Pvltnlna plaCana v gotovini.	V Ljubljani, dne 7. januarja 1932..	štev. 22.	Letnik LXXI1. (Šol. leto. 1931132.)
l/čiteljslci Tovariš
Stanovsko poliiišRo glasilo J. I/. C/. — selccije sa Dravsko banovino v Ljubljani
_	__ 1	ul)rACllo//l// H=ŠŠ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina Imtmm
»S AiCSCČJld priIOyll »M^M/O&VfŽEU« = 60 Din Xa inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plalajo list s llanarino. Oglasi po ceniku in dogovora, t m ek posebe. Polt. iek. rai. 11.191. Telefon 3112
Velika gesta Učiteljske tiskarne za učiteljstvo ob 25 letnem jubileju.
Učiteljska tiskarna je v proslavo svoje 25 letnice darovala Učiteljskemu domu y sredini Ljubljane stavbni prostor. — Sekciji JUU za Dravsko banovino bo kupila stavbni prostor za letovišče in okrevališče ob morju. — Tiskarna je priredila nove poslovne prostore v prvem traktu svojega poslopja za JUU, zborovalno dvorano za odseke JUU in učiteljski naraščaj, za Mladinsko Matico, Učiteljski pevski zbor, Učiteljsko Samopomoč, Učiteljski dom in Učiteljsko gospodarsko poslovalnico. — Naše gospodarske ustanove bodo v
prvi vrsti pripomogle k graditvi Učiteljskih domov v Ljubljani in Mariboru. — Posvetimo v večji meri svojo pozornost stanovskim gospodarskim problemom!
Ljubljana, dne 5 '. decembra 193 K ZADRUGI
»UČITELJSKI DOM«
V LJUBLJANI
Upravni svet in nadzorstvo podpi= sane zadruge sta na svoji skupni seji dne 13. t. m. soglasno sklenila, da v pro* slavo dvajsetpetletnice obstoja Učitelji ske tiskarne v Ljubljani in uvažujoč ples menite namene »Učiteljskega doma« v Ljubljani dasta stavbni prostor na dvo* rišču svojih dveh poslopij v Frančiškan« ski ulici št. 6 brezplačno na razpolago.
Najprej bi prišlo v pcštev stavbišče ob vzhodni strani dvorišča od sprednje hiše vzdolž sosednjih poslopij do Agno< lovega vrta.
Obveščam Vas o tem sklepu v pri* čakcvanju, da ta dar sprejmete. Mogo* če, da nam s skupnim delom v dogled* nein či^su uspe uresničenje dolga leta gojenih načrtov.
Potruditi se hočemo še nadalje, da bomo vsekdar po svojih najboljših mc= Čeh podpirali stremljenja učiteljstva, da se tako oddolžimo zaupanju in zanima» nju, ki sta jih od njega deležni naša tiskarna in knjigarna.
Sprejmite naše tovariške pozdrave in dobre želje za vsestranski prospeh Vašega prizadevanja!
UČITELJSKA TISKARNA v Ljubljani.
Kegistr. zadr. z omej. zavezo.
Engelbert Gangl, 1. r. Anton Likozar, ]. r.
Ni mogla na boljši način proslaviti Učiteljska tiskarna svoje 251etnice, kakor jo je z veliko svojo gesto napram Učiteljskemu domu. Z njo ni približala samo idejo graditve Učiteljskega doma uresničenju dolgoletnih teženj slovenskega učiteljstva, temveč je z njo pokazala — kar je glavno in načelno — da hoče kot stanovsko podjetje služiti splošni učiteljski stvari in hoče iz svojih čistih prihodov podpreti in realizirati učiteljske težnje, ki sicer s samimi učiteljskimi prispevki ne morejo priti do realizacije. Upravni in nadzorni odbor Učiteljske tiskarne sta pokazala s svojo veliko gesto pravo razumevanje in pot učiteljstvu, ki vodi do gospodarske osamosvojitve in okrepitve učiteljskega stanu, v svrho izvedbe vseh načrtov in potreb učiteljstva. Kakor je danes dalo podjetje stavbni prostor Učiteljskemu domu v Ljubljani, da prične lahko misliti in ukrepati pozitivneje in na konkretni podlagi na realizacijo Učitelj* skega doma v Ljubljani, tako bo nadalje podjetje podprlo tudi graditev Učiteljskega doma v Mariboru in bo podprlo graditev Učiteljskega okrevališča in letovišča ob morju, ki bo služilo vsemu učiteljstvu Drav. banovine.
Od učiteljstva je odvisno, v kakem tempu in v kako visoki meri bo mogoče služiti podjetju splošni učiteljski stvari.
Ideja Učiteljskih domov
je ideja osamosvojitve učiteljskega stanu in realni temelj za izgraditev nadaljnjih učiteljskih stremljenj.
Izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu je pravkar odplačal zadnji dolg 200.000 Din za Dom Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu v Kralja Milutina ulici, št. 66, kjer ima ceno in čisto prenočišče vsaklčlan JUU in dijaške ekskurzije, ki pridejo v Beograd in kjer se nahajajo tudi vsi poslovni prostori centrale JUU.
Kakor čujemo, namerava Izvršni odbor prav resno pristopiti sedaj k sistematični izgraditvi Učiteljskih domov v prvi vrsti v banovinskih centrih, pozneje tudi drugje, na sedežih učiteljišč.
Temelj Učiteljskemu domu v Ljubljani
je že postavljen. Kapital, ki ga ima zadruga, ni majhen. Z obrestmi, malo dobre volje s prostovoljnimi prispevki ob raznih prilikah, z razprodajo zemljevidov, knjižic itd., kar je založila zadruga in s prireditvami, kakor jo je prav posrečeno in z velikim uspehom priredilo v zadnjem času Sresko društvo JUU — Žužemberk — bi kapital hitro narastel. Najtrdnejši temelj je pa Domu postavila Učiteljska tiskarna s svojim darom stavbnega prostora. O vrednosti prostora niti ne govorimo.
Kar poizkusite povprašati, kje dobite stavbni prostor sredi Ljubljane in po čem je nr v sredini in kako ceno ima celo na periteriji.
