo belje- nje. Dlake obelimo z vodikovim prekisom in to tako, da namažemo dlake s čopičem, namočenim v vo- dikov prekis in pazimo, da ne zmo- čimo preveč kože. Po nekaj dneh bodo dlake popolnoma bele in ko- maj opazne. Beljenje dlak je ne- škodljivo, uporabljamo pa deset od- stotni prekis. _NASVETI_ Perilo bo po kuhanju še bolj belo, če boste vodi dodali limono, vendar ji prej ostrgajte lupinico. — O — Molji ne bodo napadli klopke vol- ne, če volno navijete čez krogljico naftalina. — O — Sadne madeže lahko s pohištva odstranimo z mešanico kuhinjske soli in olja. Madež je treba zdrgniti s kosmičem vate, namočenim v tej raztopini. z JURIJ PROKOPFNKO: ABECEDA SLAVE ., i^eAGt lUmUtiištev. /e odkionilo mo- io zgodbo,^enajsto jo^e sprejelo in natisnilo, »Začelo se je!« -sem pi)- mislil in se vzpel na prvi klin lest- vice uspeha. Pripraviti se bom mo- ral na čestitke, slavospeve, cvetje in podobno. Prišel sem domov in sedel k te- lefonu. Hot^dokler ne bomo imeli jedi na mizi, vam predlagam, da si ogledate priljubljen časopis nnše družine »Glasilo melioratorja«. — In vsakomur sem izročil prinlerek časopisa. Gostje so sicer ubogljivo ogledo- vali naslovno stran, toda takoj sem zazapil, da so vsi napeti kakor sprin- ter na startu in da čakajo samo na znamenje: »Dober tek ...!« Slednjič so zapazili zgodbo. V ne- kem časopisu so objavili oceno.'Po- gubno. Imenovali so me tipa, ki ni- ma nobene zyeze literaturo, a zgodbo čisti nesmisel. Uredništvo »Glasila...« so kritizirali zaradi kratkovidnosti in karali zaradi po- polnega pomanjkanja okusa. Pisec recenzije, kritik Nelisjak, me je ob- sipal s takšnimi književnimi psov- kami, da so me- še isti večer obiskali znanci in bližnji v dokaz sožalja. V neken drugem časopisu se iz ob zgodb ') obregnil upokojenec UA čak. V rul>ri!:i »Jojmene« je zapisat, da mojemu delu »ne bi smeli odpre- ti nobenih vrat«. »Kaj propagira pi- satelj?« se je patetično vpraševal. Ljubezen brez skupnosti? Mar je takšna "ijtihezen potrebna naši mla- dini? ^ V hišri sn se vsuli telegrami: »Dvigni glavo!« — »Ne vznemirjaj se, stari!« — »Zaupamo vate, prija- telj!« Sodelavci so mi pomenljivo stiskali roko in me s sočutjem trep- ljali po ramenu. V blagajni vzajem- ne pomoči so mi ponudili denarno pomoč, a nekaj jih je bilo, ki so se zavzemali celo za to, da bi mi odo- brili brezplačno potovanje v kakšno okrevališče. A ko je še neki časnik objavil od- mev pod naslovom »Za takšne ni mesta na straneh časopisa«, so me vsi stanovalci v hiši dočakali na stopnišču in s pogumnimi klici po- spremili do vrat v stanovanje. Neka soseda mi je celo na skrivaj izročila šopek spominčic. Zdaj sem povsod občutil na seBi številne radovedne poglede, podpisoval otrokom avto- grame, kosil na upanje v dietni re- stavraciji in vstopal na stadion brez vstopnice. Danes sem napisal novo zgodbo in jo odnesel vhiredništvo nekega zna- nega časopisa. In kaj mislite? Ured- nik osebno mi je prišel naproti... Prijatelj mi je svetoval: »Mislim, da bi se moral zahvaliti kritiku in upo- kojencu. Pripomogla sta ti k slavi. Na tvojem mestu bi vsakomur iz- med njih kupil steklenico šampanj- ca. Resnično! Moj prijatelj mi je do- bro svetoval. Zakaj bi jima ne ku- pil šampanjca? Odšel sem v trgovi- no, kupil šampanjec, ga odnesel do- mov in ga tudi sam povil. In zakaj? Zato, ker so kritik Nelisjak, upoko- jenec Určak in pisec odmeva ena sama oseba — jaz osebno! VINCENT MC CONNOR LUTKA IZ PARIZA - 13 - \ •■fa.nming jc odrinil rniz.i,(;o z zajtrkom. Najprej je hotel izpra- ia;ti hišnika .Michela. Nameraval mii je obuditi spomine na Jeffa Crossmana z obilno napitjiiAO. Dvignil je slušalko telefona z nočne mizice. Javilo se je dekle v centrali. »Težave imam z enim izmed svojih kovčkov. Ključavnica se je morala zaskočiti. A bi mi lahko poklicali Michela, da bi si stvar ogledal?« »Michela žal ni tu. Je bolan. Prehlad. Nič čudnega pri takem vremenu...« ' Verjetno bi še govorila, a nekdo je potrkal na vrata. Fanning se je zaihvalil in odložil slušalko. Zatem je zaklical: »Naprej!« ■Bil je portir Maurice. »Prinesel sem vam vaš ključ, mosieur.« »Kakšen ključ?« »Od te sobe. Sinoči sem odklenil s svojim.« Položil je ključ na mizo. . \; ,,; »A tako. CuUe, jaMurceamDčldDa«ži,č3q. vr-«.Cirdgovcrdgov »A tako. čujte, Mauric^; ste izvedeli kaj novega o umoru?