76 MOSTOVI 2001 /XXXV
Mojca M. Hočevar
Angleška zemljepisna lastna imena
v slovenskem prevodu
Uvod
Članek želi opozoriti na težave pri prevajanju
angleških zemljepisnih in stvarnih imen v slo¬
venščino, se pravi angleških poimenovanj
zemljepisnih in stvarnih danosti, kot so kra¬
jevna in ledinska imena, imena ustanov itd., ki
jih uporabljamo v slovenskem sobesedilu. Na¬
stal je ob mojem prevajanju turističnega vod¬
nika po Londonu, ki je izšel leta 1997 pri
Mladinski knjigi v Ljubljani pod naslovom
Mesto na dlani: London. Knjigo je napisala
Louise Nicholson in v angleškem izvirniku
nosi naslov City Pack: London , izšla pa je leta
1996 pri britanski založbi AA Publishing.
Teoretični del članka je torej izpeljan iz
glosarja angleških zemljepisnih in stvarnih
imen, saj sem ob delu opazila, da je zapis an¬
gleških lastnih imen pri uvajanju v slovensko
besedilo prevajalsko težaven in da so prevajal¬
ske rešitve, ki skušajo upoštevati namen bese¬
dila, zato navadno zelo različne. Ob pregledu
nekaterih sorodnih vodnikov sem ugotovila,
da dandanes prevladuje polcitatno prevzema¬
nje zemljepisnih imen, četudi gre za večbesed¬
no ime z občnoimensko sestavino, ki bi jo bilo
mogoče prevesti in poslovenjeno uveljaviti.
Uveljavljanje tujih imen v slovenskih bese¬
dilih je najbrž posledica treh dejstev: prvo je
seveda to, da morajo besedila v turističnih
vodnikih bralca natančno napotiti na kak kraj
oziroma da mora bralec v njih čim prej pre¬
poznati iskani podatek, zato je citatna oziroma
polcitatna raba zemljepisnih imen praktična;
drugo je najbrž to, daje v današnjem času an¬
gleščina osrednji svetovni sporazumevalni je¬
zik, to se kaže v tem, da tudi Slovenci, podob¬
no kot drugi narodi, iz angleščine hitreje kot
kadar koli prej prevzemamo nam tuje besede;
tretji razlog vidim v dandanes že vse prepogo¬
sto izraženi slovenski drži, da najraje kar brez
pomisleka prevzemamo vse, kar je tuje, ne da
bi skušali spoštovati ali ohranjati tisto, kar je
slovensko, s čimer bi morda ustalili nam bolj
domačo obliko in nemara tudi tako izkazali je¬
zikovno oziroma narodno samostojnost.
Dandanes se torej vse bolj uporabljajo
zemljepisna imena v citatni oziroma polcitat-
ni obliki, čeprav bi lahko njihove občnoimen-
ske sestavine prevedli v slovenščino in jih ta¬
ko podomačili. Morda nam je tuji svet v seda¬
njem času veliko bližji kot nekoč, tako da se
lastna imena raje ohranjajo v izvirniku, in to
ne samo v turističnih besedilih, ki morajo ci-
tatnost upoštevati zaradi svoje namembnosti,
ampak tudi v leposlovju, kjer naj bi citatno
oziroma polcitatno prevzemanje slogovno
učinkovalo kot avtentično.
Pri prevajanju sem se torej v tem miselnem
okviru skušala držati napotkov, ki jih dajejo
Pravila k Slovenskemu pravopisu za vključe¬
vanje tujih imen v slovenščino, seveda pa sem
se morala tudi precej podrediti uredniško us¬
klajenemu zapisovanju, saj je bil vodnik Me¬
sto na dlani: London le ena od knjig iz zbirke
turističnih vodnikov po zanimivih evropskih
in svetovnih prestolnicah.
Tudi pri prevajanju lastnih imen moramo
namreč upoštevati poglavitno načelo prevze¬
manja tujih besed v slovenščino, se pravi, da
seje treba najprej vprašati, ali je mogoče neko
lastno ime posloveniti, se pravi prevesti njego¬
ve občnoimenske sestavine in pri prevodu
upoštevati značilnosti slovenskih zemljepisnih
imen. Prav tu se v sodobni prevajalski praksi
Angleška zemljepisna lastna imena v slovenskem prevodu 77
kaže težnja, ki daje vse večjo prednost citatne¬
mu oziroma polcitatnemu zapisovanju lastnih
imen. Tak način je s prevajalskega stališča se¬
veda najlažji, za jezikovnega poznavalca do¬
ločnejši, vendar bralcem in uporabnikom, ki
ne znajo tujega jezika, žal ne razodene pome¬
na. S takim načinom zapisovanja se slovenski
jezik prehitro in tudi preveč zlahka umakne
tujim besedam in besednim zvezam, čeprav bi
se jim moral postaviti vsaj ob bok.
Težave se torej pojavljajo pri večbesednih
zemljepisnih imenih z občnoimensko sestavi¬
no, ki je prevedljiva, pa vendar jo dandanes
raje zapišemo v tujejezičnem izvirniku. Prav
zato v članku navajam različne tipe zapisova¬
nja tujih lastnih imen v slovenskem sobesedilu
ter seveda glosar kontrastivno zanimivih zem¬
ljepisnih in stvarnih imen, ki sem jih po zgle¬
du Klinarjeve obravnave v knjigi Slovenska
zemljepisna imena v angleških besedilih raz¬
poredila v podobne pomenske sklope.
Zapisi tujih lastnih imen v slovenskem
sobesedilu in vključevanje angleških
imen v slovenska besedila
Lastna imena so eno- ali večbesedna. Enobe¬
sedna zemljepisna imena s prevajalskega sta¬
lišča ne povzročajo težav, saj jih v slovensko
besedilo uvajamo polcitatno oziroma citatno.