Jasno je, da bo treba pri vsej graditvi točnega sistema in dobro premišljenega načrta. V poštev pride kompleks, ki se bo izgradil postopoma, od trakta, ki ga omenja dopis, do prednjih traktov, ki bodo šele pravo pročelje celotnega stavbnega kompleksa. Pri današnji moderni gradbeni tehniki tudi ni vseeno v pogledu sistema in izkoriščenja prostora, za kaj se odloči. Zato potrebujejo predpriprave intenzivnega dela in preudarka. Medtem pa bo kapital z občim prizadevanjem v gori omenjenem zmislu lahko dosezal potrebno višino — z agilnostjo upravnega in nadzornega odbora zadruge Učiteljski dom.
Prvo je sedaj točen stavbni program z opredelitvijo potrebnih prostorov v narisku in opisu za ves kompleks, ki pride v poštev, da bo graditev izvršena po točnem načrtu in sistemu, ki se bo opiral na del, do končne dozidave celotnega kompleksa. Seveda ni ta načrt za danes do jutri, temveč je stavbni program za eno, dve ali tri desetletja, kakor bodo napredovanju narekovale gospodarske prilike in druge potrebe, ki jih bo treba realizirati medtem drugje. Drugo je točen proračun za gradnjo poedinih kompleksov in tretje točen amortizacijski načrt t. j. gospodarski načrt.
Do danes Učiteljski dom na vse to še ni mogel misliti, ker mu je točen cilj dala šele za Novo leto 1932. Učiteljska tiskarna s podaritvijo stavbnega prostora.
To je dvignilo in spravilo idejo Učiteljskega doma v novo fazo l— in jo približalo končni realizaciji!
Kaj vse naj se koncentrira v Učit. domovih?
Kot ideal si moramo postaviti, da si zgradi učiteljstvo. vsake sekcije v svojem bano-vinskem centru »Učiteljski dom JUU« za svojo sekcijo, ki naj bo istočasno tudi moderno in higiensko opremljen penzionat za učiteljsko deco, ki se šola v banovinskem centru. Ta penzionat naj ima tudi skupna prenočišča za učiteljstvo, ki prihaja po opravkih ali na seje v banovinski center. V penzionatu naj bo menza za gojence in učiteljstvo. V j)očitnicah se porabita penzionat in menza za skupščine in stalne učiteljske tečaje raznih vrst, za kar naj služita tudi kuhinja (gospodinjski tečaji) in učilnica (dvorana) penziona-ta, ki naj bo tudi za to svrho prirejena.
V »Učiteljskem domu« naj ima svoje prostore: Učiteljska kreditna zadruga«, v kateri se bo nalagal učiteljski denar in pri kateri bo učiteljstvo dobilo cenen kredit; »Učiteljska gospodarska nabavljalna zadruga«, ki bo ceno dobavljala učiteljstvu življenjske potrebščine; »Učiteljska knjigarna« s knjigoveznico in oddelkom za učila, ki bo dobavljala šolske potrebščine, bo specializirana v pedagoški in mladinski literaturi in v učilih in učnih pripomočkih. »Učiteljska gospodarska poslovalnica« za posredovanje pri nabavi učil in šolskih ter drugih potrebščin; za več banovin skupaj naj se v domu osnujejo po možnosti tudi »Učiteljske tiskarne«, za potrebe lastnega tiska in tiska podjetij, kjer sodeluje učiteljstvo. Iz čistega dohodka teh podjetij naj bi se gradili »Učiteljski domovi« s penzionati v manjšem obsegu v mestih na sedežih učiteljišč in bi se podpirale in ustanavljale druge socialne in kulturne ustanove učiteljstva.
V	»Učiteljskem domu« naj bi imele svoj sedež tudi vse socialne ustanove učiteljstva, ki naj se osnujejo za vsako sekcijo, to je »Učiteljska Samopomoč« za učitelje in učiteljice za slučaj smrti; »Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic« za slučaj smrti ali zavarovanja do polnoletnosti; »Bolniško zavarovanje učiteljstva«, za slučaj bolezni; razni fondi in ustanove ter naj bodo v njem tudi centrale in informacijske (ekskurzijske) pisarne za učiteljske zdraviliške in počitniške zadruge in domove.
V	»Domu« naj bodo tudi prostori iin poslovni lokali za sekcijo JUU, za tajništvo, odseke, blagajno, uredništva in upravo raznih listov s stalno informacijsko pisarno za članstvo.
Tudi kulturne ustanove učiteljstva naj bi imele svoj sedež v »Učiteljskem domu«. Zato naj bi imel vsak banovinski učiteljski dom stalen šolski muzej, ki bi bil vezan s stalno razstavo učil in učnih pripomočkov, ki se dobe z označbo cene in izvora. V Domu naj bi bila učiteljska knjižnica s čitalnico, ki bi bila opremljena z vso za učitelja potrebno strokovno literaturo ter pedagoško in mladinsko literaturo. Tudi sedež šolskih in mladinskih Matic in listov, ki naj se osnujejo v vsaki banovini ali za več skupaj, naj bi bil v Učiteljskem domu.
Po potrebi naj bi bili v Domu tudi stanovanjski prostori, osobito samski, vezani z menzo in vso oskrbo v Domu.
Učiteljski idealizem mora premagati vse ovire.
Za vse to pa je treba dela, déla in zopet, dela ter denarja in zopet denarja!
Brez idealov in stanovske zavesti ni uspeha in ne napredka!
Ni treba, da sami žrtvujemo, treba je le gospodarske stanovske zavesti, da vse predmete, ki jih naročamo, naročimo pri lasts nih stanovskih gospodarskih podjetjih ter s tem okrepimo sebe in pospešimo zidanje do* mov in socialnih ustanov za učiteljstvo. Potrebno je, da povsod, kjer sodeluje učiteljstvo zahtevamo, da se ozira pri naročilih na učiteljske ustanove, Učiteljsko tiskarno, knjigarno in knjigoveznico. Osobito knjigarna Učiteljske tiskarne se je v zadnjem času pod strokovnim vodstvom tako modernizirala, da je vredna vsega upoštevanja in priporočila. Naročajmo vse predmete, kakor orodje za šolske vrtove, semena, pisalne stroje, potrebščine in orodja za ročna dela, štampiljke, radio-aparate in druge potrebščine za šole in sebe potom »Učiteljske gospodarske poslovalnice«, ker tudi s tem podpiramo Učiteljske domove in pospešujemo njih zidavo. Razpečavajmo blago, ki sta ga založila Učiteljska domova, kakor: zemljevide, knjige, grbe itd.