« štev .»Policija domneva, da je čakal morilec v sosednji sobi. Na številki osemindvajset.« »Kako so prišli do tega?« »Našli so,cigaretne ogorke.« »In kdo stanuje na osemindvajset?« »Stalni gost, monsieur Darcourt. Včeraj je bil v Dijonu. Po- licija je preverila.«. \, Fanning je premišljal. Potem je dejal: »Slišal sem, da je Michel bolan. Stanuje tu v hiši?« »Michel? Ne. A4adarrte mu je že nekajkrat ponudila, toda Michel je zelo svojeglav.: Rajši je v svojem podstrešnem stano- vanju v Rue Chabanais. Podrapana staar ruševina, vogalna hiša nasproti Bibliotheque Nationale.« Več Fanning ni hotel vedeti. Deževalo je, ko je stopil fiz taksija. Vogalna hiša nasproti Narodne knjižnice je bila stara, visoka zgradba z razpokanim pročeljem. Fanning je stisnil steklenico konjaka pod pazduho in se za- čel vzpenjati po škripajočih lesenih stopnicah v podstrešno nad- stropje. Vrata brez vsakega napisa. Fanning se je ustavili in pri- sluškoval. Nobene priče ni hotel imeti o svojem obisku pri hišni- ku hotela Couronne. Vse je bilo tiho. Fanning jč potrkal. »Kdo je?« je vprašal pridušen glas. Vrata so zaškripala v teča- jih in skozi špranjo je zamežikal stari Mltchel v somrak. Oblečen je bil v ponosen jutranji plašč. Fanning je dvignil steklenico ko- njaka. »Prinesel sem vam nekaj proti prehladu.« Micholov obraz se je spačil. Zaloputnil je vrata. »Michel!« »Pojdite!« Znotraj se je obrnil ključ v vratih. »Rad bi govoril z vami.« »Ne!« Michel je skoraj zakričal. »Sinoči so v hotelu umorili nekega gosta, Michel. Morali ste ga poznati: monsieura Gabjllfitja.« - 14 - Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem komaj slišno: »Monsieur , Gabillot? Umorjen?« »V sobi sedemindvajset«. Fanning je bil prepričan, da bo z govorjenjem premotil starega. »Medtem ko sem bil zunaj, so odšli ljudje iz sobe 68 in gospa me je v odsotnosti preselila. Nato je prišel monsieur Gabillot in dala mu je mojo prejšnjo sobo. Ko sem se vrnil v hotel, je bila tam policija in monsiieur Gabillot je bil mrtev.« »Moj bog, moj bog ...« Izza vrat je bilo slišati nerazločno sto- kanje. »Moram govoriti z vami, Michel. Samo nekaj vprašanj.« »Xe! Odidite!« »Hočete, da povem policiji?« »Policijil? Kaj?« »Da je nekdo v hotolu Couronne, ki je javil nekomu moj pri- hod, nekomu, ki bi me rad odstranil. Vse je povezano z mojim pr- vim bivanjem v Parizu. Takrat, štiriinštiridesetega. Točno?« Še medtem ko je govoril, je vzel iz denarnice več bankovcev po pet- deset frankov. »Kdo me hoče ubiiti, Michel? Plačam za vsak na- mig. Pa tudi to vem, da mi vi lahkno namignete«. Potisnil je zvite bankovce pod vrata nad pragom. »Za naplačilo«. Spet tišina. Skozi počeno strešno lino je kapljala voda v hod- nik. Počasi so zginili bankovci v notranjost pod vrati. »Spustite me noter, Michel!« »Ne!« Vzplik strahu. »Ne zdaj!« »Potem moram na policijo in prijaviti, kaj sumim. Ste bili vi, Michel? Ste nekomu povedali, da sem spet v Parizu? Je moral raonsieur Gabillot umreti zaradi vas?« Dolg odmor. »Ce se monsieur vrne čez dve uri, bom z njim govoril«, je de- jal Michel slednjič tiho. »Dobro«. Fanning je pogledal na ui^o. »Pridem ob dvanjastih.« Postavil je steklenico na prag. Ko je prišel nadstropje nize, je slišal, kako so se zgoraj od- prla vrata. Stari Michel je vzel konjak. Fanning ni imel volje, da bi se sprehajal po dežju. Sedel je v bližnjo boljšo gostilno, si naroči? kalvados in začel listati v dnevnih časopisih. V prvem ni našel ničesar. V drugem je našel, kar je iskal. Kratko sporočilo pod naslovom: N.\TAKAR SKRIVNOSTNO USTRELJEN V HOTELSKI SOBI Policija daje le skromne podatke o umoru, ki se je primeril minulo noč v nekem hotelu v Rue des Acacias. Ubit je bil Georges Gabillot, natakar iz Cannnesa. Eden izmed hotelskih gostov je slišal strel. Odprli so sobo in našli Gabillota s kroglo v glavi. Inšpektor Rodier, ki vodi preiskavo, je odklonil, da bi zadevo pojasnil tisku bolj podrobno. Naj pomeni molčečnost policije, da pr?pi^jejo umoru posebno pomembnost? Zakaj neki naj bi policija pripisovala zadevi posebno po- membnost? je razmišljal Fanming. iVIorda je skušal poročevalec napraviti zadevo bolj zanimivo? Išpektor Rodier je prav verjetno /apet zaradi tega, ker ne more najti dejstev o morilcu. Ce je bil Gabillot umorjen pomotoma, ker je bila smrt namenjena Cros- smanu, pač nrlma pol'cija nobene zveze, ki bi nakazovala pot od umorjenega do morilca. Ob 11.58 je bil Fanning spet pred podstrešnimi vrati. Potrkal je in takoj opazil, da so vrata samo prislonjena. S škripanjem so se odprla. Oster duh po konjaku je bilo prvo, kar je Fanning zaznal. »Michel!