•1 PROBANK \ PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) Gorenjska ^ Banka Banka «< posluhom Samo Moje Stanje Sporočanje stanja tekočih in žiro računov na mobilne telefone GBD Koroška 33. 4000 Kranj tel.: 041 280 10 40, Gorenjska borzno posredniška druiba d A. 2X0 1017, ■> Ki, m in Vaš posrednik pri prodaji in -fl!/ I V JU faks: 04 2X0 10 12 WH'w.gbd'.si, info^tt tfhii.si nakupu vrednostnih papirjev tarnou • tfrttkovnost - d*moinaxt MENJALNICE www.wilfan.si GLAS {^toUH-lSSN 0352 - 6666 - št. 72 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 12. septembra 2000 Odprli enoto Varstveno delovnega centra Novi prostori, pozneje avto Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Miha Brejc je na svečanosti ob odprtju novih prostorov napovedal, da bodo varovanci centra dobili tudi nov avto. STRAN 5 Elektro Gorenjske odprl novo RTP in poslovno stavbo Najsodobnejša v Sloveniji Nova razdelilna transformatorska postaja Zlato polje rezultat vrhunske tehnologije - Gradnja stala 1,2 milijarde tolarjev -Zanesljivejša oskrba prihodnjih 30 let - Minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen uradno odprl obnovljeno postajo in novo poslovno stavbo Elektra Gorenjske na Primskovem, ki je stala 620 milijonov tolarjev. STRAN 8 Prenovljeni nadstropji v kranjskem domu upokojencev Lepša starost Tradicionalni pohod na trome-jo - Letošnjega 21. pohoda na trome jo nad Ratečami, ki so ga v nedeljo, 10. septembra, pripravila turistična društva Podkloštra, Rateč, Kranjske Gore in Trbiža, se je po ocenah organizatorjev udeležilo 15 tisoč planincev. Že po tradiciji so se opoldne na Peči zbrali tudi župani treh obmejnih občin in številnim udeležencem zaželeli dobrodošlico ter obljubili nadaljnje sodelovanje treh občin. Na tromcji so pred tremi meseci postavili tudi tablo, da je Peč postala planinski mejni prehod. • Foto: D. Sedej STRAN 4 PARADA NOVOSTI, JA IN PRILOŽNOSTI. Mednarodni OBRTNI SEJEM Celje, 8. do 17. september 2000 Mv*S v boljših sobah Stanovalka Jožefa Kalan in minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Miha Brejc sta včeraj simbolično odprla prenovljeni nadstropji. STRAN 32 Ogbd&o slovenske uspešnosti Geuarjlni pokrovltij. MERKUR NALOŽBA V ZNANJE - NALOŽBA ZA ŽIVLJENJE LJUDSKA UNIVERZA KRANJ (D 280 480 VPIS V VSE PROGRAME i stran 8 VELIKA GORENJSKA VESELICA Dobrodelna prireditev za Matjaža Kokalja. 30. septembra v Bohinju 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Vrh tisočletja v New Yorku Slovenija več za mirovne operacije Ljubljana, 12. septembra - Slovenski predsednik je opozoril na nujnost usposobitve Organizacije združenih narodov za pravočasno posredovanje na kriznih žariščih, kjer se tragedije lahko vsak hip ponovijo. Dosedanje intervencije so bile ponavadi prepozne, je dejal, in povedal, da Slovenija sprejema pobudo ZDA in povečuje prispevek za mirovne operacije. Sicer pa seje predsednik Republike Slovenije v Nevv Yorku pogovarjal s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovičem (črnogorska delegacija je bila gost slovenske), nemškim kanclerjem Schroederjem in avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom, ki je Kučanu zagotovil, da Avstrija z avnojskimi sklepi ne bo pogojevala sprejema naše države v Evropsko unijo. Zanimivo je bilo tudi srečanje predsednikov Slovenije, Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (zbrali so se v prostorih hrvaške misije), predsednikom pa seje pridružil tudi nekdanji jugoslovanski premier Milan Panič. Na sliki: srečanje Milana Kučana in Gerharda Schroederja. • J.K., slika Bobo IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Zunanji minister Lojze Peterle je ogorčen zaradi neupravičenih napadov nanj Minister zahteva razpravo Zunanji minister Lojze Peterle predlaga sklic še ene izredne seje državnega zbora pred volitvami, na kateri naj bi razen nekaterih predlogov zakonov razpravljali tudi o interpelaciji oziroma njegovi odgovornosti. Minister noče imeti do državnega zbora nobenih dolgov. Ljubljana, 12. septembra - Vlada glede sklepov Avnoja, njihove veljavnosti in z njimi povezanih odnosov z Avstrijo pretekli teden ni povedala kaj novega. Zunanji minister Lojze Peterle je po seji novinarjem povedal, da bodo s to problematiko in slovenskimi stališči seznanili veleposlanike držav, članic Evropske unije in Združenih držav Amerike, mogoča pa so tudi posvetovanja s Češko, ki ima glede tako imenovanih Beneševih dekretov sorodne probleme. V četrtek, po seji vlade, so o stališčih do Avnojskih sklepov razpravljali predstavniki