Več prevodnih možnosti se torej pojavi pri
prevajanju večbesednih zemljepisnih imen z
občnoimenskimi sestavinami, pri čemer so
nam lahko pri prevajanju v oporo Pravila Slo¬
venskega pravopisa (str. 31-36).
I- Zapisi tujih lastnih imen
v slovenskih sobesedilih
L Podomačeno zapisovanje lastnih imen
Podomačena angleška lastna imena zapisuje¬
mo v ustaljeni slovenski obliki, pri čemer iz¬
virnega citatnega imena ne navajamo. Na pri¬
mer: Anglija, Škotska, Edinburg, Temza. Po¬
domačena angleška imena sklanjamo po slo¬
venskih sklanjatvenih vzorcih.
2. Citatno zapisovanje lastnih imen
Pri citatnem zapisovanju lastnih imen je treba
upoštevati, da se vse sestavine angleških
večbesednih lastnih imen pišejo z veliko za¬
četnico, v slovenščini pa se vedno piše z veli¬
ko le prva beseda v zvezi, druge pa samo, če
so tudi same lastna imena. Pri citatnem prev¬
zemu lastnoimenske besedne zveze moramo
torej upoštevati angleški pravopis.
S tem v zvezi pogosto naletimo na težave
zaradi imenske ali neimenske obravnave do¬
ločnega člena, saj se člen v angleških besed¬
nih zvezah včasih piše z veliko, včasih pa z
malo začetnico. Raba je v angleščini očitno še
precej neustaljena, tako da se zastavlja preva¬
jalsko vprašanje, kako zapisovati člene pri ci¬
tatnem zapisu, npr. The Tower of London ali
samo Tower ofLondon.
Ker se citatna lastna imena sklanjajo tako,
kakor se sklanjajo v ustreznih tujih jezikih,
uporabljamo angleška zemljepisna imena v
slovenskem sobesedilu večinoma polcitatno.
Le tiste lastnoimenske besedne zveze, ki so v
slovenščini nesklonljive, uvajamo v besedilo
citatno, kadar jih seveda ne prevajamo. Na
primer: Shaftesbury Avenue oziroma avenija
Shaftesbury Avenue.
Citatni zapis je upravičen tudi takrat, kadar
je leksikalni pomen angleškega zemljepisnega
imena drugačen od objekta poimenovanja ali
pa je prvotni pomen morda že precej zabrisan,
npr. Lincoln's Inn Fields ali Tower Green. Za¬
pis s prevedenimi občnoimenskimi sestavina¬
mi je manj ustrezen, kadar bi neskladje med
primarnim pomenom občnoimenske sestavine
in dejanskim stanjem uporabnika lahko zaved¬
lo, sicer pa je tudi v takih primerih podomači-
tev možna.
3. Polcitatno zapisovanje lastnih imen
Polcitatna lastna imena pregibamo po pravilih
slovenskega jezika, pri čemer se izvirni oziro¬
ma citatni zapis ohrani pri samostalnikih moš¬
kega in srednjega spola v imenovalniku in to-
78 MOSTOVI 2001 /XXXV
žilniku ednine zaradi ničte končnice. To je pri
angleško-slovenskem prevajanju najpogostejši
zapis. Tujih enobesednih imen načeloma ne
prevajamo (npr. City), pri večbesednih imenih
z občnoimensko sestavino pa je citatno nava¬
janje priporočljivo v naslovih ter pri prvih
omembah v besedilu. V tem primeru bi dose¬
gli natančno razumevanje, če bi ob citatnem
zapisu v oklepaju pripisali slovenski preve-
dek, ki naj se v nadaljnjem besedilu uporablja.
Denimo: Buckingham Palače (Buckingham¬
ska palača) in v nadaljevanju samo Bucking¬
hamska palača.
Kadar se imena ulic, cest ali trgov v turi¬
stičnih besedilih nanašajo na zemljevid, jih
zapisujemo citatno, pri čemer je dobro ob prvi
navedbi zapisati tudi prevedeno obliko v okle¬
paju, npr. Trafalgar Square (Trafalgarski trg).
Kadar citatno obliko ohranjamo, je zaradi ja¬
snosti prevoda priporočljivo, da v besedilu
pred lastnim imenom uporabimo še slovensko
občnoimensko določilo, ki lastno ime označu¬
je, npr. trg Trafalgar Square. V nadaljnjem
besedilu navadno uporabljamo polcitatno ob¬
liko, npr. na Trafalgar Squaru, ali še raje pre¬
vedeno lastno ime s citatno obliko v oklepaju,
npr. Trafalgarski trg (Trafalgar Square).
Nekatera večbesedna lastna imena zapisu¬
jemo polcitatno, se pravi tako, da občnoimen-
skih sestavin ne slovenimo, tudi zaradi splo¬
šne uveljavljenosti ali posebnega pomena
(npr. Regent Street ali Downing Street). Mor¬
da je tudi v nekaterih takih primerih pripo¬
ročljivo ob prvi omembi citatnega navedka v
oklepaju pripisati slovenski prevedek, npr. Re¬
gent Street (Regentova ulica).
Posebne težave pri prevajanju angleških
lastnih imen v slovenščino se pojavijo zaradi
nekaterih občnoimenskih sestavin lastnoi-
menske besedne zveze, ki ne opredeljujejo uli¬
ce, ceste ali avenije v osnovnem pomenu, am¬
pak jo dodatno označujejo, npr. Cross (križ?),
Plače (ploščad?), Terrace (terasasta ulica?),
Fields (poljane?). V slovenski jezik jih zato
najraje prevzemamo bodisi polcitatno, npr. na
Charing Crossu, oziroma citatno z občnoi-
menskim levim prilastkom, npr. na ulici Cha¬
ring Cross.
Težave povzroča tudi to, da je prvotni po¬
men nekaterih občnoimenskih sestavin v re¬
snici zdaj že zabrisan, npr. Garden v lastnoi-
menski zvezi Covent Garden ne pomeni več
vrta, ampak trg, zato lastnoimensko zvezo raje
ohranjamo citatno oziroma polcitatno, kakor
seje zaradi svoje znamenitosti tudi uveljavila.