« je zaklical. Nobenega odgovora. Prostor je bil slabotno razsvetljen. Staromodne zavese iz pliša so zagrinjale edino okno. Svetloba je prihajala od svetilke poleg ozke železne postelje. Budilka, majhen radio, nekaj knjig. Vse v najlepšem redu. Postelja pospravljena, tla zglajena. V ostrem nasprotju s tem redom je bila temna pega na zidu. Tam je nekdo razbil steklenico s konjakom. Previdno je stopal Fanning čez črepinje proti vratom v ozadju. Nenadoma je zagle- dal Michela. Stari je ležal, z obrazom k tlom, pred zofo. V njegovem hrbtu je tičal nož. Kirk Fanning se je sklonil nadenj. Bil je mrtev. Faning je preklel svojo nalogo. Šele štiriindvajset ur je bil v Parizu in že sta morala dva človeka izgubiti življenje. Prva krogla je veljala njemu, a zadela je nedolžnega natakarja Ga- billota. In nož? Preprečiti je moral, da bi hišnik hotela Couronne govoril. Torej je moral stari nekaj vedeti. Eno je bilo nesporno: Michel je poznal Jeffa Crossmana, moža, katerega vlogo je igral Kirk Fanning. Fanning se je razglcdal po majhni sobi. Pred dvema urama ga stari ni hotel spustilji v sobo, kar je dopuščalo domnevo, da je pričakoval obisk. Fanning je prisluhnil. V vsej hiši ni bilo niti šu- ma. Samo dež je kapljal skozi počeno strenšo lino. Previdno je stopil Fanning k vratom, ki so bila še vedno samo priprta. Zapah- nil jih je s komolcem, da bi ne pustil prstnih odtisov. Kdo je Michelov obiskovalec? Kdo se je bal, da bi stari povedal, kar Fanning ne bi smel izvedeti? Uganka za uganko! Bilo je nujno, da se čimprej odstrani. Ni sfi mogel dovoliti, da bi preiskal stvari .starega natakarja, ker bi ga lahko kdo za- tekel pri umorjenem Michelu. Medtem ko si je popravljal roka- vice, je zagledal listič na belem pregrinjalu na postelji. Poprej ga ni opazil, ker se je preveč sklanjal k tlom. Z okornimi tiska- nimi črkami je pisalo na lističu: THE FISH WILL KILL YOU! Riba te bo ubila! Kdorkoli je tudi pustil listič, namenil ga je bil njemu, kar je pričalo besedilo v angleščini. Fanning je shra- nil listič v žep, zatem je odšel in zaprl vrata za sabo. Niti za ko- rak se ni približal svojemu cilju. i - 16 - Medtem ko je stopal vzdolž Avenue de l'Opera, je preudarjal, kako si naj zagotovi čvrst in neoporočen alibi za današnje dopold- ne. Naj'b9rje bo, če bi si femislil sprehod po ulicah, ki so kolikor mogoče bolj odmaknjene od Michelovega stanovanja. Prekorači^ je Avenue de l'Opera in se domislil restavracije Pasadena v Rue de Rivoli. Tam bo jedel in se bo vedel tako, da bodo mogli potr- diti njegovo nazvočnost, v kolikor bo to potrebno. Lokal ja bil še čisto prazen. Natakar je prevzel Fanningov mokri klobuk in plašč ter mu prinesel jedilni list. »MORJE NI VEC ZA NAS; JE PREDRAGO ZA DELAVCA KOT SEM, SO DEJALI KJE IN KAKO - NA POPUSTU REKREACIJA NAŠIH DELOVNIH LJUDI JE POSTALA PR OBLEMATIČNA po letošnjem slabem poletju, pol- j^gni dežja nas sonce vseeno kdaj pa Icdaj spomne, da je poletje čas do- p^sta, čas počitka, ko si lahko po gnem letu trdega dela odpočijemo in za nekaj časa pozabimo na skrbi. Sonce nas spomni, čeprav se nam pi-ikaže le izza oblakov, da je doba poletja pravzaprav njegova doba, da se naj poleti predajamo le njemu h\ kopanj" in si s tem naberemo novih jpoči za delo. Mislimo si: v Celju jjas je sonce tokrat pustilo na ce- jilu in zato pojdimo na morje ali pa v hribe, kakor bo pač dopuščal družinski proračun. Veliko smo lah- prebrali o tem, da letos ni moč poceni letovati, vendar človek je pač tak, da se hoče še sam prepričati, jloteli smo zvedeti, kako preživljajo svoj dopust Celjani, oziroma še bo- lje, kje. Zato smo se odločili za Icrat^o in seveda nepopolno anketo, le katera je popolna, da bi o tem ^j več zvedeli. Poglejmo kaj smo izvedeli. DOPUST PREŽIVLJAJO DOMA Bilo je sončno ponedeljekovo do- poldne, ko sem se sprehajal po po- staji, da bi povprašal popotnike kje in kako bodo letovali. Na peronu je bil vrvež. Bilo je polno ljudi, ki so se sprehajali, čakali na vlak, se pomenkovali