Učiteljski gospodarski svet.
V	svrho koncentracije učiteljskih gospodarskih sil se bo v kratkem sestal na posvetovanje »Učiteljski gospodarski svet«, v katerem bodo zastopniki vseh učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanov in zastopniki sekcije JUU. Gospodarski svet bo razmotri-val vse stanovske gospodarske probleme. Ba-vil se bo z vprašanjem pospešitve akcije za Učiteljska domova, z akcijo za obmorsko učiteljsko letovišče in okrevališče, z vprašanjem koncentracije učiteljskih gospodarskih ustanov, njih napredka z vzajemnim podpiranjem, z vprašanjem propagande za gospodarske ustanove med učiteljstvom, z vprašanjem čim tesnejšega sodelovanja učiteljev-za-drugarjev pri stanovskih in uradniških zadrugah, z vprašanjem organizacije učiteljev-za-drugarjev, ki delujejo pri raznih zadrugah med narodom in z vprašanjem prirejanja zadružnih tečajev za učiteljstvo.
Za gospodarsko stanovsko osamosvojitev
moramo koncentrirati vse sile in s podrobnim delom zainteresirati vse učitelje. Le v tem znamenju je naš spas in naša zmaga!
Učiteljsko stanovsko gospodarsko delo je najtrdnejši temelj našega stanu, gospodarsko delo učiteljstva med narodom je pa najtrdnejši temelj za lepšo bodočnost naroda!
Temu pravcu naj bo posvečeno naše delo in v tej smeri delajmo vsi v nastopajočem letu 1932!
Za idejo stanovske gospodarske jakosti vsi na delo, ker le ako bo vsak posameznik storil pri naročilih in pri propagandi za stanovsko blago svojo dolžnost, nam je zagotovljen popolen in siguren uspeh!

Učiteljska tiskarna
1906	Ob 25 letnem
Učiteljska tiskarna ob 25 letnem jubileju.
Pustimo gradove v oblakih, ustvarimo in zidajmo domove!
Smelo lahko trdimo, da se je duhovno življenje umaknilo gospodarsko=tehničnim vprašanjem našega časa in da danes ne moremo govoriti samo o gospodarski, temveč tudi o duhovni krizi. Vzrok je jasen! Kadar stopa v ospredje vprašanje najelementarnej-ših zahtev človeškega telesa, takrat so ideje v tem in onem, razna idealna stremljenja itd. potisnjena v ozadje, da počakajo na »zlato dobo«, t. j. na čas boljšega materialnega živ* Ijenja. Napačno bi sodil tisti, ki bi takšnole trditev zgrabil kot izraz golega materialističnega stremljenja po uživanju. Če človek »ne more živeti samo od kruha, temveč tudi od besede«, lahko to isto misel obrnemo, da človek ne more živeti samo od besede, temveč tudi od kruha. In ali ni tako? Tisti, ki se je ravnal vsaj pri nas v Sloveniji po prvem načelu, stoji dandanes pred samim seboj skoro brez gospodarskih dobrin, dočiin imajo drugi svoje pridobljene zaklade, svojo čast in ugled, lepe hiše. Dobro se jim godi in prav dobro jim je na zemlji!
Učitelj je bil že od pamtiveka idealen in požrtvovalen, ravnajoč se po zgoraj omenjenem prvem načelu, čist in brez madeža, samo za lepo vnet in z najidealnejšim stremlje* njem za dobro svojega naroda, je bil vsakemu na poti. To se je godilo posebno v naši domovini. Tako redkokdaj slišimo, da se n. pr. kak časopis zaleti v kakega drugega izobraženca, recimo zdravnika, advokata, davk&rja, financarja. celo v duhovnika. Če pa je bil kje kedaj na koga namenjen kak napad, so bile to navadno kakšne posebne osebne zadeve, nikakor pa niso niti ustmeno, še manj pismeno blatili celega stanu. Za naš stan so naredili izjemo. V letu Gospodovem 1931. je bil v naši domovini učiteljski stan večkrat nrav po nepotrebnem pokazan ljud* stvu kot Bog si ga vedi kakšen grešnik. Ako bi hoteli ob zaključku tega leta napraviti bilanco ali recimo statistiko napadov na učiteljstvo, bi imeli v tem pogledu beležiti prav lepe rezultate Ampak to ni potrebno. Potrebno bi bilo omeniti nekaj drugega, kar je izrazitejše: način in metodo teh in takšnih napadov. Kakor vsak stan, ima morebiti tudi učiteljski v svojem zboru osebe, ki mu niso baš v čast — ampak Bog jim odpusti grehe! — smo pač ljudje in ne bogovi! In kje je kdo, ki je brez greha? Recimo, da tak član našega stanu napravi nekaj nemoralnega, n. pr. prodaja v šoli otrokom tombolske karte gasilnega društva. Kaj sedaj? Čfc je to nekaj nepravilnega, bi človek, ki mu takšno početje ni ugajalo, pač moral zapisati, da »gospod ;Ivan Ivanič uganja takšno in takšno .nemoralo' .. « Ne, pri nas nismo pokazali te metode, temveč planili smo — po celem stanu! Ves stan na desko, da bo ja bolj dr* žalo! Ali je takšna borba proti stanu uteme* ljena in sploh dostojna? Saj bi lahko navedli nešteto sličnih primerov, ki so zmoto posameznika — naprtili vsemu učiteljskemu stanu, da ga pri ljudstvu in izobraženstvu diskreditirajo, toda namen kroničarja je, da jih samo zabeleži in karakterizira in z nasmeškom na ustnicah potreplje po rami: »Prijatelj, pozabljeno je, dober sem človek in v Kristovem imenu odpuščam ... Ampak
za bodoče ... saj veš ... da se zopet ne spo* zabiš ...» Kaj torej svetujemo? Vsaj toliko morale, da početje posameznikov v bodoče ne bodo »učiteljski kritiki« ali bolje »kritiki učiteljstva« pripisovali greha enega vsemu stanu, nego naj jih pripisujejo »grešnikom« ali pa se sploh vanje ne vtikajo! /akaj nihče ni čist pod solncem, vsakdo ima svojo senco, tudi najponižnejši in najpopolnejši.