Podobno imamo v slovenščini zvezo za ljub¬
ljansko stanovanjsko sosesko Ferantov vrt,
kjer je bil nekoč res vrt.
Pri polcitatnem prevzemanju angleških be¬
sed in besednih zvez v slovenščino je pomem¬
bno poznavanje pravopisnega pravila o ne¬
mem samoglasniku na koncu osnove (SP,
Pravila, str. 97, odst. 772), ki se ohranja, ka¬
dar odloča o izgovoru pred njim stoječih črk,
npr. na Portland Placeu ali na Devonshire
Terraceu. Kadar pa nemi samoglasnik na kon¬
cu osnove ne odloča o izgovoru pred njim sto¬
ječih črk, se tudi pri tvorbi svojilnih pridevni¬
kov v zapisu izpušča, npr. iz zveze Sloane
Square izpeljani prevod Sloanov trg.
Vedeti moramo še, da lahko polcitatno zve¬
zo izpeljemo samo iz edninske oblike v an¬
gleščini sicer množinskega navedka, saj bi si¬
cer citatno množinsko obliko iz angleščine s
slovensko množinsko končnico podvojili. Na
primer: na Lincoln's Inn Fieldih (in ne *Field-
sih) ali pa v takih primerih raje ohranimo ci¬
tatni zapis na Lincoln's Inn Fields.
4. Prevedena lastna imena
Občnoimenske sestavine večbesednih zemlje¬
pisnih imen večinoma v celoti prevajamo. Pri
tem moramo seveda upoštevati, da se vse se¬
stavine angleških večbesednih lastnih imen
pišejo z veliko začetnico, v slovenščini pa se
navadno piše z veliko le prva beseda v zvezi,
druge pa glede na siceršnja pravopisna pravi¬
la. Na primer: Velika Britanija (prevedeno +
Angleška zemljepisna lastna imena v slovenskem prevodu 79
podomačeno lastno ime), westminstrska opa¬
tija, Severno morje, Rokovski preliv, Trafal-
garski trg itd.
Zaradi določljivosti objektov je primerno,
da ob prvi omembi v besedilu navedemo za
slovenskim prevedkom angleškega zemljepi¬
snega imena tudi izvirno citatno ime v okle¬
paju, npr. cerkev sv. Jerneja Velikega (St.
Bartholomexv-the-Great), Mestna hiša (City
Hall), Zidovski muzej (Jewish Museum) ali
Trdnjavski most (Tower Bridge).
Pri prevajanju večbesednih zemljepisnih
imen naletimo na opisane težave.
Ker so angleške samostalniške zveze tvor-
jene z imenovalniškim levim prilastkom, veči¬
noma ne moremo vedeti, ali gre v slovenščini
za vrstni ali za svojilni pridevnik. Preden lah¬
ko tako lastno ime slovenimo, moramo torej
ugotoviti, ali angleški levi prilastek pomeni
krajevno ali osebno ime ali pa gre celo za
stvarno ime (ime poslopja). Razumljivo je, da
to zahteva veliko dela, saj je treba podatke is¬
kati po številnih drugih knjigah s sorodno vse¬
bino in po različnih enciklopedijah. Le kadar
res ne moremo ugotoviti, kaj lastnoimenska
sestavina v besedni zvezi pomeni, je seveda
najbolj prav, da krajevno oziroma osebno ali
morebiti stvarno ime v tovrstnih večbesednih
zvezah pustimo v citatnem zapisu.
Primeri:
Sutton House = Suttonov dvorec (po Thomasu
Suttonu); prevod.
Ham House - Dvorec Ham (ne vemo, za kate¬
ro ime gre; zapis lahko tvorimo po analogiji z
dvorcem Visoko, le da pri tem obravnavamo
besedno zvezo kot lastno ime).
Pri tvorjenju vrstnih pridevnikov moramo biti
pozorni zlasti na besede in oblike z neobstoj¬
nim samoglasnikom. Kadar r-ju sledi sogla¬
snik (kot se to zgodi pri izpeljavi besed s pri-
ponskimi obrazili -ski, -ska in -sko), polgla¬
snika pred r po pravilu ne zapisujemo. Na pri¬
mer: Westminster Abbey je v slovenščini
Westminstrska opatija (SP, Pravila, str. 94.
odst. 742), pisano z veliko začetnico, kadar
imamo v mislih stvarno ime.
Težavno je prevesti tudi ime ulice Great
Russell Street po občnoimenskih sestavinah,
tako da ga najraje puščamo v citatnem ali pol-
citatnem zapisu. Prevajalec namreč v tem pri¬
meru ne ve, ali je poslovenjeni prevod Velika
Russllova ulica sploh sprejemljiv, saj takih
zvez (velika ... ulica) v slovenskem poimeno¬
vanju ulic in trgov nimamo.
Kontrastivno zanimiva je tudi obravnava
imen sakralnih arhitekturnih objektov v an¬
gleščini in slovenščini: iz Pravil k Slovenske¬
mu pravopisu je mogoče razbrati, da se imena
poslopij in samostojnih zgradb, med katere se
uvrščajo tudi cerkve in drugi sakralni objekti,
pišejo z veliko začetnico kot v primerih Sveti
Jožef (ime cerkve v Mariboru, SP, Pravila, str.
21, odst. 68) in Sikstinska kapela (SP, Pravila,
str. 23, odst. 87). Pri slovenjenju angleških sa¬
kralnih objektov z občnoimensko sestavino pa
se izkaže, da tovrstne objekte v slovenščini
večinoma poimenujemo le kot vrstna imena,
zapisana z malo začetnico, in ne kot lastna
imena, zapisana z veliko začetnico. Westmin-
ster Abbey, ki je v angleščini lastno ime, tako
v slovenščini postane zgolj westminstrska
opatija, St PauTs Cathedral pa katedrala sv.