parlamentarnih strank, vendar se še niso poenotili. Za včeraj je bilo dogovorjeno nadaljevanje razprave. Sestanek predstavnikov parlamentarnih strank, razen Slovenske nacionalne stranke, je bil sklican na pobudo predsednika Združene liste Boruta Pahorja. Znano je, da je del poslancev državnega zbora vložil interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra Lojzeta Peterleta s prvopodpisanim poslancem Slovenske nacionalne stranke Zmagom Jelinčičem. Interpelacija očita zunanjemu ministru Peterletu izdajo nacio- « MERKUR M SPORT V knloca IINIl/PftA past kolesa UNIVEGA, SPECIALIZED, SINTESI, AUTHOR zaščitna letna oblačila DAINESE kolesarske rokavice SPECIALIZED, CHIBA, SALEVVA vzmetne vilice MARZOCCHI hidravlične zavore FORMULA prestavno zavorne komponente SHIMANO, GRIPSHIFT kolesarska oprema POSEBNA PONUDBA JtAPM SUM, art Sit-1030 tačakokKVGGASDUO stojalo 28 noto, TRANZ-X, i tssfesrr »39* str 2,799 sir 7.199SIT 6.900 SIT 4.590 src 6.900 SIT 1.990 src 5.490 SIT 4J59#SfT 3.590 SIT CRATONL RK, za »O««* frm 47-52 In 53-57 en Popust in posebna ponudba veljata od 8. do 30. septembra 2000, oziroma do odprodaje zalog. M Šport, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 04 206 74 48 DELOVNI ČAS: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. nalnih interesov v pogovorih z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero VValdner. Minister je novinarjem izrazil ogorčenje zaradi očitkov o domnevnem protidržavnem, protiustavnem in protislovenskem ravnanju. Njegovo ravnanje naj bi po mnenju predlagateljev interpelacije vsebovalo vse elemente kaznivega dejanja. Človek, ki je dal vse za to državo, je po devetih letih obtožen veleizdaje, je povedal Lojze Peterle, ki bo skupaj s sodelavci v kratkem času pripravil odgovor na interpelacijo. Interpelacijo ima za nadaljevanje Avnoja in za politično onesnaženje, ki ga povzročajo stare politične sile. "Ker ne sprejemam tako cenenega političnega poigravanja ali, da bi ta recidiv starih metod brez pojasnila ostal v zraku, sem danes predlagal, da vlada še pred iztekom tega mandata predlaga sklic še ene izredne seje, na kateri bi državni zbor obravnaval še preostale pomembne zakonske predloge, ob tem pa tudi interpelacijo proti zunanjemu ministru," je povedal Lojze Peterle. "Vlada ne želi imeti do državnega zbora nobenih dolgov in je predlog sprejela. Želim jasno in pra- vočasno odgovoriti na laži, konstrukte in metode ustvarjanja sovražnikov za trenutne politične potrebe, tako vsej slovenski javnosti kot izvoljenim predstavnikom ljudstva," je povedal. Kakšna bo usoda razprave o interpelaciji, še ni znano. Najverjetneje razprave o njej ne bo, saj državni zbor ta mesec predvidoma zaključuje delo v tem mandatu. Čez dober mesec bodo namreč že volitve. Poslanska skupina Liberalne demokracije je v sporočilu za javnost zapisala, da bodo prava interpelacija za ministra za 2& nanje zadeve državnozborske volitve. Slovenija tako kot nobena druga država ne potrebuje takšnega ministra za zunanje zadeve, ki s svojim ravnanjeifl škoduje interesom lastne df' zave. Prav tako pa si tudi n6 more privoščiti neenotne in raZ' glašene vlade, ki zaradi ideoloških nasprotij zanika temelje države. • J. Košnjek Kritične razmere v Centru za tujce Minister za notranje zadeve dr. Peter Jambrek je pretekli teden seznanil javnost s kritičnimi razmerami v Centru za tujce nO Celovški cesti v Ljubljani, kjer se na 222 ležiščih in drugih prostorih, tudi na hodnikih in straniščih, gnete dnevno od 400 do 600 ljudi. Vodstvo Centra z nadčloveškimi napori še obvladuje položaj, čeprav mu vedno tega ne uspeva. Kritična postaja tudi zdravstvena in druga zaščita, eden od tujcev pa je skočil iz četrtega nadstropja in se ubil. Pritisk ilegalcev na slovenske meje, zlasti na južno, je vedno večji. Dnevno jih ujamejo od 50 do 100, v sredo in četrtek pretekli teden pa celo 154. Slovenija bo morala zlasti tehnično zboljšati nadzor meje in okrepiti policijo za varovanje po shengenskih načelih s skoraj 1000 policisti. Za trajnejšo rešitev problema bodo potrebna velika sredstva, za letos pa bi bilo potrebnih dodatnih 100 milijonov, za kar je ministrstvo že zaprosilo. Tujce, ki so ilegalno prišli v Slovenijo, bodo začeli naseljevati tudi v objektu na velikem Otoku pri Postojni in v nekaterih objektih drugih ministrstev. Vendar se povsod pojavi problem odpora domačega prebivalstva. STRANKARSKE NOVICE Do volitev je le še dober mesec Vsi kandidati bodo znani ta teden Ljubljana, 12. septembra - Konec preteklega tedna so bila nekatera pomembna