Kolikor toliko nam je še v spom.nu zgodovinsko prvo zasedanje banskega sveta. Kaj vse smo morali v tistih »kritičnih« časih prestati in preslišati! Koliko besed je bilo izgovorjenih na naš račun! In danes, kje so ostale, kod potujejo? Ni jih, le pozni zana-mec=zgodovinar, bo listajoč po kulturno-po= litičnih arhivih naših listin, zmajeval neverjetno z glavo: »To je bilo v Sloveniji v času stoletja otroka, v dobi delovne šole, ko je kulturna Evropa postavljala šolo na najvišje stališče? Ko je slovenski učitelj posvetil vse svoje sile kulturi in gospodarskemu napred; ku svojega naroda.
Kako to, da smo tako izpostavljeni vsemu svetu? Obenem pa tudi zapostavljeni kakor noben stan? Nekateri vzroki tičijo še v zgodovini političnih bojev in bojev za osamosvojitev učiteljskega stanu, glavni vzrok pa tiči v našem času: gospodarsko smo premalo jaki. Naš človek je že od nek= daj »obrajtal« tistega, ki ima kaj pod pal= cem, idealiste pa podcenjeval, ker mu brez bleska in sijaja niso imponirali. Že Piešeren je tožil, da »petica da ime sloveče«, naš narod pa je povedal še krepkeje: Le tisti kaj velja, kdor plača! Cankarja slavimo šele po smrti! Da bi bil Cankar za življenja bogkt, imel na Bledu par vil, v Ljubljani tovarno in na Dolenjskem par vinogradov, v Celju graščino, bi bil sigurno že za življenja vsega spoštovanja in časti vreden rodoljub, pa da bi še tako strupeno bičal slovensko rodolju* barstvo in pobožnjaštvo! Ker torej pri nas le to, kar lahko otipaš, kaj cene ima, zato se moramo tudi slovenski učitelji v novem letu usmeriti predvsem na gospodarsko plat in delati gospodarsko naprej zase! Strnjeno, močno organizacijo imamo. Kdor je še izven nje ga moramo pridobiti! Z vso silo skon-centrirajmo vse sile in napore in predvsem z denarnimi donosi ustvarimo kapital, da bi čimprej uresničili želje in ideje naših prednikov in naše: postaviti učiteljske domove v Ljubljani in Mariboru! Ker so se bili vsi stanovi pri nas postavili z načelom »najprej kruh, potem ideja«, zakaj bi se s tem lstirti načelom ne postavili tudi mi? Da bomo po= tem imeli mir, je jasno kot beli dan! Ne tu,< jega doma svoj dom postaviti, to bodi v tem letu naše delo in naše geslo! Če smo danes razočarani in zbog gospodarske , krize baš učitelji najbolj prikrajšani, in če neka' teri tudi zasmehljivo gledajo na naše šolsko in izvenšolsko delo, ne marajmo! Ohranimo vero vase, ustanovimo si svoje gospodarstvo — izgradimo naše učiteljske domove — gradove v oblakih pa pustimo! Da pride naša doba kmalu, to vemo! V nas pa je, da pride čim prej! Zato pa: Bomo, ali ne bomo?
A. Podjavoršek.
Dom Jugoslovenskega učiteljskega udruženja odplačan.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu je zaključilo leto 1931. z lepim uspehom. Dne 18. decembra je bil izplačan Hipoteka. ,i banki še zadnji ostanek dolga v znesku 201.773 Din, ki ga je naredilo udru ženje takrat, ko je zidalo svoj dom. V zadnjih šestih mesecih je plačalo udruženje nad tristo tisoč dinarjev in s tem odpla.čilom je postal dom popolna last Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Zgodovina tega doma ni tako daleč nazaj segajoča, kot zgodovina »Učiteljskega doma« v Ljubljani. Mihajlo Stanojevič, bivši urednik »Učitelja« je bil inicijator in glavni propagator ideje zidanja posebnega doma, ki naj bi služil predvsem za prenočišča učencem, ki prihajajo s svojim učiteljstvom na ekskurzije v Beograd. Do realizacije te ideje je prišlo leta 1927. in danes je ves dolg pcplacsn in
Knj garna Učiteljske tiskarne — notranji prostori.
dom je popolna last Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Sedanje vodstvo našega udruženja, ki je prevzelo svoje posle po uveljavljenju uradniškega zakona, je stalo pred težko nalogo, odplačati v najtežjih časih ostanek dolga, ki je bil vknjižen na domu. Uspelo mu je zbrati vsa potrebna sredstva in to največ z izterjanjem zaostale naročnine za »Narodno Pro-sveto« in »Učitelja«. In danes, ko je ves dolg odplačan, ko je do zadnjega izvedena zamisel Mihajla Stanojeviča in imajo v pre-stolici naše lepe domovine vedno na razpolago dom učitelji in z njimi tudi njih učenci, moramo priznati, da gre velika zahvala sedanjemu vodstvu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki mu je uspelo povsem oddolžiti dom in dobiti do njega popolno lastninsko pravico.
Splošne vesti.
VABILO
na izredno posvetovanje vseh predsednikov sreskih učiteljskih društev in članov uprav= nega in nadzornega odbora JUU sekcije Ljubljana, ki bo 9. januarja 1932. v risalnici državnega moškega učiteljišča v Ljubljani.
Začetek točno ob 10.30.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo o tis.su.
5.	Razprava in sklepanje o razposlanih okrožnicah.
6.	Predlogi sreskih društev.
Seja se bo vršila od 10.30 do 12.30 in od 14. do 17. Zaradi važnosti posvetovanja pričakuje predsedstvo sekcije polnoštevilne udeležbe. Stroške krijejo sreska društva. — Predsednika more nadomeščati le podpred* sednik.
JUGOSLOVENSKO UČITELJSKO UDRUŽENJE, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani,
dne 21. decembra 1931.
IV. Dimnik, s. r., Jos. Kobal, s. r.
predsednik.	tajnik.