Pavla.
Pravopis razen Sikstinske kapele žal ne na¬
vaja nobenega primera za lastno ime sakralne¬
ga objekta, ki bi vsebovalo občnoimensko se¬
stavino cerkev, opatija, katedrala, bazilika
ipd., in tudi kapela sv. Jurija na Ljubljanskem
gradu se v turističnem vodniku po Sloveniji
piše z malo začetnico (Slovenija: Turistični
vodnik, str. 133). Niti med imeni ustanov v
Pravopisu (SP, Pravila, str. 23, odst. 97) ne
najdemo nobenega primera z omenjenimi
občnoimenskimi sestavinami, tako da zgled
za poimenovanje npr. Župnijska cerkev sv. Jo¬
žefa (po analogiji z Osnovna šola Franceta
Bevka) med pravili žal ni naveden.
80 MOSTOVI 2001 /XXXV
Zastavlja se torej vprašanje, kakšna so
pravzaprav lastna imena posameznih cerkva
in kako lahko posamezno cerkev poimenuje¬
mo kot določeni in ne le kot vrstni objekt. Iz
pojasnila v oklepaju (SP, Pravila, str. 21, odst.
68) razberemo, da se neka cerkev v Mariboru
imenuje Sveti Jožef, kot bi bil to poseben pri¬
merek, čeprav poznamo cerkev z imenom
Sveti Jožef tudi v Ljubljani in verjetno še mar¬
sikje. Krščanski sakralni objekti se tudi dru¬
god imenujejo zgolj po svetniku, božji osebi
ali skrivnosti, in kot taka se ta imena zapisuje¬
jo z veliko začetnico, npr. Sv. Peter, Sv. Janez
v Lateranu, Sv. Marija Velika (Mohorjev kole¬
dar 2000 Mohorjeve družbe v Celju) - toda
kadar jih v slovenščini zapišemo z občnoi-
menskim določilom, iz neznanega razloga
uporabljamo samo malo začetnico, npr. bazili¬
ka sv. Petra itd.
To še posebej preseneča, ker se nekatera
poljudna poimenovanja slovenskih cerkva v
slovenskih turističnih vodnikih pišejo z veliko
začetnico, vendar le takrat, kadar nimajo ob
sebi lastnoimenskega določila, npr. Uršulin-
ska cerkev (Slovenija: Turistični vodnik, str.
126), toda uršulinska cerkev sv. Trojice (Slo¬
venija: Turistični vodnik, str. 124), Frančiš¬
kanska cerkev (Slovenija: Turistični vodnik,
str. 128), toda cerkev Marijinega oznanjenja,
in Trnovska cerkev (Slovenija: Turistični vod¬
nik, str. 138), toda cerkev sv. Janeza Krstnika
(Slovenija: Turistični vodnik, str. 138).
Iz tega najbrž sledi, da cerkve Sveti Jožefni
mogoče nadomestno lastnoimensko poimeno¬
vati z daljšo zvezo Cerkev sv. Jožefa, tj. po
analogiji s sopomenskim oziroma nadomest¬
nim poimenovanjem pri nekaterih drugih
stvarnih zemljepisnih imenih, pri katerih se
ohrani velika začetnica. Raba zveze cerkev
Sveti Jožef, v kateri je beseda cerkev zgolj
občnoimenski imenovalni prilastek k lastne¬
mu imenu Sveti Jože, je neobičajna, saj se ver¬
jetno ravna po pravilu o imenih ustanov, pri
katerih se ime in priimek kot neprvi sestavini
v zvezi pravilno rabita le v rodilniku (SP, Pra¬
vila, str. 24, odst. 98). Toda Gimnazija Fran¬
ceta Prešerna se piše z veliko začetnico, in le
kadar mislimo na vrsto ustanove tudi z malo
začetnico (SP, Pravila, str. 24, odst. 104), in
gimnazije - razen pogovorno - ne moremo
enako kot cerkve imenovati brez občnoimen-
skega določila, se pravi samo France Preše¬
ren, čeprav oboje okrajšano uporabljamo v
sklonih, npr. Pri Svetem Jožefu zvoni. Hodi na
Franceta Prešerna.
Predvidevamo lahko torej le, da se zapisu
cerkve z veliko začetnico v poimenovanjih ob¬
jektov na splošno ogibamo, ker Cerkev z veli¬
ko začetnico po nekem drugem pravopisnem
pravilu pomeni krajšavo za cerkveno občes¬
tvo, cerkveno skupnost ali organizacijo (SP,
Pravila, str. 18, odst. 38). Po tem pravilu naj
bi torej Cerkev .vv. Jožefa pomenila najverjet¬
neje le posebno cerkveno skupnost, ne vidim
pa razloga, zakaj ne more hkrati pomeniti tudi
imena posameznega sakralnega objekta. Pra¬
vopis namreč ne navaja primerov obeh mož¬
nosti, vendar se lektorji raje držijo vrstnoi-
menskega zapisa, še posebej ker za vse vrste
stvarnih imen velja, da pišemo poimenovanja
z malo začetnico, kadar ne mislimo na uradno
lastno ime objekta oziroma ustanove, temveč
zgolj na vrsto (SP, Pravila, str. 24, odst. 104).
Omenjeno pravilo uvaja uradni naslov oziro¬
ma ime kot merilo določenosti, kar je sicer pri
razlikovanju praktično, vendar ne more pome¬
niti merila za pomensko razlikovanje med
vrstnostjo in posameznostjo.
Upravičeno se torej lahko vprašamo, zakaj
se v angleščini smejo uporabljati cerkev, kate¬
drala in opatija kot sestavni del lastnega ime¬
na, slovenščina pa te možnosti večinoma ne
dopušča. Ne zdi se namreč bistveno, kakšno
je uradno ime sakralnega objekta, saj bi se
moralo nadomestno ime prav tako zapisovati
z veliko začetnico, npr. Sveti Jožef in Cerkev
sv. Jožefa. Zdajšnja splošna vrstnoimenska ra¬
ba tipa cerkev sv. Jožefa z občnoimenskirn
Angleška zemljepisna lastna imena v slovenskem prevodu 81
imenovalnim določilom pove le, da govorimo
o vrsti objekta in ne o posameznem objektu.