in gledali na uro. Člo- vek si v takem vrvežu še sam zaželi odpotovati in takoj ga prevzame po- tovalna »mrzlica«. Med tolikimi ljudmi, ki so bili vsi prezapo.sleni s s\'ojimi lastnimi mislimi in s sami- mi seboj se je bilo še težje odločiti, koga naj pobaram kje in kako je le- toval, oziroma še bo. Odločil sem se za tiste, ki so bili najbolj obloženi s potovalnimi bisagami, kovčki... in ki sem bil zanje prepričan, da gredo dopust preživljat kam iz Ce- lja. Toda kako sem se zmotil. Nihče izmed petih neznancev, ki sem jih ustavil na celjski postaji ni šel ni- kamor letovat in tudi ne namerava. Povprašal sem jih zakaj ne pa so me skoraj vsi postrani pogledali in dejali: »Morje ni več za nas; je pre- drago za delavca kot sem.« Zakaj pa ne bi odšli v hribe, saj je prav tah lepo, sem bil še naprej radovc- fli?/?. Tudi tam ni več poceni, so mi odvrnili. Bilo je to pet neznancev s celjskega perona, ki sem jih »ujel« le zato, ker so imeli polne roke prtljage. Vsi so dejali, da jim na- domestilo, ki so ga dobili namesto ukinjene K-15, ne zadošča za visoke letoviščarske cene in da bodo raje ostali doma, se hodili kopat na Sa- vinjo in kdaj pa kdaj odšli na Stari grad. Bilo je to naključje, kot sem de- jal in kdaj so bila pa še naključja točna, vendar pa me je vseeno za- čelo zanimati, kje in kako bodo Ce- ljani preživeli svoj dopust oziroma kje ga preživljajo. Tudi naslednjih osemnajst anketirancev smo izbrali po naključju, odgovori pa so bili podobni onim petim. Kar štirinjast jih je svoj dopust preživelo doma in le štirje so odšli letovat na mor- je. Vzroki zakaj niso odšli preživet svoj dopust izven Celja so sicer raz- lični, vendar pa je glavni vzrok vse- eno denarna zadrega. Nekateri ne morejo od doma, ker je kdo pri hiši bolan ali ker si urejajo stanova- nje in tudi denar, ki so ga dobili kot nadomestilo za K-15 so upora- bili v ta namen. Nekateri so bili že prejšnja leta na morju in jih zdaj morje ne privlači več ter bodo od- šli naslednje leto, v večini primerov pa na morje ne morejo, ker nimajo dovolj denarja. Pa tudi ena plača v družini je premalo in preveč je dru- žinski članov, ki bi hoteli na morje. Povprašal sem jih, zakaj niso zbirali denar celo leto in bi jim bilo zdaj laže oditi na počitnice. Vendar pa so v večini primerov odvrnili, da na takšno varčevanje še pomislili niso, saj so ves denar, ki so ga dobili, po- rabili pa ne zato ker bi morda bili razsipni. Naključje je pač hotelo, da sem se pogovarjal skoraj s samimi delavci iz neposredne proizvodnje. NI PRAVILA BREZ IZJEl^E Le štirje zagoreli neznanci so mi dejali, da so svoj dopust z družina- mi preživeli na morju. In kljub mo- ji nezaupljivosti, sem jim moral verjeti, saj so njihovi zagoreli obra- zi dovolj zgovorno pričali. Neka sta- rejša tovarišica mi je dejala, da je dopust preživela na morju pod šo- torom, saj jo je tako prišlo najcene- je, je še pristavila. KAKO JE S POČITNIŠKIMI DOMOVI Letoviščarske cene so na morju predrage za povprečen žep našega turista. Zato je morda edina možna oblika letovanja, preživljati dopust v počitniških domovih delovnih ko- lektivov. Celjske tovarne imajo ne- kaj takih domov na našem Jadranu, vendar še vedno premalo. Soraz- merno nizke cene in prijetna družba lahko omogočita ugodno letovanje. Poglejmo kako je z zasedenostjo ta:kšnih domov in kako je s cenami. Celjski tisk ima svoj dom na Ve- likem Lošinju in je zaseden celo se- zono, le izven poletne sezone ga da- jo v najem tudi drugim delovnim organizacijam. Dnevna oskrba v do- mu pa velja le 1000 dinarjev za čla- ne kolektiva. Podobno je v Metki, ki ima dom v Seči pri Portorožu in je prav tako zaseden celo poletno sezo- no. Tudi tu so cene zmerne, vendar pa imajo na razpolago samo 34 mest. Med delavci so izvedli anketo ali naj dom opustijo ali naj ostane, kaj- ti vedno istega kraja v katerem letu- jejo se lahko naveličajo. Vendar pa je anketa pokazala, da naj diom ostane, saj menijo, da je take vrste letovanje edino primerno za njihove delavce. Težavo, da bi se delavci naveličali istega letoviščarskega kraja so dob- ro premostili v Elektru Celje. Delov- na organizacija ima dom na Rabu. Dom pa ni zaseden samo z njihovi- mi delavci, torej delavci iz Celja, ampak ga dajejo na razpolago tudi drugim enotam elektrogospodarske skupnosti