volilno obarvana strankarska srečanja: Liberalna demokracija Slovenije in Socialdemokratska stranka sta imeli kongresa, združena stranka SLS + SKD pa tabor. tabora, vendar aktivnejšega sodelovanja s stranko ali v stranki ni napovedal. Predvolilno konferert" co so imeli v Mariboru tudi Demokrati Sloveniji' ki hočejo ostati sredinska in povezovalna stranka-Združena lista socialnih demokratov pa je organ); zirala v Ljubljani predvolilni posvet. Razpravljaj so tudi o kandidatih, ki bodo dokončno določen' v petek na konvenciji v Velenju. • J. Košnjek Volivna konvencija Liberalne demokracije. -Slika: T.Doki Liberalna demokracija Slovenije je imela konec preteklega tedna v Ljubljani kongres, nato pa predvolilno konvencijo, na kateri so predstavili program in kandidate za državnozborske volitve. Slovenija gre naprej, je volilno geslo stranke. K temu pa dodajajo, da je prehodni čas za nami, prihodnji svet pa pred nami. Čeprav sprva ni bilo predvideno, bo med kandidati za volitve tudi dr. Janez Drnovšek. Socialdemokratska stranka je imela kongres v Murski Soboti. Ta stranka je za volilno geslo izbrala slogan Čas je za Slovenijo. Stranka bo sodelovala na volitvah, čeprav ne bodo potekale po večinskem sistemu. Kot je povedal predsednik Janez Janša, o povolilnih povezavah za zdaj še ni mogoče govoriti, na volitve pa gredo v sodelovanju z Novo Slovenijo in Listo za Maribor. LDS so izrekli očitek, daje kopirala njihov program. SLS ♦ SKD Slovenska ljudska stranka je organizirala v Mariboru prvi tabor, ki se ga je po oceni organizatorjev udeležilo okrog 10.000 ljudi. Ustanovitev združene stranke so pozitivno ocenili. Slovenija rabi močno desnosredinsko stranko, je med drugim dejal predsednik dr. Franc Zagožen. Največ pozornosti na taboru je vzbudil guverner banke Slovenije dr. Irance Arhar, ki seje udeležil Kdo bo kandidiral Kranj, 12. septembra - Ta teden bodo znani vsi kandidati za državnozborske volitve 15. oktobra. Združena lista socialnih demokratov bo predstavila kandidate na petkovi konvenciji v Velenju. Neuradno so sedaj med med kandidati te stranke v 1. enoti Marko Valjavec (Tržič), Janko S. Stušek (Radovljica), Boris Bregant (Jesenice), Milica Ogrizek in Jožica Puhar (Kranj), Neva Miklavčič in Samo Bevk (Idrija). Socialdemokratska stranka bo določila kandidate sredi tedna, prav tako pa tudi združena SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Kot je povedal glavni tajnik stranke Jože Zupančič, imajo za posamezne okraje evidentiranih po več kandidatov. Zanesljivo pa bodo na kandidatnih listah Jože Zupančič, Jože Antonič in Ivan Bizjak. Nova Slovenija pa bo dokončen seznam kandidatov objavila ta teden. Iz Cerkelj so sporočili, da bo v njihovem okraju za to stranko kandidiral Primož Močnik. Liberalna demokracija Slovenije je prva objavila listo kandidatov za volitve 15. oktobra. Kandidirali bodo Darja Lavtižar - Bebler (Jesenice, Kranjska Gora), Dušan Vučko (Bled, Bohinj), Marija Koman (Radovljica), Jelko Kacin (Kranj), Branko Pajer (Kranj), Lucija Vrabič (Tržič), Blaž Kavčič (Škofja Loka), Ivica Oblak (Škofja Loka) in Maks Lavrinc (Kamnik). • J.K. Obvestili Kranj, 12. septembra - Iniciativni odbor za ustanovitev Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke v občini Gorenja vas - Poljane vabi na ustanovo' zbor, ki bo v četrtek, 14. septembra, ob 20. uri v gasilskem domu v Poljanah. Ustanovni zbor nove stranke bo tudi v Naklem-Zbor bo v petek, 15. septembra, ob 20. uri v Domu kulture v Naklem. • J.K. 3%ide vsak to/tek in petek ^mcuKS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ t nteb prilika: neodvisni nestrankarski politično informativni pnkedmk s poudarkom na dupjanjili iu (-orernskem Direktor: Marim Valjavei (Murnom mina: l.eopoldina Bogataj \minarji in uredniki: lg»r K*°|" Helena lefovcan. Jože lusnjek. Lea Mencinger, Ufša Pcleniel. Stojan Saj«. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Vokjak, Cvtio Zapfotmk. Danica Za\rt-ZI«bir. Andrej Zalar. Štetan Zargi l/klofimje: Marjeta Vozlu (•grafa* Tina Doki Pripran a trsk: Meda An Kranj | Me DELO TCR. Tisk časopis* nn revij. dd. Ljubljana I redastKi, »aroroi*. «■*> (rit*: Zmm I. Imj. telefon: tehta: M/MMH' Il' mt MhfuMi ii /Mri ogksi: telefon: M/2814247 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odr nikli uradne ure: vsak dan od 7. tlu IS. ure, sreda do 17. ure | Časopis uhaja ob torkib in petkih. Naroči* trimesečni obračun tndividiulni naročniki (fuicnc osebe občanu imajo 20 \ popusti Naročnina se upošteva od tekoče številke časopsBa do PISNldA