Pri opisu nekega sakralnega objekta kot turi¬
stične znamenitosti pa navadno ne mislimo na
vrsto objekta, kar zapisujemo z malo začetni¬
co (SP, Pravila, str. 28, odst. 151), ampak se¬
veda na točno določen stavbni objekt, to pa bi
morali zapisovati z veliko začetnico.
Pravopisna pravila so torej glede poimeno¬
vanj sakralnih objektov videti še precej nedo¬
rečena - to gotovo priča o družbenopolitič¬
nem vplivu na jezikovna vprašanja v desetlet¬
jih pred ustanovitvijo slovenske države. Ne sa¬
mo pri imenih cerkva kot arhitekturnih objek¬
tov in ustanov, tudi pri poimenovanju vero-
slovnih bitij (SP, Pravila, str. 19, odst. 47) sta
v pravopisu navedena primera z malo začetni¬
co, ki se v cerkvenih besedilih večinoma ne
upoštevata (npr. Sveti duh se v rabi piše Sveti
Duh; enako se tudi Sveta trojica navadno piše
Sveta Trojica). Posebno vprašanje je ob tem
zapisovanje besede sveti oziroma sv. bodisi z
veliko ali malo začetnico, kar bi bilo treba v
Pravopisu tudi natančneje opredeliti. Podobne
zagate se pojavljajo še pri imenih praznikov,
npr. božič, Silvestrovo, velika noč, ki se v slo¬
venščini pišejo z malo začetnico (SP, Pravila,
str. 28, odst. 150), toda že raba v novejših slo¬
venskih natisih na božičnih in novoletnih ter
velikonočnih voščilnicah kaže, da se pravopi¬
sno pravilo večinoma ne upošteva. Z veliko
začetnico se v angleščini pišejo tudi poimeno¬
vanja pomembnih zgodovinskih dogodkov
(npr. Second World War), čemur v slovenščini
z malo začetnico (npr. druga svetovna vojna)
ne pripisujemo tolikšne veljave.
Podobno kot z imeni cerkva je tudi z imeni
palač in dvorcev kot arhitekturnih stvaritev,
kadar so poimenovani po svetniku, npr. pa¬
lača .vv. Jakoba. V angleščini se imena palač
in dvorcev dosledno pišejo z veliko začetnico,
saj gre za označevanje posamezne stavbe, v
slovenščini pa jih pišemo z veliko le takrat,
kadar je pridevniški prilastek izpeljan iz oseb¬
nega ali krajevnega imena, npr. Aleksandrina
palača in Westminstrska palača. Ponovno se
zastavlja vprašanje, zakaj pišemo westminstr-
ska opatija samo z malo začetnico, 1Vestmin-
strska palača pa z veliko, saj gre v obeh pri¬
merih za imeni arhitekturnih objektov.
Težave pri slovenjenju stvarnih zemljepi¬
snih imen povzroča še različen pomenski ob¬
seg posameznih občnoimenskih sestavin. Po¬
mensko širša kot v slovenščini je v angleščini
npr. beseda House, saj House v nekaterih pri¬
merih pomeni že kar slovenski dvorec. Pozna¬
mo npr. Tavčarjev dvorec Visoko, ki bi mu ne
mogli reči hiša Visoko.
Tudi pri prevajanju besede Gallery v last-
noimenskih zvezah moramo biti pozorni, saj
lahko Gallery pomeni razstavni prostor, lahko
prehod ali tudi balkonski prostor v gledališču.
II. Vključevanje angleških imen
v slovensko sobesedilo
Angleško zemljepisno ime lahko uvedemo v
slovensko sobesedilo na tri načine:
1. Prva omemba v strnjenem besedilu naj
ima pred citatnim navedkom angleškega zem¬
ljepisnega imena vedno občnoimensko dolo¬
čilo, npr. na trgu Trafalgar Square.
2. V nadaljevanju besedila se angleška be¬
sedna zveza v slovenščini lahko sklanja kot
polcitatna zveza, npr. na Trafalgar Squaru
(kot npr. v slovenski lastnoimenski zvezi v Slo¬
venj Gradcu), k čemur teži današnja prevajal¬
ska praksa. Končni nemi -e v angleški besedi
Square po slovenskem pravopisu (SP, Pravila,
str. 97, odst. 772) izpade v vseh slovenskih
sklonih razen v imenovalniku in tožilniku, saj
-e ne odloča o izgovoru pred njim stoječih črk.
3. Priporočljivo pa je, da se angleška last-
noimenska zveza v slovenskem besedilu nava¬
ja s prevedenimi občnoimenskimi sestavina¬
mi, pri prvi omembi z izvirnim lastnim ime¬
nom v oklepaju, kakor v svoja besedila zapi¬
sujejo zlasti starejši ugledni leposlovni preva¬
jalci, npr. na Trafalgarskem trgu.
82 MOSTOVI 2001/XXXV
Angleško-slovenski glosar
Za tukajšnjo obravnavo sem iz navedenega vodnika izbrala najpogostejša zemljepisna in stvarna
imena ter sestavila tematski glosar, ki lahko prevajalcem rabi za referenčno gradivo oziroma za
nadaljnjo problemsko razpravo. Zaradi preglednosti so imena razdeljena v posamezne pomenske
sklope, podobno kot jih je obdelal Stanko Klinar v knjigi Slovenska zemljepisna imena v angleš¬
kih besedilih. V glosarju so z vprašaji označene zveze, pri katerih v splošnih enciklopedičnih
slovarjih, enciklopedijah in drugih vodnikih po Londonu nisem dobila ustreznih podatkov, tako
daje raba navedenih oblik še vprašljiva. Problematična ostaja tudi izgovarjava angleških lastnih
imen, a to bi zahtevalo podrobnejšo obravnavo v samostojnem članku.