Slovenije, sami pa so v gosteh pri drugih. Tako imajo lahko na izbiro vsako leto več letoviščar- skib mest. Tudi nadomestilo za K-15 in regres so visoko ocenili, saj je vsak dobil 45.000 dinarjev. Dnev- na oskrba v domu stane 2.300 -di- narjev za člane kolektiva. Tovarna EMO ima dom v Crikve- nici z 18 ležišči. Imajo pa tudi vi- kend hišice v katerih je prostora za 22 oseb. Dom je čez leto zaseden z njihovimi delavci. Za ostale pa, ki se ne zvrstijo v domu, so v tovarni prepričani, da preživijo dopust na lastno pest, tudi na morju. To so samo nekatera podjetja, ki so poskrbela za svoje delavce tudi za čas dopusta. Njihov primer prav gotovo velja posnemati. Kako pa le- tujejo ostali, tisti, ki njihova delov- na organizacija nima lastnega počit- niškega doma? Zanimiva je ariketa, ki so jo izvedli v Klimi. Pripravljali so namreč tudi pri njih počitniški dom na morju, vendar so se delavci odločili, da takšen dom ni potreben, kajti vsi niso bili za morje in tako je brlo težko vskladiti vse želje. Re- kreacijo svojih delavcev in preživ- ljanje dopustov največ vodi in usmerja pododsek Planinskega dru- štva. Društvo, ki obstaja že vrsto let se je odločilo za že ustaljeno vrsto letovanj. Pripravlja izlete, ta- borenja in tako lahko delavci cene- no letujejo, kjer pač hočejo. Primer v Klimi ni osamljen. Tudi v drugih delovnih kolektivih, kjer nimajo možnosti in sredstev za izgradnjo doma, pomagajo delavcu letovati na tak način. Tako je v nekaterih podjetjih, kjer imajo letovanja pripravljena. Kaj pa drugje? Ostali si pomagajo kakor vejo in znajo. Nekaterim se sreča nasmehne, drugi zopet tarna- jo in na žalost je več takšnih ki tar- najo. Morda bi bilo dobro, da bi zbirali denar celo leto, vendar ne, da bi ga hranili doma. Saj je že ta- ko, da se doma le stežka prihrani denar, ki naj bi služil izključno za poletne počitnice, saj nas v enem letu vse preveč zapelje misel, da je tisti denar drugje bolj potreben. Ve- ljalo bi zato predlagati baraki, naj pri tem pomaga in naj odpre pri potrošniških kreditih poseben sklad v ta namen. Tako bi morda v času dopust.ov le našli prihranjeni dinar in denarna stiska bi bila s tem. omiljena. KDOR DOLGO IZBIRA, POBERE OSTANEK Na Jadranu je veliko več tujih tu- ristov, kot naših. Naši ljudje gredo na morje lahko le v počitniške do- move ali pa taborit, za samostojno letovanje bi morali pregloboko seči v žep. Rekreacija našili delo\mih lju- di je tako postala problematična. Delavec iz neposredn^e proizvodnje, ki je najbolj potrebeti počitka, saj ga čakajo novi delovni napori, le stežka preživlja svoj dopust kje drugje kot doma. Počitniški domo- vi, izleti in taborenja so zaenkrat edina oblika preživljanja dopusta: Konec letošnje sozone, čeprav malo kasno, bi bilo dobro pregledati, ko- liko ljudi je resnično preživelo svoj dopust. Morda se bomo nad ugoto- vitvijo težko zamislili in vse kaže, da bo tako, vendar ne smemo samo zmajati z glavo in zadevo, odložiti. Sindikati v delovnih kolektivih in druge sorodne organizacije, ki jim je poverjena skrb za delavca naj od- ločno in hitro ukrepajo. Lep sloven- ski pregovor pravi: Kdor dolgo izbi- ra, pobere ostanek. Janez Pirš Na Jadranu — tujci 1 VAŽUO ZA DOPUSINIKE Nadomestilo za državne praznike V času ko, ljudje najbolj mno- žično izkoriščajo letne dopuste, se zgodi, da je med bivanjem na do- pustu tudi kak državni praznik. V praksi se dogaja, da a> nekaterih podjetjih postavljajo vprašanje, če za dopustnika velja predpis o nado- mestilu tako, kot če bi ne bil na po- čitnicah. To, da državne praznike delovne organizacije odštejejo od pripadajočih dni dopusta, prav ta- ko kot nedelje, je že dolgo rešeno. Ni pa povsod rešeno vprašanje na- domestila za državne praznike, vsaj ne tako, kot določa predpis. V smislu 7L člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih se na- domestilo za državne praznike pri- znava tudi tistim dealvcem, ki uži- vajo letni dopust. To se pravi, da delavcu poleg nadomestila za dni, ki jih preživi na dopustu, še nadome- stilo za državni praznik, ki sovpa- da z njegovimi počitnicami. Kot državni praznik štejemo tudi praznik vstaje, ki je v vsaki republi- ki na drug datum. Velja torej praz- nik tiste republike, v kateri je dela- vec zaposlen. To pripominjamo za- to, da ne bo kdo misli, da lahko do- bi nadomestilo tudi za praznik, ki ga proslavlja republika, kjer se pri- zadeti med dopustom nahaja. Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ H. SVETOVNE VOJNE (34) »Da, gospod.« »Kaj ste ga dolgo časa poznali?« »Da, gospod. Po njegovem naročilu sem opravil vrsto nalog.« »To pomeni, da vam je precej zaupal, kajne?« »Seveda, gospod. Dobro je vedel, da hi zanj ^^oril vse, da bi celo tvegal glavo. Pa tudi on bi ^.toril zame vse. Ce bi bil živ, bi me bil že davno ^Zbežal iz zapora.« »Povedal sem vam že, da si vam ni potrebno ^^hti skrbi zaradi tega, če je on mrtev. Vse- ^<^A:or bom moral — zaradi običaja — preveriti '^^e izjave, četudi je — kakor vse kaže — vaš ^^irner povsem jasen in je očitno, da govorite ^^^nico. Nekje v Pintovem štabu bomo že našli prej ali slej — dokumente, ki bodo dokazali Qso nedolžnost. Toda, ko že govoriva o pod- ^Mkovniku Pintu, bi vas rad zaprosil še nekaj. ^^ogo sem slišal o njem, a ga nisem nikoli ^«eZ. Bi mi ga hoteli opisati?« ^ zapornik se je začel pretvarjati, da globoko ^^J^išlja. »Ne bi mogel trditi, da znam kdove ^^kp dobro opisovati ljudi,« je slednjič sprego- »Razen tega pa obraz podpolkovnika Pinta ■ ''^e/ nobenih takih posebnosti, ki bi ga izdva- od drugih. Sicer pa,« je nadaljeval navdu- p^' ker se je domislil nečesa, kar bi moglo y^^^^^kovalcu vdihniti še večje zaupanje in vero, ^oJu'^^ ;c verjetno tudi skrivnost velikih Pin- , m obveščevalnih uspehov. Tako velike uspe- , ^ k dosegal prav zaradi tega, ker se po zu- di ^^n^^ videzu sploh ni razlikoval od drugih Iju- soi povprečnega videza, povprečno vi- iyy^' povprečne postave in podobno. Zares ni Uhii^ 5ebi ničesar, kar bi ga ločevalo od dru- »Cudovito. Jc bil morda v čem podoben me- ni?« Zapornik se je zagledal v podpolkovnika in ga natanko premeril s pogledom. Zatem se je glasno zasmejal. »Bog obvaruj! Niti najmanj vam ni bil podoben!« »Zelo dobro,« je dejal podpolkovnik Pinto. »Vse kaže, da je vaš primer zares povsem jasen in da je vsako nadaljnje poizvedovanje docela odvečno. Zelo me veseli, da sva se spoznala in da sem mogel malo poklepetati z vami. Kakor hitro bom imel priložnost, da primerjam vašo izpoved z našimi službenimi dokumenti in ko potrdim, da ste govorili resnico, vam zagotav- ljam, da boste takoj prosti. In ker ste me pre- pričali, da ste storili za svojo domovino toliko, kolikor ste le mogli, vam obljubim, da se bom še posebej zavzel za vas.« »Hvala vam, gospod. Nimam pravih besed, ki bi se vam z njimi zahvalil za vašo ustrež- Ijivost.« »Ni vredno besed, kajti, kar sem storil za vas, bi bil storil za vsakogar, ki bi se znašel v vašem položaju. Razen tega vas bi prosil še za eno uslugo.« »Izvolite, gospod! Samo povejte, če je le v moji moči ...« Bilo je očitno, da si skuša na vsak način pridobiti podpolkovnikovo naklo- njenost. »Lahko bi se primerilo, da se boste po mo- jem odhodu domislili nekaterih podrobnosti v zvezi z vašo obveščevalno dejavnostjo. Morda hi bile te podrobnosti pomembne tudi za koga drugega, vsekakor pa bodo nadvse zanimive zame. Zato vas prosim, da opišete vse, kaj ste delali v poslednjih letih, pa četudi bi se vam zdelo, da je bilo vse skupaj še tako nepomemb- no. Glavnemu ječarju bom naročil, da vam pri- nese vse, kar boste potrebovali za pisanje. Ko boste zaključili z opisom, zalepite vse skupaj v ovojnico in jo predajte glavnemu ječarju, a naslovite jo name.« »Prav, gospod, storil bom vse, kar bom mo- gel.« Tedajci se je zamislil in potem nekoliko v zadregi nadaljeval: »Toda, nekaj bi še moral vedeti. Kako naj^ naslovim pismo? Ne vem riam- reč, kako se pišete.« Podpolkovnik Pinto je nekaj časa molčal in ga ostro opazoval, nato pa je dejal: »Vpra- šujete me, kako se pišem? Pišem se Pinto — podpolkovnik Oreste Pinto!