preklica, odpovedi vehajo od /acetka naslednjega obračunskega * debja. Za tujino: letna naročnina 150 DtM: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8 \ v ceni časopisa CENA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK za prodajo na Hrvaškem) Jorek, 12. septembra 2000 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Ivan Bizjak ne bo znova kandidiral za varuha človekovih pravic Varuh se vrača v politiko Ivan Bizjak, ki ga od včeraj naprej nadomešča eden od treh namestnikov, se po temeljitem premisleku vrača v aktivno politiko. Oktobra bo že na kandidatni listi združene krščansko ljudske stranke. Za mnoge je taka odločitev presenetljiva, vendar je, kot pravi sam, zanj manj tvegana. Ivan Bizjak Dosedanja politična pot Ivana Bizjaka, rojenega in stanujočc-ga na Zgornji Beli v občini Preddvor, se je strmo in hitro vzpenjala. V politiko je vstopil leta 1989 in bil med prvimi člani takratne stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Leta •990 je šel na listi te stranke na volitve. Izvoljen je bil za poslanca tedanje tridomne skupščine in za predsednika zbora občin. Leta 1992 je kandidiral za predsednika republike in bil za Mi povabil tamkajšnji varuh, je posebej za Gorenjski glas govoril o svojem dosedanjem delu in prihodnjih načrtih. 'anom Kučanom drugi najuspešnejši kandidat: dobil je višji Kritike brez osnove Vaša neizvolitev je bila za mnoge poznavalce slovenskega političnega življenja neprijetno presenečenje, še zlasti zato, ker je večina parlamentarnih strank, razen Socialdemokratske stranke, hvalila vaše delo. Je bilo 7 glasov premalo presenečenje tudi za vas? "Zame neizvolitev ni bila ne stra i! v V nJegova vem kako veliko presenečenje, brno Iv Vladl dr" Janeza ker sem se zavedal, da ni enos-tranie b'' minister za no" tavno zbrati glasove dveh tret- pil I Zadeve. vendar je odsto- jin ali 60 poslancev. Pravzaprav Pred 1994 ^e D'' na Prea,l°8 sem dobil zelo visoko podporo 2a sednika republike izvoljen od takrat prisotnih poslancev, člov^683 s'°venskega varuha ki pa ni bila zadostna. Očitno krat^- Drav'c- To, za demo- pa je bila neizvolitev prese-tUcjj1Cno družbo običajno insti- nečenje za številne ljudi, ki so menih PcisUiv'1 na n°Se in P°- mi osebno, pisno ali po telefo-javne U° prispeval k njenemu nu sporočali, da jih je odločitev nec ^n ugledu. Ker se mu ko- državnega zbora presenetila." znnvo !^?a izteče mandat, se je V državnem zboru in tudi zunaj njega smo po glasovanju slišali, da so vam socialdemokrati vrnili milo za drago zaradi vašega ravnanja v vlogi notranjega ministra v primeru Depala vas. "O ozadju stališč poslanskih skupin do moje izvolitve oziroma neizvolitve se lahko pojavljajo različne verzije. Nedvomno so socialdemokrati enotno nasprotovali moji kandidaturi, pri tem pa so se sklicevali po moje na neprimerne utemeljitve, na domnevno številne ljudi, ki so se obračali na našo institucijo, pa z njenim delom niso bili zadovoljni. Za takšno trditev ni osnove. Nekateri posamezniki dejansko niso bili zadovoljni, ker si niso bili pri- znova prijavil na razpis, predsednik republike pa ga je državnemu zboru predlagal v ponovno izvolitev. Na veliko presenečenje, saj na njegovo delo večina parlamentarnih strank ni imela pripomb, ni dobil dve tretjini ali 60 glasov. Manjkali So zlasti glasovi poslancev Socialdemokratske stranke. Ivan Bizjak bi lahko poskusil znova m se prijavil na ponoven razpis, k' poteče 26. septembra, vendar se je tej možnosti odpo-vedal. Odločil se je vrniti v ak-uvno politiko, kjer je nekdaj že 'gral pomembno vlogo. " petek, pred odhodom na njo službeno pot v funkciji *ad varuh a, v Albanijo, kamor gaje pravljeni priznati položaja, v katerem so se znašli. V našem uradu smo vsakomur objektivno pojasnili, kakšne možnosti ima, oziroma če jih niso imeli, da jih nimajo. Da se nikogar ne zavaja je temelj delovanja takšne institucije. Če je bil kdo kljub temu nezadovoljen, se za to ne čutim krivega. Takšnih primerov je bilo malo. Tudi v primerih neprimernega odnosa naših uslužbencev do strank sem takoj ukrepal. Tudi takih pritožb je bilo zelo malo." So morda med nezadovoljnimi tisti, ki so od vas kot varuha pričakovali ukrepe, za katere niste bili pristojni? Na primer, za spreminjanje odločitev pravosodnih organov? "Prav taki primeri so tipični. Na nas so se obračali taki, ki so se pred tem obrnili že na vse druge naslove, pa pričakovane rešitve ni bilo. Nemogočih stvari se pač ni dalo narediti. Seveda smo tudi takšnim pobudnikom pojasnili, kaj na primer pomeni pravnomočna sodba. Če