—	Iz sekcije. Ker prihajajo na sekcijo neprestano prošnje za intervencijo glede napredovanj, obveščamo tem potom vse tova-rišice in tovariše, naj postopajo pri sestavi prošenj z vso natančnostjo v smislu navodil v Ročnem katalogu in tiskovin, ki jih je založila Učiteljska tiskarna. Oblastvo netočno izpolnjene prošnje ospori in zavrne, kar povzroči prizadetim tovarišem skrbi, novo delo in seveda tudi materialno škodo. Članstvo se najlažje ogne temu, če se točno ravna po gornjem nasvetu. S tem bo odpadlo mnogo* nepotrebnega dela tudi sekciji.
—	Ustanovitev ekskurzijskega odseka JUU. 28. decembra 1931. se je vršil v prostorih JUU ustanovni sestanek, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Župančič Jože, predsednik; Močnik Pavla, podpredsednica; Podbevšek Štefanija, tajnica; Mihelič Jožef, blagajnik; Supančič Drago, poslovodja in odborniki Hofbaner Lojze, Kus Viljem, Traven Albina, Debeljak Vojtek, Rus Emil. Podrobnejše poročilo priobčimo v prihodnji številki.
REVIZIJA UREDBE O NATURALNIH STANOVANJIH.
Dne 24. decembra je poročalo ljubljansko »Jutro« iz Beograda: »Proti uredbi, ki se tiče odtegljajev za naturalna stanovanja državnih uslužbencev v državnih, odnosno javnih zgradbah, so bile, kakor znano, izre= čene mnoge upravičene pritožbe; tudi narodni poslanci so zato uvedli akcijo, da se ta uredba temeljito revidira. Minister financ g. Djordjevič je v pravilnem ocenjevanju trdot, ki jih je povzročala dosedanja uredba, pri« pravil revizijo, ki je bila na včerajšnji seji finančnosekonomskega komiteja ministrov v načelu sprejeta. Pričakovati je, da bo nova uredba še pred novim letom objavljena.
Osnovno načelo pri reviziji dosedanje uredbe je, da noben državni uslužbenec ne more plačevati za naturalno stanovanje več nego znaša njegova osebna draginjska do-klada. Drugi princip, ki je bil usvojen, je ta, da stanovanja, ki so po obstoječih specialnih zakonih posameznim državnim funkcionarjem nakazana kot brezplačna službena stanovanja in tvorijo kot taka torej na eni strani sestavni del njihovih prejemkov, na drugi strani pa so v neposredni zvezi z izvrs ševanjem službe, ne podležejo ekvivalentu. To so n. pr. stanovanja sreskih načelnikov, upravnikov bolnic itd. Pod uredbo tudi ne spadajo ekvivalenti, ki so, kakor n pr. za učitelje, s specialnim zakonom že fiksirani. Odškodnino za naturalna stanovanja bodo torej v bodoče plačevali tistt državni nameščenci, ki uživajo ta stanovanja kot benefi-cium. Vrednost teh stanovanj se bo v bodo= če ocenjevala po naslednji skali: v prvem draginjskem razredu vsaka soba 200 Din, postranski prostori pa 120, odnosno 80 Din: v drugem draginjskem razredu vsaka soba 150 dinarjev, postranski prostori pa 80 do 50 Din; v tretjem draginjskem razredu vsaka soba po 60, postranski prostori pa 30 Din. Te po« stavke se za uradnike IX. in X. razreda, za dnevničarje in zvaničnike še znižajo za 30%.
Glede učiteljstva bo najbrže ostalo pri določbah osnovnošolskega zakona. Nova uredba prinaša državnim nameščencem ki imajo naturalna stanovanja, znatna olajšanja.«
Op. ured. Ljubljanska sekcija je napra* vila v tej zadevi nemudoma potrebne korake v korist vsega učiteljstva in še posebej v prilog šolskih upraviteljev.
—	Važno za pedagoge: Das moderne »Taschenwörterbuch« jddes Pä< dagogen. Današnje stanje vzgoje »Kako študiram pedagogiko?«
Za pedagogiko imamo doslej le velike leksikone in priročne knjige. Vseskozi pa je manjkal majhen priročni besednjak, ki bi služil učitelju, učiteljici in dijaku, ki študira pedagogiko, kot priročna knjižica, v kateri z lahkoto in hitro najde potrebne podatke. Sedaj je tukaj ! Privatni docent dr. HehL mann na univerzi in pedagoški akademiji v Halle (Nemčija) daje zanesljiva in izčrpna pojasnila v vseh vprašanjih današnje pedagogike in sorodne vede. V nadaljnjem je članek »Kako študiram pedagogiko«, po en pre* gled literature o pedagogiki in o razvoju splošnega vzgojeslovja. časovna razpredelnica o pedagogiki in 16 slik pedagogov. Besednjak, pisan iz prakse za prakso, bo prav gotovo izredno dobrodošel.
Naj ne bo pedagoga, ki bi ne izrabil ugodne prilike za nakup te priročne knjižice, saj stane v platno vezana samo Din 52-50.
Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6,
—	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so napravile praktični učiteljski izpit naslednje gg. kandidatke ^učiteljice : Berger Marta, Bezeijak Vida, Brenk Marija, Erker Berta, Golob Marija, Gombač=Torkar Pranja, Hafner Ivana. Hanke Natalija, Hvala Antonija, Kalan Veronika, Kenda Olga, Kru-šič Hildegarda, Makarovič=Korošec Marija, Merhar Marija, Ogulin ivana, Pavletič Irena, Pintar Julijana, Pizzulin Ana, Potočnik Emilija. Pretnar Angela, Punčuh Julijana, Stra-žišar Frančiška, Šemrl Darinka, Šetinc Danica, Traven Ivana, Trepečnik Ernestina, lenčič Ana. Veber Marija. Verhovnik Marija, Vodušek Mateja in Zupančič Natalija.
em svojim naročnikom želi
^ srečno Novo leto! )f
UČITELJSKA TISKARNA
in knjigarna v Ljubljani
jubileju	1931
Knjigarna Učiteljske tiskarne — notranji prostori.