« IZDAJALEC IZ ARNHEMA Zadeva, ki smo jo pripravili za konec, je bila vsekakor najbolj pomembna v zgodovini pod- polkovnika Oresta Pinta, a če smo iskreni, je to primer, ki zasluži v vsej vohunski zgodovini dru- ge svetovne vojne posebno mesto. Gre za člo- veka, ki je zaveznikom pripravil več škode ka- kor katerikoli drugi vohun, a pri vsem tem ni bilo nikogar, ki bi bil sploh posumil vanj. Pa začnimo z zunanjimi posledicami. Ce bi bil uspel poskus maršala Montgomery- ja, da bi bil z bliskovitim napadom zasedel mo- stobrane na rekah Maas in Neder Rijn ter da bi uspelo glavnini zavezniških čet, da bi se bila združila s hrabrimi padalci pri Arnhemu, bi bili zavezniki zarili jeklen klin v srce Nemčije. Ce bi bil ta napad uspel, bi bila vojna v Evropi končana še pred božičem leta 1944, torej kar pol leta prej, kot se je zares končala. Malo je vo- jaških strokovnjakov, ki bi si upali '^oporekati tej trditvi, vsekakor pa je nedvomno, da bi bilo dosti več živih — civilistov in vojakov — v ko- likćr bi bila ta akcija uspela. PRI ELKE STRAŠI aU kako se deta rekiama Filmska zvezdica Elke Sommer, ki je začela svojo filmsko kariero pri nas na Jadranu, je že nekaj let v ZDA. V Canyon Drive imata z mo- žem hišo, toda gorje, v njej straši... Elke je ob belem popoldnevu vi- dela v hiši starejšega, širokoplečega moža, zamislite s črnimi očali in črno kravato. Ta isti »duh« je neko noč stal ob postelji Elkine tašče, ki je prišla na obisk. Seveda je tašča kričala in pobegnila zjutraj iz hiše s kovčki vred. (Včasih so strahovi ustrežljivi). Gospodarjev prijatelj je strašilo videl nekoč sedeti v jedilni- ci — kar tako. Neko noč je nepo- vabljenca Elkin soprog celo posnel na magnetofonski trak. Kako bana- len strah, mar ne? Ko sta zakonca lani snemala v Jugoslaviji, so hišo nadzorovali detektivi, okultisti in spiritisti. Vsi so videli strahove. Točno, ne samo enega, več jih je. Nekdo, ki ne verjame v strahove je posumil v termite, toda bil je osra- močen — nobenih mravelj. Spiri- tisti in okultisti so priredili v vili čarovniški zagovor pred strahovi. Še isto noč so spet ropotali stoli po je- dilnici. Groza ... Identificirali so dva dodatna strahova. Eden da bi bil zapit, pred leti od srčne kapi zadet in prennnul zdravnik, drugi pa neka sedemnajstletna deklica iz Evrope, ki je umrla zaradi bolezni na pljučih. Prvi, glavni strah, še ni identificiran. Se je Elke Sommer pri nas na osamljenem otoku navzela vražje- vernosti? Morda v hiši Canyon Dri- ve pijejo preveč šampanjca? Naj- bolj verjetno je, da Elkin soprog Joe Hyams, ki je časnikar, proizvaja strahove, da bi časniki pisali o nje- govi soprogi, da bi bila v središču pozornosti brez ločitev, ki so naj- pogostejši »publicity« filmskih zvez- dnic. Tile možje na slilci niso udele- ženci kakega kongresa, niti celo- ten kolektiv kakšne velike tovar- ne. To je 7.000 inženirjev od 11.000 zaposlenih, kolikor jih za- posluje avtomobilska tvrdka Ford V ZDA. Fordova tvrdka ima lastno »mesto znanosti«, kakor imenujejo tovarniški inštitut. Ta- le »divizija« inženirjev je slikana za volanom »Falcon«, po naše kra- gulj, ki je zdaj že v veUkoserij- ski proizvodnji. Zakaj poobjavljamo ta posne- tek? Zato, da bi pripomogli ne- katerim našim kolektivom in vodstvom podjetij k spoznanju, da brez zadostnega števila viso- ko kvalificiranih kadrov ni mogo- če organizirati sodobne proizvod- nje. Za ilustracijo pristavimo, da imamo v Celju, kjer je zaposle- nih okoli 26.000 ljudi, komaj ne- kaj nad 600 univerzitetno izobra- ženih ljudi, torej vseh od profe- sorjev, do inženirjev. V Fordovi tovarni pa pride na 100 zaposle- nih 20 inženirjev in 40 telmikov. Toliko k problemu, da pri nas hodijo diplomanti visokih šol od podjetja do podjetja, a mnoge delovne organizacije so herme- tično zaprte za šolane kadre. MEJE DOBROTNEGA NIU Za stare Egipčane je bil Nil božanstvo. Njegove vode od davnin opla. jajo deželo ob obeh bregovih. Mistična legenda o Izidi in Ozirisu izvira >d tod in v ZAR tudi danes vsako leto proslavljajo praznik Nila, ki s svo jimi poplavami namaka tlo, da rodi bogate plodove. Na našem posnetku se razločno vidi meja med plodno zemljo in iiuščavo. To je tisočletna fronta boja med puščavo in ljudmi. Doslej j£ bila dežela ob Nilu odvisna od darov prirode, od poplavnih tokov orjaške afriške reke. Po izgradnji Asuanskega jezu pa bodo ljudje po svoji volji urejali vode, namakanje in odvodnjavanje. Plodnost zemlje se bo nekaj krat povečala. AVTOMOBILISTIČNE NE ŽVIŽGATI BREZ VZROKA V navodilih meksikanskega šefa policije je dobesedno zapisano: — Tudi prikupni avtomobilistki je dovoljeno žvižgati samo tgkrat, če za to obstoji uraden, s predpisom predviden vzrok. — Šef že ve, zakaj. PRAVOPISNE NAPAKE — POSLOVNI USPEH Bolgarski trgovec v Gabrovki je na vrata svoje trgovinice obesil re- klamni lepak, ki je bil