Značilni primeri iz izvirnega angleškega in prevedenega slovenskega besedila
ter nekaj prevajalskih možnosti
1. Imena mestnih četrti oziroma mestnih sosesk
Izvirno angleško besedilo Slovenski prevod
Barbican
Central London
City
Greater London
Kensington
South Bank
South Kensington
Westminster
Barbican
osrednji London
City
širši London
Kensington
South Bank, Južni Bank, Južni breg
South Kensington, Južni Kensington
Westminster
2. Imena ulic, cest, poti, drevoredov in avenij
Izvirno angleško besedilo Slovenski prevod
Primeri z »avenue«
Shaftesbury Avenue Shaftesbury Avenue, avenija Shaftesbury Avenue, avenija
Shaftesbury, Shaftesburyjeva/Shaftesburyjska? avenija
Primeri z »road«
Marylebone Road
Primeri s »Street«
Downing Street
Great Russell Street
King Street
Neal Street
Regent Street
Tavistock Street
Primeri z »way«
Waterhouse Way
Primeri z »walk«
Broad Walk
Holly Walk
Marylebone Road, cesta Marylebone Road, Marylebonova/
Marylebonska? cesta
Downing Street, ulica Dovvning Street
Great Russell Street, ulica Great Russell Street
King Street, ulica King Street, Kraljeva? ulica
Neal Street, ulica Neal Street, Nealova? ulica
Regent Street, ulica Regent Street, Regentova ulica
Tavistock Street, ulica Tavistock Street, Tavistockova? ulica
Waterhouse Way, prehod Waterhouse Way
Broad Walk, pot Broad Walk, Široka pot
Holly Walk, pot Holly Walk, Bodikova pot
Angleška zemljepisna lastna imena v slovenskem prevodu 83
Queen's Walk
Drugi primeri
Cedar Vista
Charing Cross
Devonshire Terrace
Furnival's Inn
Lincoln's Inn Fields
Portland Plače
Queen's Walk, pot Queen's Walk, Kraljičin drevored
Cedar Vista, drevored Cedar Vista, Cedrov drevored
Charing Cross, ulica Charing Cross
Devonshire Terrace, ulica Devonshire Terrace, Devonshirska ulica/
terasa/terasasta ulica??
Furnival's Inn, krčma Furnival's Inn, Furnivalova krčma
Lincoln’s Inn Fields (nesklonljivo), Lincoln's Inn Fieldi
(sklonljivo), Poljane Lincolnove krčme??
Portland Plače, ulica? Portland Plače
3. Imena trgov in ploščadi
Izvirno angleško besedilo
Primeri s »square«
Leicester Square
Parliament Square
Portman Square
Sloane Square
St James's Square
Trafalgar Square
Drugi primeri
Covent Garden
Johnson's Court
Piccadilly Circus
Tower Bridge Piazza
Slovenski prevod
Leicester Square, trg Leicester Square, Leicestrski/Leicestrov? trg
Parliament Square, trg Parliament Square, Parlamentarni trg
Portman Square, trg Portman Square, Portmanski/Portmanov? trg
Sloane Square, trg Sloane Square, Sloanov trg
St James's Square, trg St James's Square, Trg sv. Jakoba,
Šentjakobski trg
Trafalgar Square, trg Trafalgar Square, Trafalgarski trg
Covent Garden, trg Covent Garden
Johnson's Court, trg/ploščad Johnson's Court, Johnsonova ploščad
Piccadilly Circus, trg Piccadilly Circus
Tower Bridge Piazza, trg Tower Bridge Piazza, Piazza ob
Trdnjavskem mostu?, Trg ob Trdnjavskem mostu?
4. Imena prehodov, pasaž in galerij
Izvirno angleško besedilo Slovenski prevod
Burlington Arcade Burlington Arcade, pasaža Burlington Arcade, Burlingtonov
prehod
Hay's Galleria Hay's Galleria, prehod? Hay's Galleria, Hayeva galerija
5. Imena mostov
Izvirno angleško besedilo
Albert Bridge
Battersea Bridge
Blackfriars Bridge
Chelsea Bridge
Slovenski prevod
Albert Bridge, most Albert Bridge, Albertov most
Battersea Bridge, most Battersea Bridge, Batterseajski most'
Blackfriars Bridge, most Blackfriars Bridge, Blackfriarški most
Chelsea Bridge, most Chelsea Bridge, Chelseajski most /izg.
čelsijski/
1 Pri vrstnih pridevnikih na -ski predvidevam, da pomeni samostalniški levi prilastek krajevno
ime.