kdo tega ni hotel razumeti, potem ni bil kriv urad varuha, ampak je šlo za položaj, v katerem varuh ni mogel ukrepati, ker to ne bi bilo več skladno z načeli pravne države." Človek bi bil v vašem primeru, ko ste po splošni oceni delali dobro, pa se je dobro delo pri nekaterih neupravičeno ocenilo za slabo, užaljen. "To je politika in v njej ni prostora za užaljenost. V politiki odločajo interesi. Kdor se poda v javno življenje, mora računati, da ne bo vedno vsem všeč in da bo kdaj upravičeno in tudi neupravičeno deležen kritik. Meni veliko več od kritik pomenijo številne pohvale in pozitivne ocene mojega dela. Tisti, ki jim ni bilo treba trkati na naša vrata, naše delo seveda težje ocenjujejo. Resnično smo v teh letih prejeli veliko pohval zaradi svojega dela, na katere smo ponosni." Ali morda veste, koliko ljudi je iskalo vašo pomoč oziroma posredovanje vašega urada, koliko državljanov vas je obiskalo? Sklepam, da gre število v tisoče. "V uradu in med obiski po Sloveniji sem srečal veliko ljudi. Moj urad je obiskalo tedensko najmanj 10 ljudi, torej nad 500 letno. Z okrog 1000 ljudmi letno sem se srečal na obiskih po Sloveniji. Ogromno je bilo telefonskih pozivov in pisnih sporočil. Nekateri so želeli izrecno govoriti z menoj. V šestih letih smo obravnavali nad 17.000 za- dev, na najrazličnejše načine pa se je obrnilo na urad vsaj 40.000 ljudi. To so veliki podatki in nanje sem ponosen. Nihče ni ostal brez odgovora. Vsakomur smo želeli pomagati. Bili so tudi primeri, ko nas je kdo ozmerjal, ko mu nismo mogli pomagati in je bil razočaran. Tudi to je človeško. Meni so posamezniki razlagali zelo težke življenjske zgodbe. Vedeli so, da jim ne morem pomagati, vendar so bili zadovoljni, da so svojo težavo sploh lahko razložili enemu od pomembnejših predstavnikov slovenske države." Ste med tistimi Slovenci, ki bolje poznajo velike in majhne težave sodržavljanov. Imamo Slovenci veliko težav, problemov? Smo hudo obremenjeni z njimi? "Ljudje imajo veliko vsakdanjih težav. Spoznal sem veliko primerov težav v družini, ne le med zakoncema, ampak tudi med starši in otroci. Ljudje so opisovali probleme, ki so z vidika države nerešljivi. Del problemov smo si povzročili sami. Mislim na tiste, ki jih ne bi bilo, če bi država in njeni organi tekoče delovali in reševali problematiko. Taki primeri so dolgotrajni sodni in upravni postopki. Velike probleme so povzročala državljanstva in statusi tujcev. Ljudje so se znašli v brezpravnem stanju, ki je trajalo neizmerno dolgo. Sami si niso mogli pomagati in poskrbeti zase. Razmere se izboljšujejo in urejujejo. Prepričan sem, da smo mi v uradu v teh šestih letih dali k temu pomemben prispevek. Mojemu nasledniku bo lažje. Institucija je vzpostavljena in ima pogoje za delovanje. Sam sem začenjal iz nič, kot najemnik v eni od sob državnega zbora, brez opreme, brez utečenega načina dela na eni in ob velikih pričakovanjih ljudi na drugi strani." Zvestoba krščansko ljudski stranki Znova, čeprav bi lahko in so vas k temu tudi nagovarjali, za "ombudsmana" ne boste kandidirali. Kaj boste počeli? "Mandat se mi izteče 29. septembra, 26. septembra se izteče rok za zbiranje prijav na razpis za varuha, 15. oktobra pa bodo državnozborske volilve. V vsakem primeru zapuščam Urad va'ruha človekovih pravic. Ker ne vem, kakšna bo sestava novega državnega zbora, ki bo odločal o varuhu, bi bilo kandidiranje tvegano. Rekel bi, da podobno skakanju v bazen, za katerega se ne ve, koliko vode je v njem. Resno sem razmišljal o vseh možnostih. Ker sem bil povabljen tudi h kandidaturi na oktobrskih državnozborskih volitvah, sem resno premislil tudi o tej možnosti in sedaj kaže, da u,,m kandidiral." Lahko bi rekli: Ivo nižja* o« vrača v politiko, kjer je nekdaj že trdno bil. So se v teh letih vaša politična načela morda spremenila ali pa ostajajo enaka: krščansko ljudska? "Mojih stališč in temeljnih političnih usmeritev ne spreminjam. Vsa ta leta, ko sem politiko opazoval od zunaj, sem se še bolj prepričal v pravilnost mojih političnih stališč. Tako kot nekdaj tudi danes zagovarjam politiko intenzivnih dogovarjanj in pogovarjanj, kar sprošča ustvarjalne sile v tej državi in narodu, ki so omejene in zato še bolj dragocene. V politiko je treba vnesti več sproščenosti in zagotoviti, da bo delovala država do ljudi prijaznejše, vendar učinkovito in urejeno. Še naprej sem nasprotnik izločevanja, ločevanja in preglasovanja v politiki na katerikoli osnovi." Boste na listi združene stranke dr. Franca Zagožna? "Tudi glede stranke bo vse po starem. Zvest