vrh vsega še poln pravopisnih napak. Ko so ga opozorili na to »malenkost«, je od- govoril: — To sem storil hote. Ljudje naj mislijo, da sem preprost in neuk človek in da me ne bo težko ogolju- fati. — Torej pravopisne napake v rekla- mah niso izključni privilegij v ne- katerih celjskih trgovinah in loka- lih ... PREDNOSTI STARE ŠKATLJE Mož, ki še vedno vozi avtomobil svojega starega očeta, je takole raz- ložil vzrok, zakaj si ne kupi novega voza: — če parkiram na prepovedanem prostoru, nikoli ne plačam kazni. Prometni policist me vselej s so- čutjem ogovori in vpraša, če sem že prijavil karambol. Medicina: Konec srenih napadov Dr. Robert Speer iz Dallasa v ZDA je dolgo analiziral vzroke za srčne napade zaradi strjevanja krvi v oži- lju in arterioskleroze. Ugotovil je, da srčni napadi in apopleksije na- stajajo verjetno zato, ker ima bol- nik prevelik odstotek takoimenova- nega Hagemanovega faktorja v kr- vi. Strjevanje krvi nastaja v naj- manj trinajstih fazah, ko vsaka prejšnja povzroča naslednjo. Dose- danja zdravila so odklanjala sedmi, osmi in deveti faktor strjevanja, to je nadaljnje strjevanje. Izločanje Hagemanovega faktorja pa utegne imeti za posledico iznajdbo zdravi- la, ki bi srčne napade sploh prepre- čevalo. Gre namreč za to, da do strjeva- nja krvi ne pride, dokler le-ta svo^ bodno cirkulira po ožilju. Če posta- ne Hagemanov faktor aktiven, to pa je običajno po poškodbi ožilja ali arteriosklerozi, pride do zamašitev žil in nesreča je tu. Če bodo na osnovi Speerovega od- kritja izdelali tudi ustrezno zdravi- lo, potem bo mogoče starejše ljudi obraniti srčnih napadov, mogoče pa bo vnaprej odstraniti možnost apopleksije pri ljudeh, ki so dožive- li nesrečo in je pri njih strjevanje krvi v žilah možno. Mala križanka VODORAVNO: 1. hrvaška skupšči- na, 6. znan slovenski pisatelj (Sveti' nova Metka), 8. psihološki preskus- 9. soglasnik in samoglasnik, 10. letO" višče pri Opatiji, 11. ime filmske igralke Blyth, 12. okrajšava za kilo* liter, 13. organska kemična spojina' derivat amoniaka, 14. odličen špa^' ski tenisač, 16. velik gorski vrh. NAVPIČNO: 1. oblikovalec stekla- 2. makedonsko moško ime, 3. bitj^' bitnost, 4. visoka gora v Švici, 5. r^' ven prostor, 6. bajeslovna reka ^' grškem podzemlju, 7. del boksarski' ga dvoboja, 11. glavno mesto Jorda' nije, 13. ljubkovalno ime za očej^' 15^ začetnici imena in priimka našf ga~največjega izumitelja na podro<^' ju elektrotehnike. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, tiledališka ulica, poštai predal 161, l-ELEfON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar, - Časopis je ustano^^ okrajni odbor SZDL Celje. Izh.ijal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »^fV, ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDA^';' Zavoa za informativno ilužbo Celja. liSK iN KLišEJi: »Celjiid dikc — Ceuu pos«nerna števaka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.00) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 — TEKOCi RAČUN: »O, za vraga, ona klepeta in klepeta, jaz pa si tako želim popiti svojo skodelico jutranje kave v miru.« Takole si misli mladi gorila Bongo iz živalskega vrta v Birminghamu (Anglija) in gleda obupano pod strop, medtem ko njegova prijateljica Samba neumorno razpleta svoj jutranji klepet. Vsaka podobnost s člo- veškimi »bratranci« je slučajna... UNIVERZALNA SKRINJA ZA GOSPODINJSTVO V ZDA je v prodaji aparat, ki opravlja celo vrsto del v hiši: gre- je in hladi hiše, regulira vlago zra- ka, opravlja cirkulacijo in čiščenje zraka, oskrbuje hiše s toplo vodo itd. Ves aparat je stisnjen v skrinji, ki ne zavzema več kot en kvadratni meter prostora. Vamesto ključa- glas V Združenih državah Amerike so za patent bogatejši. Izdelali so klju- čavnico, ki se odpre samo takrat, kadar se lastnik stanovanja oglasi v mali mikrofon ob vratili. Dve op- tičn;i enoti, opremljeni z vibracijski- mi vlakni, zanesljivo omogočita, da se ključavnica nikoli ne zmoti. Klju- čavnica je izdelana tako, da uboga tudi na glasov^ drugih članov dru- žine, ker bi se sicer en član moral prekvalificirati v vratarja. Zanj5miv izum, zares. Vendar izu- mitelj ni povedal kako bo ključav- nica delovala recimo, kadar bo raz- sajala gripa, kadar bo kdo od do- mačih na kaki zabavi »ob dober glas« in v podobnih primerih.