84 MOSTOVI 2001/XXXV
Hungerford Bridge Hungerford Bridge, most Hungerford Bridge, Hungerfordski most
Kew Bridge Kew Bridge, most Kew Bridge, Kewjski most /izg. kjujski/
Lambeth Bridge Lambeth Bridge, most Lambeth Bridge, Lambeški most
London Bridge London Bridge, most London Bridge, Londonski most
Southwark Bridge Southwark Bridge, most Southwark Bridge, Southwarški most
Tower Bridge Tower Bridge, most Tovver Bridge, Trdnjavski most
Vauxhall Bridge Vauxhall Bridge, most Vauxhall Bridge, Vauxhalski most
Waterloo Bridge Waterloo Bridge, most Waterloo Bridge, Waterloojski most
Westminster Bridge Westminster Bridge, most Westminster Bridge, Westminstrski
most
6. Imena spomenikov
Izvirno angleško besedilo Slovenski prevod
Nelson’s Column Nelsonov steber/spomenik
Statue of Eros Erosov kip
7. Imena cerkva, katedral, kapel in drugih sakralnih objektov
Izvirno angleško besedilo Slovenski prevod
Chapter House Kapitelj (Chapter House)
Southwark Cathedral southwarška katedrala, katedrala Southwark Cathedral, katedrala
Southwark, Southwark Cathedral, Southvvarška katedrala
St Bartholomew-the-Great Sv. Jernej Veliki, Cerkev sv. Jerneja Velikega, cerkev St
Bartholomew-the-Great, St Bartholomew-the-Great
St Paufs Cathedral Katedrala sv. Pavla, katedrala St Paufs Cathedral, St Paul's
Cathedral
Westminster Abbey Westminstrska opatija, opatija Westminster Abbey, Westminster
Abbey
8. Imena palač, dvorcev, dvoran, soban, sob, graščin, gradov, trdnjav, hiš, stavb
in poslopij
Izvirno angleško besedilo Slovenski prevod
Primeri s »palače«
Alexandra Palače
Buckingham Palače
Hampton Court Palače
Kensington Palače
Kew Palače
St James's Palače
the Palače ofWestminster
Whitehall Palače
Winchester Palače
Primeri s »house«
Apsley House
Alexandrina/Aleksandrina palača (Alexandra Palače)
Buckinghamska palača (Buckingham Palače)
palača Hampton Court (Hampton Court Palače), Hamptoncourtska
palača
Kensingtonska palača (Kensington Palače)
Kevvjska palača (Kew Palače)
Palača sv. Jakoba (St James’s Palače)
Westminstrska palača (the Palače ofWestminster)
Whitehalska palača (Whitehall Palače)
Winchestrska palača (Winchester Palače)
Apsleyjev dvorec /po baronu Apsleyju/ (Apsley House)
Angleška zemljepisna lastna imena v slovenskem prevodu 85
Australia House
Banqueting House
Chapter House
Chiswick House
Dickens House
Dr Johnson's House
Ham House
Houses of Parliament
Leighton House
London Butterfly House
Palm House
Queen’s House
Ranger's House
Sutton House
Syon House
Temperate House
Waterlily House
Primeri s »castle«
Windsor Castle
Primeri s »tower«
Jewel Tower
The Tower of London
Primeri s »hali«
Albert Hall
Jubilee Halls
St Stephen's Hall
Westminster Hall
Primeri z »room«
Cupola Room
Drugiprimeri
Bankside Power Station
Hampton Court
Horse Guards
Monk’s Parlour
Pagoda Vista
Royal Mews
The Lloyds Building
Avstralska hiša (Australia House)
Banketna hiša (Banqueting House)
Kapitelj (Chapter House)
Dvorec Chisvvick (Chiswick House)
Dickensova hiša (Dickens House)
Johnsonova hiša, Hiša dr. Johnsona (Dr Johnson's House)
Dvorec Ham (Ham House)
Parlament (Houses of Parliament)
Leightonov dvorec /po lordu Leightonu/ (Leighton House)
Londonska hiša metuljev (London Butterfly House)
Palmova hiša (Palm House)
Kraljičina hiša (Queen's House)
Rangeijev dvorec, Logarjev? dvorec (Ranger's House)
Suttonov dvorec /po Thomasu Suttonu/ (Sutton House)
Dvorec Syon (Syon House)
Temperirana hiša (Temperate House)
Lokvanjeva hiša (Waterlily House)
Windsorski grad (Windsor Castle)
Jewel Tower, stolp the Jevvel Tower, Stolp draguljev/dragocenosti
The Tovver of London (sklanja se Tower), trdnjava The Tower of
London (citatno), Londonski Tower, Londonska trdnjava
Albert Hall, dvorana Albert Hall, Albertova? dvorana
Jubilee Halls, pokrita tržnica Jubilee Halls, jubilejna pokrita tržnica??
St Stephen's Hall, dvorana St Stephen's Hall, dvorana sv. Štefana
Westminster Hall, dvoranaWestminster Hall, Westminstrska
dvorana
Kupolasta soba (Cupola Room)
elektrarna Bankside Power Station, Banksidska elektrarna
Hampton Court, dvorec/graščina Hampton Court, Hamptonski
dvorec/Hamptonska graščina
Horse Guards, poslopje Horse Guards, Konjeniška garda, poslopje
Konjeniške garde
Monk's Parlour (Menihova soba??)
Pagoda Vista
Royal Mews, poslopje Royal Mews, Kraljeve konjušnice, poslopje
Kraljevih konjušnic
The Lloyds Building, stolpnica The Lloyds Building, Lloydova
stolpnica, stolpnica banke Lloyds (prvotno ustanovljena pod
imenom Taylor and Lloyd)
86 MOSTOVI 2001 /XXXV
The London Dungeon The London Dungeon, ječe The London Dungeon, Londonske
podzemne ječe
9. Imena ustanov, družb
Izvirno angleško besedilo
Primeri z »museum«
Bramah Tea and Coffee
Museum
British Museum
Fan Museum
Museum of London
National Maritime Museum
Natural History Museum
Science Museum
Sir John Soane's Museum
South Kensington Museum
The Wellcome Museum of
the History of Medicine
Victoria and Albert
Museum
Primeri z »gallery«
Clore Gallery
Courtauld Institute
Galleries
Earth Galleries
Golden Gallery
Life Galleries
National Gallery
National Portrait Gallery
Sackler Galleries
Stone Gallery
Tate Gallery
Whispering Gallery
Imena gledališč
Royal Opera House
The Royal National Theatre
The Royal Shakespeare
Theatre
Theatre Royal
Slovenski prevod
Bramahov muzej čaja in kave (Bramah Tea and Coffee Museum)
Britanski muzej (British Museum)
Muzej pahljač (Fan Museum)
Londonski muzej (Museum of London)
Narodni pomorski muzej (National Maritime Museum)
Naravoslovni muzej (Natural History Museum)
Muzej znanosti (Science Museum)
Muzej sira Johna Soana (Sir John Soane's Museum)
Južnokensingtonski muzej (South Kensington Museum)
Wellcomov muzej zgodovine medicine (The Wellcome Museum
of the History ofMedicine)
Viktorijin in Albertov muzej (Victoria and Albert Museum)
Clorova galerija (Clore Gallery)
Galerije Courtauldovega inštituta (Courtauld Institute Galleries)
Galerije zemlje (Earth Galleries)
Zlata galerija (Golden Gallery)
Galerije življenja (Life Galleries)
Narodna galerija (National Gallery)
Narodna galerija portretov (National Portrait Gallery)
Sackleijeve galerije (Sackler Galleries)
Kamnita galerija (Stone Gallery)
Tatova galerija2 , v rabi zdaj večinoma: Galerija Tate (Tate Gallery)
Galerija šepeta (Whispering Gallery)
Kraljeva opera (Royal Opera House)
Kraljevo narodno gledališče (The Royal National Theatre)
Kraljevo Shakespearovo gledališče (The Royal Shakespeare
Theatre)
Kraljevo gledališče (Theatre Royal)
2 Pri samostalniku Tate gre po slovenskem pravopisu za pisno krajšanje na koncu osnove, ker
nemi -e ne odloča o izgovoru pred njim stoječe črke -t. To slovensko pravopisno pravilo žal
spremeni izgovor besede v angleščini, tako da se zapisa Tatova galerija večinoma ogibamo in
raje uporabljamo zvezo galerija Tate. Možen bi bil še podomačeni zapis Tejtova galerija.