ostajam stranki, v katero sem doslej kot edino vstopil, ne glede na statusne spremembe, ki so se vmes zgodile. Gre za združeno krščansko ljudsko stranko. Njena usmeritev je taka, da ustreza znatnemu delu Slovencev. Prepričan sem, da je za Slovenijo pomemben obstoj močne stranke takšne politične usmeritve." Ali vas smem uvrstiti med tiste politike krščanske demokracije, na primer Šter, Stanič, Deželak, ki so bili v zadnjem mandatu postavljeni na stranski tir kot opozicija vodstvu Slovenskih krščanskih demokratov, po združitvi pa začenjajo znova igrati v politiki večjo vlogo? "Mislim, da nisem bil postavljen na stranski tir, sem bil pa po letu 1994, ko sem bil tudi podpredsednik stranke, zaradi dolžnosti varuha človekovih pravic stran od aktivne politike. Res pa je, da je bila po letu 1994 vrsta sposobnih ljudi, ki so se z delom v stranki SKD in zunaj nje, izkazali, na neki način potisnjena na obrobje in niso več opravljali pomembnih funkcij. To je bilo kadrovsko siromašenje stranke, kar se je odrazilo na upadu podpore stranki SKD na volitvah leta 1996. Po združitvi SLS in SKD, kar je bila dolgoletna želja članov obeh strank, so nastale nove razmere s stranko, ki bo zmogla demokratično širino in da bodo posamezniki, ki so se že izkazali, prevzeli pomembne naloge in delovali za dobrobit in napredek Slovenije." So vas vabili tudi v novo Bajuk - Peterletovo stranko Nova Slovenija? "Posebnega vabila, razen tistega, ki je bilo verjetno poslano po ustanovnem zboru številnim članom nekdanje SKD, nisem prejel. So me pa nagovarjali za sodelovanje nekateri ljudje iz drugih strank..." Kdo in iz katere? "Tega ne bom povedal, ker je šlo zgolj za okvirna vabila." Bo dejstvo, da ste med ljudmi poznani kot varuh človekovih pravic, vaša prednost na volitvah? "Zanesljivo me ljudje zaradi funkcije, ki sem jo opravljal šest let, bolj poznajo, čeprav mislim, da ni bila najbolj hvaležna za pridobivanje podpore, ker varuh pač ne more sprejemati pomembnih odločitev. Najbolje me bodo lahko ocenili tisti, ki so se obračali name. Veselilo pa uiv d*, j- u;u imam. nndnpra instituciji in osebno meni kar visoka. Sicer pa na volitvah ni enostavno uspeti. Sistem je precej zapleten, ki omogoča resno konkurenco med kandidati iz iste stranke. Pričakujem, da bo v prvi volilni enoti kandidirala vrsta znanih in uglednih posameznikov. Vendar se bom prvič po letu 1992, ko sem bil predsedniški kandidat, znova podal na neposredne volitve na območju dela kranjske občine in občin Naklo, Preddvor, Cerklje in Šenčur." • Jože Košnjek AMZS 29 intervencij so minuli konec tedna opravili delavci AMZS. Kot so nam povedali v kranjski bazi, je bilo od tega vlek avtomobilov 25, pomoči na krajih okvar avtomobilov pa so bile tokrat 4. GASILCI Kranjski gasilci so pomagali po trku treh vozil, ki so se zaletela na Polici pi Naklem. Odprli so vrata tvringa in vozniku pomagali iz avtomobila, odlopili akumulatorje ter sanirali cestišče. Do trka je prišlo tudi na Brniški cesti, kjer je po nesreči iz enega izmed udeleženih avtomobilov iztekalo gorivo. Kranjski gasilci so luknjo na rezervoarju za-testili s pasto, že izteklo gorivo pa posuli in pobrali. Pogasili so še goreče vozilo, ki je zagorelo ob bencinski črpalki na Zlatem polju. Na pomoč so jih poklicali tudi po prometni nesreči, ko sta se zaletela motorist in voznik osebnega vozila, vendar njihova pomoč ni bila potrebna. Pogasili so goreče odpadke, ki so se vžgali na dvorišču Telekoma na Mirka Vadnova. Odpeljali so se na pomoč tujcem, ki naj bi zaradi okvare vozila čakali nekje ob cesti med Laboranti in Medvodami, vendar so verjetno pomoč dobili že kje drugje, saj jih gasilci niso našli. Na breg so pomagali priti osebi, ki je prej sama priplava do brega kanala ob sejmišču, pohiteli pa so tudi v Kokro 39, ker je nekdo misli, da v kuhinji gori, in je na pomoč poklical gasilce. Ti so ugotovili, da je šlo le za dim, ki se je kmalu razkadil. Gasili so tudi goreče odpadke ob obrežju kanala elektrarne ter pomagali stanovalki Šorlijeve 4, ki jih je na pomoč poklicala, ker je iz jeklenke uhajal plin. Jeseniški gasilci so trinajstkrat spremljali vozila, ki so prevažala nevarne snovi skozi predor Karavanke, črpali vodo v jeklarni in prav tako v je-klarni merili prisotnost CO-ja. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 22 novih prebivalcev, od tega v Kranju 16 in na Jesenicah 6. V Kranju se je rodilo 7 dečkov in 9 deklic. Najtežji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 4.550 grmov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 3,050 gramov. Na Jesenicah so se rodili 4 dečki in 2 deklici. Najtežja je bila tokrat deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.820 gramov, najlažji deček pa je tehtal 2.660 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 37 urgentnih primerov, na kirurgiji 174 in na pediatri-ji H. TURIZEM Na Bledu so se kopalci seve- saj ima voda le še 20 stopinj Celzija. Se pa seveda še najdejo pogumni, ki se kopajo posebno med sončnimi vikendi, kot je bil minuli. Na Šobcu so vodi namerili med 17 in 18 stopinjami Celzija. V kampu seje število gostov gibalo med 50 in 100. V Bohinju ima jezero 18 stopinj Celzija, zasedenost zasebnih sob je 30-odstotna, hoteli pa imajo kapacitete izkoriščene 63 odstotno. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN -p- IZ GORENJSKIH OBČIN Torek, 12. septembra 2000 Cerklje, 12. septembra - Na pobudo župana občine Cerklje Franca Čebulja je znana glasbena rodbina Močnik v petek priredila čudovit glasbeni večer ob 150-letnici zborovskega petja v Cerkljah. Pet cerkljanskih zborov (Mešani pevski zbor Andreja Vavkna, Moški pevski zbor Davorina Jenka, Ženski pevski zbor Andreja Vavkna, Mešani mladinski pevski zbor Cerklje in Ženski pevski zbor OŠ Davorina Jenka) je pod taktirko Damijana in Jožefa Močnika ter Damijane Božič Močnik izvedlo vrsto zborovskih skladb, večine katerih sta avtorja Janez in Damijan Močnik. Koncert so dopolnili še solistki Irma in Marta Močnik ter organist Tomaž Močnik. Veliki finale so z zaključno skladbo avtorja Janeza Močnika z naslovom Domovini izvedli združeni cerkljanski zbori. Glasbeni večer rodbine Močnik je povezoval Mito Trefalt, uvodoma pa je občinstvo nagovoril tudi župan Franc Cebulj. • D.Ž., foto: Tina Doki V Prešernovem letu k Prešernovi koči Ob stoletnici delovanja bo 23. septembra planinski pohod na Stol Kranj, 12. septembra - PD Kranj je organizator pohoda, ki nosi v sebi Prešernovo sporočilo Slovencem o narodovem ponosu, hkrati pa tudi obuja spomine na samo postavitev in usodo te koče. Zemljišče, kjer stoji koča, je bilo do leta 1907, ko je bil izvršen prepis in nakup, v lasti zabrezniške občine. Načelnik kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva je v tem času, po smrti J. Majdiča, ki je s svojim denarnim prispevkom položil prvi temelj planinski koči na Stolu, postal prof. Zupan in je na predlog dr. Kušarja sklenil imenovati to kočo po Prešernu. Prvi načrt za kočo je naredil inženir Foerster, ki pa ga je deloma spremenil "stavbeni svetnik" Bol. Bloudek, temu je sledil še načrt inž. Vrhovnika in šele peti načrt inž. Karla Krišvaneca, ki je terjal najmanj stroškov, je ustrezal izgradnji koče. Skoraj tisoč obiskovalcev se je v lepem nedeljskem vremenu, 31. julija 1910, zbralo na tem najvišjem vrhu Karavank, kjer se planincu odpre pogled na celotno Gorenjsko, Koroško... v počastitev otvoritve Prešernove koče, prve planinske postojanke kranjske podružnice SPD. Za kranjsko podružnico je bil to takrat najpomembnejši planinski dogodek. 15. julija 1927. leta je kranjska podružnica SPD zopet slavila na Stolu z otvoritvijo povečane Prešernove koče. V času druge svetovne vojne, leta 1942, je bila koča s strani Nemcev požgana. Požig vsekakor ni bil izvršen le s strateškim namenom, temveč predvsem z namenom prizadeti narodni ponos Slovencev, iz koče je bil rešen le kip Franceta Prešerna. Po vojni je bila koča zopet zgrajena in je danes v upravljanju PD Javornik, vedno pa bo ostala kot prva koča in lokacija in s tem temelj dosežkov v svetovnem vrhu današnjega PD Kranj. Predsednik PD Kranj Franc Fkar ob vojni usodi koče dodaja, da je v tem času nacionalnih gibanj, zlasti s strani Avstrije, tudi s planinske strani potrebno poslati sporočilo o slovenski narodni zavesti in to prav z najvišjega vrha Karavank in izpred koče enega največjih Slovencev, prav tako. kot je bilo to pred devetdesetimi leti v boju proti germanizmu. Pohod bo torej 23. septembra, odhod z avtobusi bo ob 6.30 izpred hotela Creina, 2. zbirno mesto bo ob 9. uri izpred Valvasorjevega doma nad Završnico. Pohoda se lahko udeleži vsak ljubitelj gora, v primeru prevelikega števila prijav, ki jih bodo sprejemali do 20. septembra na PD Kranj, pa bodo imeli prednost člani PD Kranj. Število je omejeno na tri avtobuse, prevoz pohodnikov bo brezplačen, ob prijavi je potrebno položiti 1000 SIT, ki pa bodo ob pohodu vrnjeni. Ob 12. uri bo pri Prešernovi koči krajša slovesnost, nato pa se bodo vrnili do Valvasorjevega doma, kjer bo brezplačna planinska malica za vse udeležence. Pohod bo tudi v nekoliko slabšem