—	Upraviteljstvo narodne šole na Remšs niku se na tem mestu najiskreneje zahvaljuje Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za njen dar obmejni deci tuk. osnov, šole, ki je, kakor vsako leto, tudi letos z denarno podporo 800 Din in 50 koledarčki Kraljeviča Marka napravila veliko radost malčkom na severni meji, ki so vsakega daru zlasti v tej krizi veseli.
Gg. šolski upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo z rešenjem ministrstva prosvete O N. br. 36637/25 in O. N. br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku
Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana Je vsaka lola Imeti vsaj 1 Uvod tega učita
Slike z Jadrana in Primorja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu
Znižana cena Din 296'—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran.
Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja ! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vil samot
Barvovinfka zalog« šotfMfr
krtjf * in učil v Ljubljani
—	Članom skreskega društva za Mežiško dolino! Ne pozabite poslati v januarju čla= narine JUU (mesečno 18 Din), zlasti tisti ne, ki jo dolgujete že več mesecev! Decembra niti toliko nisem dobila, da bi bila plačala članske prispevke sekciji JUU v Ljubljano.
Mira Gačnik, blagajničarka.
—	Tovariš Rajšp je prestal ravno na sveti večer v mariborski bolnišnici težko operacijo na slepiču. Zaslužnemu šolniku in vzglednemu organizačnemu delavcu želimo čimprejšnje popolno okrevanje.
—	Kdo bi zaposlil začasno revnega učiteljskega abiturijenta, ki je brez sredstev, a ne more še dobiti učit. službe? Pomoč je nujna! Prijave na sekcijo JUU — Ljubljana. Zna pisati tudi na stroj in sprejme vsako delo.
—	Nove tiskovine: »Evidenčni list de-fektne dece«, po odloku kraljevske banske uprave IV. No. 10800/2, od 19. decembra 1931. je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Tiskovine so sledeče:'
Obrazec I.: Evidenčni list debilne (slabo-nadarjene), imbecilne (slaboumne) dece in kretenov.
Obrazec II.: Evidenčni list gluhoneme dece.
Obrazec III.: Evidenčni list slepe dece.
Obrazec IV.: Evidenčni list telesno pohabljene — zaostale in del. ohromele dece, a duševno sicer popolnoma normalne.
Te evidenčne liste je treba izpolniti za vsakega šoloobveznega otroka, ki po eno, dve ali več let, radi slabe nadarjenosti obiskujejo I. ali II. razred ter za otroke, ki so bili iz osnovne šole izločeni (oproščeni) zaradi slaboumnosti, gluhonemosti ali ker so slepi ter za pohabljene, duševno normalne otroke.
Tiskovine se naročajo v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
MIROSLAVA LEITHES
ÍKJP
WA
m
m
m
I!
m
i-is®
Ms
m*
m>
#>
yfs>
m
II
m if Ii I! I! II 11
Vse
ČESAR SI ŽELITE IZ STROKOVNE LITERATURE
V	POGLEDU NAJNOVEJŠIH ZNANSTVENIH PRIDOBITEV IN DOGNANJ
IZ LEPOSLOVJA, ZNANOSTI IN UMETNOSTI VSEH PANOG
DOMAČEGA IN VSEGA INOZEMSKEGA KULTURNEGA SVETA
dobite
TAKOJ PO ZAHTEVI CENIKOV IN PROSPEKTOV IN PO NAROČILU
V	UČITELJSKI KNJIGARNI
TELEFON ŠT. 33-97 LJUBLJANA TELEFON ŠT. 33-97

ap ■■/'¿¿i m
?M
y'¿K áp
f&K
m
yhí
m iß
yis&
m ip
?M im
yhí
m
m
m m
y'íií
im
im ?M
v¡i>r5 ms
m $
m ¿Ps
Knjigarna Učiteljske tiskarne.
sko življenje. Služboval je mnogo let pri Sv. Miklavžu in v Podovi na Dravskem polju ter je užival splošno spoštovanje bodisi v stanovskih, kakor tudi v izvenstanovskih vrstah. V Mariboru se je redno udeleževal mesečnih sestankov upokojenega učiteljstva. Bodi pokojniku med nami ohranjen prijazen spomin! Njegovi rodbini pa naše tovariško sožalje.
— Učiteljska gospodarska poslovalnica Maribor in Ljubljana poziva vse zavedno učiteljstvo, krajevne šolske odbore in šolska upraviteljstva, da naročajo vse potrebščine potom UGP. Priporočamo prvovrstne radio-aparate, radio potrebščine, šolske potrebščine, domače lekarne, železne izdelke itd., ker smo v kupčijskih dogovorih s prvovrstnimi tozadevnimi trgovinami. Vsi na delo za naš dom! — Vse p. n. naročnike prosimo, da uporabljajo pri naročilih indigo - papir, da nam prihranijo nepotrebno prepisovanje
dvojnikov, kakor tudi, da frankirajo vsa na» ročila. — Naročnikom veselo in srečno Novo leto! — UGP Maribor=Ljubljana.
— Živahnega učiteljskega veterana Pore-karja ni več. Na sveti dan so položili v Mariboru k večnemu počitku 78 letnega tovariša Antona Porekarja. Pokojnik je bil v vsej naši javnosti poznana in čislana osebnost. Ni ga menda pripadnika našega stanu — iz= vzemši del najmlajše naše generacije — ki bi se ne bil razvedril ob njegovem zdravem humorju ter občudoval njegovo taktnost in ljubeznivost, a tudi doslednost in možatost, 'kadar je bilo treba. — Učiteljski dom v Mariboru uvede posebno Porekarjevo zbirko, da pride njegovo ime vklesano med vzor* nike našega stanu v bodočem domu. Brez dvoma se bodo njegovemu klicu odzvali vsi mnogobrojni znanci in prijatelji pokojnika ne samo iz učiteljskih, ampak tudi iz vseh drugih krogov.
Vsem svojim odjemalcem želi
srečno
Novo
leto!
5 » ' > «
UČITELJSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA
LJUBLJANA, JURČIČEV TRG ŠTEV. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskariia in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predti-sk.