Angleška zemljepisna lastna imena v slovenskem prevodu 87
Imena izobraževalnih ustanov
Imena zdravstvenih ustanov
Royal Naval Hospital Kraljeva pomorska bolnišnica (Royal Naval Hospital)
Old Royal Observatory Stara kraljeva zvezdama (Old Royal Observatory)
Percival David Foundation Sklad za kitajsko umetnost Percivala Davida (Percival David
88 MOSTOVI 2001/XXXV
14. Imena gričev oziroma hribov
Ludgate Hill Ludgate Hill, grič Ludgate Hill, grič Ludgate, Ludgatski grič3
15. Imena voda, prekopov, otokov
Duck Island Račji otok (Duck Island)
Viri
Nicholson, Louise. (1996). City Pack: London. Basingstoke: AA Publushing.
Nicholson, Louise. (1997). Mesto na dlani: London. Prevedla Mojca Hočevar. Ljubljana: Mla¬
dinska knjiga.
Literatura
Klinar, Stanko. (1994). Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Radovljica: Didakta.
3 Tudi pri samostalniku Ludgate gre po slovenskem pravopisu za pisno krajšanje na koncu osno¬
ve, ker nemi -e ne odloča o izgovoru pred njim stoječe črke -t.
Angleška zemljepisna lastna imena v slovenskem prevodu 89
Slovenski pravopis 1: Pravila. 4., pregledana izdaja (s stvarnim kazalom). DZS: Ljubljana,
1994.
Toporišič, Jože. (1976). Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Krušič, M. (ur.) et al. (1995). Slovenija: Turistični vodnik. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Vesna Požgaj Hadži
Nekatere pasti pri prevajanju
iz slovenščine v hrvaščino (in narobe) *
Povzetek
Članek govori o posebnih problemih oz. pasteh pri prevajanju najsorodnejših slovanskih jezikov,
hrvaškega in slovenskega. Po analizi prevodnega gradiva (prevodi študentov in prevajalcev) je
bila narejena tipologija najpogostejših napak po jezikovnih ravninah. Daje prevajanje med slo¬
vanskimi jeziki zares trd oreh, kažejo tudi izsledki ankete, opravljene med prevajalci.
I. Uvod
Učenje/pridobivanje znanja slovanskih jezi¬
kov in prevajanje iz njih ali vanje, še posebej,
če gre za najbližje jezike, npr. za hrvaškega in
slovenskega, je v marsičem nekaj posebnega.
Kontrastivno jezikoslovje navaja prednosti (če
se potrudimo, se lahko sporazumevamo) in
pomanjkljivosti (interferenčne napake so ne¬
zavedne in trdovratne, težko jih je popraviti in
se jih znebiti). Stopnja interference je pravza¬
prav sorazmerna s stopnjo genetske sorodno¬
sti jezikov. Poleg drugih razlogov za ta pojav
se navajajo psihološki razlogi - pri sorodnih
jezikih se govorci, tudi prevajalci, manj zave¬
dajo razlik med jezikoma (Krisin 1990). V
* Članek je nastal na podlagi posebnega teča¬
ja na XXXV. seminarju slovenskega jezika,
literature in kulture. Objavljen je v: E. Krži¬
šnik (ur.), XXXV. seminar slovenskega jezi¬
ka, literature in kulture. Zbornik predavanj.
Ljubljana. 1999. 241-254.
obeh primerih, pri učenju/pridobivanju znanja
in pri prevajanju iz slovanskih jezikov in va¬
nje, se pojavljajo posebni problemi, in sicer
pri homonimiji, sinonimiji, napačni vezavi
ipd. To, da na prav take napake naletimo vsak
dan, meje spodbudilo, da o njih spregovorim.
II. Tipologija napak
Analizirano gradivo sestavljajo (a) slovensko-
hrvaški in hrvaško-slovenski prevodi študen¬
tov hrvaškega, srbskega in makedonskega je¬
zika s književnostmi s Filozofske fakultete v
Ljubljani' in (b) prevodi prevajalcev in ama¬
terskih prevajalcev. Hkrati črpam znanje tudi
iz svoje prevajalske in dolgoletne pedagoške
izkušnje. Iz pragmatičnih razlogov sodi večina
1 Za pomoč se zahvaljujem kolegoma Mili
Vujevič in Vojku Gorjancu, ki vodita vaje iz
prevajanja iz slovenščine v hrvaščino ter na¬
robe, in Ljubici Črnivec za koristne napotke
glede slovenskih prevodov.