— f Vinko Jug. Vso javnost, zlasti pa učiteljsko, je pretresla nenadna vest o tra= gični smrti Tlletnega učiteljskega upokojenca Vinka Juga, ki je šel nalašč iz Maribora v Celje, kjer si je v duševni zmedenosti sam končal življenje. V poslovilnem pismu na svojo rodbino prosi oproščenja in navaja za vzrok svojega dejanji strašanski glavobol in strah pred — umobolnico. Začudenje je bilo tem večje, ker je bil pokojnJk silno mirnega značaja ter je živel mirno in udobno družin«
Osebne zadeve.
—i Napredovanja. Iz pripravniške skupine v IX. skupino so prevedeni pripravni-ki(ce): Prešeren Adolf, učitelj v Ku-želju; Praprotnik Terezija, učiteljica pri Sv. Barbari; Ažman Marija, učiteljica v Stogovcih; Zupančič Ru< dolf, učitelj v Št. Ilju; Trobiš Draga, učiteljica v Komendi.
—i Napredovanja. V zadnji številki »Učit. Tovariša« je bdo navedenih 9 tovariš šev(ic) v tej rubriki pod naslovom »Imeno= vanja«. Le-ti niso bili imenovani, pač pa so napredovali iz pripravniške v IX. skupino.
—i Premestitve učiteljstva. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni nasled= nji učitelji, odnosno učiteljice: Ana Roječ* Beree iz Unca na Rakek, Josipina Miklavec z Rakeka na Unec, Andrej Žvan iz Komende v Koroško Belo, Jakobina Pelha iz Loke pri 2usmu v Šmarje pri Jelšah, Vida Goslar-Savnik iz Blatne Brezovice na Vrhnilg», Ivan Sumperer iz Adlešičev v Staro cerkev pri Kočevju, Edvard Sosič iz Selc nad Škofjo Lo* ko v Martjance pri Murski Soboti, Berta Vi-vod-Juršič iz Makol v Zibiko, Karolina Hri-bernik iz Zibike v Makole, Berta Žejn iz Kruplivnika v Peearovce v Prekmurje, Pavla Malešič-Knific iz Žužemberka v Škocijan, Ruža Petelin iz Škocijana v Žužemberk, Ma* ra Hribar-Židanik iz Bogojine v Tešanovce, Elizabeta Benkovič iz Tešanovcev v Bogoji* no, Melita Petelin iz Kočevja v Banjaloko, Angela Gradišar od Marije Snežne k Sv. Ju* riju pod Kumom. Marija Sevnik od Sv. Petra pod Sv. gorami v Gornji Lakoš pri Dolnji Lendavi, Franja Poljanec iz Gornjega Lako-ša k Sv. Petru pod Sv. gorami. Natalija Han= ke iz Ljubnega k Sv. Benediktu, Mira Radin iz Črneče vasi k Sv. Marjeti pri Laškem, Gustav Kržičnik iz črneče vasi k Sv. Vidu pri Ptuju, Anton Strah iz Dvorske vasi v Velike Lašče, Marija Vrhovnik iz Ribnice k Št. Ju= riju v Prekmurje, Frančiška Čonč iz Lokavca v Zdole, Alojzija Senica iz Tepanja v Loka-vec, Elvira Hiti=Borko iz Kuzme v Št. Ilj v Slov. goricah, Anton Kosta iz Blance v Kuz= mo, Danica Gruden iz Križevcev v Braslov-če, Vera Šlibar iz Dvorske -vasi v Križevee pri Ljutomeru, Zdenka Blovdek iz Velikih Lašč v Ribnico, Josipina Krivoglav^Lasič iz Letuša v Mozirje, Marija Bostele iz Letuša v Rajhenburg, Ana Jereb;Podboj iz Rajhenbur-ga v Letuš, Božidar Hiršman iz Kapele v Benico. Terezija Šarec=Pirnat iz Ribnice na Dobrovo pri Ljubljani, Zoltan Hari iz Gede-rovcev v Staljence, Leopolda Podobnik iz Mačkovcev v Črno pri Prevaljah, Evgenija Rak iz Poljan nad Škofjo Loko v Reko nad Laškim, Dušan Lunder iz Primskovega v Trbovlje, Franc Kramar iz Trbovelj v Primsko*
vo. Angela Čampa iz Zameškega v Podzemelj, Flelena Kuljiš^Potočnik iz Naklega v Rudnik pri Ljubljani, Roza Černe iz Rudnika k sreskemu načelstvu Ljubljana=okolica, Ivan Babnik iz Boštanja k Sv. Benediktu, Irena Pavletič iz Toplic v Črno pri Prevaljah in Danica Krašovec iz Vitanja v Toplice pri Zagorju.
Naša gospodarska organizacija.
Članom Učiteljske Samopomoči. Več
članov je prosilo za pojasnilo glede plačila prispevkov v tem mesecu. Vsi ti so prejeli pismen odgovor. Ostale opozarjamo na pojasnilo v Učiteljskem Tovarišu št. 21 z dne 24. decembra 1931. Ponovno navajamo, da je treba plačati za 259./60. smrtni slučaj, poleg tega še upravnino in letnino, kakor navadno vsako leto. Skupaj plačajo samski člani 21 Din, zakonski pari pa 41 Din. Kdor ima zaostanek iz prejšnjih mesecev, ima to označeno na položnici.	Uprava.
Učiteljski pevski zbor JUU.
—pev Učiteljski pevski zbor JUU. Opozarjamo na pev. tečaj 7., 8. in 9. januarja. Zabavni večer, ki je bil napovedan za 9. januar se radi težkih časov nc bo vršil. Odbor.
Šolski radio.
—r Program za IX. teden. V torek dne 12. januarja: Značaj naše narodne pesmi. (Nadaljevanje). Predava g. prof. Kramolc. I.—III. V petek 15. januarja predava g. prof. Ante Kordin o temi: Odpri srce, odpri roke. I,—III.
—r Kmetijski pouk po radiu v prvi po* lovici januarja 1932. Odbor za radio-preda-vanja sporoča, da se vrše v prvi polovici meseca januarja 1932. naslednja kmetijska pre= davanja: v nedeljo dne 3. januarja ob 8. uri predava ravnatelj ing. Lah »O pomenu dobrega semena za pridelek«; v četrtek dne 7. januarja ob 18. uri predava voditeljica go* spodinjske šole s. Izabela Gosak o predmetu: »Kako naj gospodinja vpliva na ugodnost in udobnost v kmečki hiši?« Posebno primerno za dekleta gospodinjskih nadaljevalnih šol. V nedeljo dne 10. januarja predava ravnatelj mlekarske šole ing. Šabec o predmetu: »Kako je z mlekarstvom drugod in kako je pri nas?«; v četrtek dne 14. janu« arja ob 18. uri predava ravnatelj mlekarske šole ing. Šabec o predmetu: »Pota in cilji k podvigu našega mlekarstva«.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
Radio v vašo hišo!
V času od 10. decembra t. 1. do 10. januarja 1932. prodajamo:
1.	Troelektronski aparat „Reinartz"
s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem „Hoppecke" 18 ah z držajem, anodno baterijo .Zmaj" 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom
za naplačilo Din 200*— ter 10 meiečnih obrokov po Din 150*—.
2.	Štirielektronski aparat „Reinartz"
z visokofrekvenčno stopnjo (ele tronk i z zamreženo anodo!) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem „Hoppecke" 3 ■ ah z držajem, anodno baterijo „Zmaj" 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim msterialom
za naplačilo Din 300*— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210*—.
RADIO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 5
ko je nastopila šentjakobska osnovna šola s programom »Božični večer na Slovenskem« dne 23. decembra t. 1. Dolžilo se je radiotelv nika, češ da se ni pobrigal za dober prenos in da ni pravilno postavil mikrofona. Iz studia nam je javljeno, da je bilo vse v redu, zato vljudno prosimo p. n. šolska upravitelj; stva, katerih šole so ta dan poslušale, da nam javijo, kako se je prenos v njihovem kraju čul. Kritiko programa in njihove izvedbe naj šolska upraviteljstva blagovolijo poslati direktno šolskemu upraviteljstvu šentjakobske dekliške osnovne šole v Ljubljani. — Radio oddajna postaja v Ljubljani.
— Prvi radio na naših srednjih šolah.
Prva srednja šola v Ljubljani, ki si je nabavila šolski radio, je III. državna realna gimnazija. V risalnici je postavljen trielektron-ski aparat sistema Eumig 132 z vdelanim di-namo-zvočnikom. Nabavni stroški so znašali 3500 Din. S tem bo dana vsaj delu ljubljanske srednješolske mladine možnost, da si širi duševno obzorje na način, ki je dostikrat uspešnejši nego najboljša razlaga. Zlasti je
šolski radio važen za zavod, ki ga obiskuje znatno število sinov iz manj premožnih slojev, ki doma nimajo prilike, posluževati se tega modernega izobraževalnega sredstva.
Manjvska organizacija JUI
iz društev:
Poročila:
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO LJUB* LJANA OKOLICA — vzhodni del je zborovalo dne 7. decembra 1931. ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah.
Udeležba: Od 104 članov prisotnih 79, t. j. 76%.
Tovariš predsednik otvori zborovanje, pozdravi članstvo in posebej še predavatelja g. dr. Lončarja.
Ad I. Predavanje: Teorija in praksa moderne šole.
Predavanje, kakršno je bilo to in zlasti gospoda predavatelja, bi si želeli slišati še
večkrat. V jasnih in preprostih besedah nam je g. direktor dr. Lončar očrtal teorijo in prakso nove šole, saj si je sam ogledal mnogo teh šol — zlasti v Hamburgu.
Končno nam je podal 5 točk za praktično izvedbo pouka, in sicer:
1.	Učitelj mora biti na višku znanja in vestnosti.
2.	Učitelj mora biti državljansko in pe* dagoško neodvisen.
3.	Potrebni so mali razredi (največ 40 otrok).
4.	Uvidevnost in sodelovanje staršev.
5.	Primeren šolski proračun (primerni prostori, delavnice, ekskurzije itd.).
Če manjka le ena točka, ni pouk primeren.
K zaključku nas je bodril z besedami: »Pojdite in storite tudi vi tako!«
Sledil je viharen aplavz in odkrito odo= bravanje.
Ad Ti. Dopisi: Razni dopisi so se čitali ter se jc razpravljalo o njih.
K dopisu Mladinske Matice želi učitelj* stvo pravočasno izdajanje listov.
Ad III. Predlogi za sejo širjega sosveta:
1.	Obravnava naj se stalnost učiteljstva.
2.	Štedenje pri organizaciji v smislu sklepa za banovinsko skupščino.
3.	Vprašanje izvenšolskega dela učiteljstva:
»Organizacija naj posreduje na merodaj= nih mestih, da se upoštevajo na raznih področjih izvenšolskega dela predvsem učiteljeve sposobnosti in naj se tam tolmači naše mišljenje glede tega dela.«
4.	Odprava monopola na zvezde in preprečitev monopola na knjige.
5.	Organizacija naj posreduje pri šolski oblasti, da bi bile neporočene učiteljice ena» kopravne s poročenimi. Če se upošteva socialna stran poročenih učiteljic, naj se tudi upošteva socialna stran samske učiteljice.
Kosin, predsednik.
A. Celnar, tajnica.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5' —
Na delo za naš dom! Vsa naročila potom U.G.P.
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit« najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljani. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU!
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem
drogerija-fotomanufdktura „ADRIJA"ph. mr. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem
pletilna industrija F. & M. ROZMAN, LJUBLJANA
Židov ska ulica štev. 7	Gosposka ulica štev. 4
Srečno in veselo novo leto želita < enjenim odjemalcem
Malči in Jakob Zalaznik, Ljubljana
kavarna, slaščičarna in pekarna
Manufakturno blago
po najn žjih cenah vam nudi tvrdka
OLGA SLIBAR, LJUBLJANA, Stari trg štev. 21 j
Gostilna
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
„PRI SOLNCU
c
E
LIE
Glavni trg 9
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ OROFENIK
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton Janežič
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjig o veš ki h potrebščin
LJubljana, Florjanska ulica št. 14
Tvrdka Ion. Žargi - ,Pri nizki ceni,
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 3 IN 11 pri poroča
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO I .N DROBNO
..........................................................j
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV j
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne I Za htevaj t e ceniki
Zaloga vseh šolskih zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk In podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.

UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI :
■
■
■