vremenu, spremljali ga bodo gorski vodniki in reševalci, same hoje po markirani poti pa bo približno štiri ure. • Nuša Kkar 15 tisoč ljudi na tromeji nad Ratečami Planinci treh dežel so se srečali na tromeji Tradicionalnega pohoda na t minejo se je udeležilo več ljudi kot lani. Organizatorji pravijo, da jih je bilo okoli 15 tisoč. Udeležence pozdravili župani treh obmejnih občin. Rateče, 12. septembra - 21. tradicionalni pohod planincev na tromejo, na Peč nad Ratečami, je letos minil še posebno uspešno, saj je potekal v izredno lepem sončnem vremenu. Na tromeji se je zbralo okoli 15 tisoč ljudi, ki so na Peč prišli s treh strani: iz italijanske, koroške in slovenske. Prireditev, ki ima tako spoštljivo dolgo tradicijo, so tako kot vedno popestrili z vseh treh strani meje z vabljivo gostinsko in glasbeno ponudbo. Na naši strani je za vedro razpoloženje skrbel ansambel VITA, na avstrijski in italijanski strani pa njihovi glasbeni ansambli. Posebej na avstrijski strani je bilo tako kot vedno zelo zabavno, saj je prišlo veliko Korošcev v narodnih nošah, prišel je njihov pevski zbor v narodnih nošah, ni pa manjkalo tudi majhnih zabavnih ansamblov z izvirnimi glasbenimi inštrumenti. Že več kot dvajset let to hvalevredno prireditev na tromeji organizirajo tri sosednja Turistična društva: z naše strani Turistično društvo Rateče -Planica in Kranjska Gora, Turistično društvo iz Trbiža in turistično društvo iz Pod-kloštra. Na tromeji nikoli ni bilo nobenih administrativnih ovir glede prestopa meje, saj je na ta dan bil lahko vsak obiskovalec v treh državah. V začetku organizacije te prireditve je bilo to še posebej privlačno, saj pred dvema desetletjema ni bilo tako lahko brez vseh doku- mentov prestopati državnih meja. Na tromeji se je porodila tudi ideja o organizaciji zimskih olimpijskih iger treh dežel. Nastala je kot plod vsestranskega sodelovanja treh dežel na različnih področjih: kulturnih, gospodarskih in predvsem športnih. Ideja o skupni organizaciji olimpiade za zdaj še ni obrodila sadov, vendar ni zamrla. Tri dežele bodo vztrajale tudi na spremembi olimpijskih pravil, da lahko tri močno gospodarsko, predvsem pa turistično razvite regije organizirajo zimsko olimpiado. Letos je "padla" še ena mejna ovira: pred tremi meseci so prav na tromeji uradno in s postavitvijo obmejne table odprli planinski mejni prehod. Prej so obiskovalci to območje prestopali z uradnim dokumentom. Vsi, ki so se preko leta gibali na tem območju, prepričani, da ni preprek, so se tako rekoč ilegalno, kajti šele zdaj uradno velja Peč oziroma tromeja za mednarodni planinski mejni prehod. Na tromeji se opoldne zberejo trije župani obmejnih občin, ki organizirajo pohod: kranjskogorski župan Jože Kotnik, župan Podk/oštra Gerwald Steinlechner in župan Trbiža Franco Baritussio. Na tromeji se opoldne tradicionalno zberejo tudi župani vseh treh obmejnih občin, ki tudi sicer vsestransko dobro sodelujejo. Letos so številne navzoče pozdravili župan Podkloštra Gervvald Steinlechner, župan Trbiža Franco Baritussio in kranjskogorski župan Jože Kotnik. Prišel je tudi župan sosednje jeseniške občine Boris Bregant. Zaželeli so dobrodošlico in izrazili prepričanje, da za ljudi dobre volje - ne glede, v kateri državi živijo - in ki so zazrti v prihodnost, pomeni le strpno in dobro sodelovanje napredek. Sožitje med narodi se najbolj izraža prav s planinsko prireditvijo na tromeji, saj se zberejo znanci iz treh dežel, utrjujejo se prijateljstva in porajajo nova znanstva. Letos so na Peči pod koroško taktirko udeleženci družno zapeli tudi pesem dobrodošlico. Prireditev poleg večinoma zabavnega dela dobiva tudi kulturni prizvok, saj samoiniciativno prihaja na Peč vse več kulturnih skupin. • I). Sedej Sedemdeset let od smrti bazoviških junakov Spominska slovesnost v Prešernovem gaju 6. septembra 1930 so fašisti po t.i. tržaškem procesu na robu bazoviške gmajne ustrelili mlade slovenske rodoljube Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca, Franja Marušiča in Lojzeta Valenčiča. Za njihove grobove seje zvedelo šele 1945. leta. Kranj, 12. septembra - Še isto leto so primorski Slovenci, ki so se po rapallski mirovni pogodbi pred fašističnim raznarodovalnim terorjem zatekli v Kranj in ustanovili društvo Zarja, na kranjskem pokopališču, zdaj Prešernovem gaju, postavili leseno piramido, ovito z žico, ki naj bi simbolizirala trpljenje zasužnjene Primorske. Leto kasneje so tu postavili pravi spomenik, na katerega je poleg imen štirih bazoviških junakov vpisano tudi ime Istrana Vladimirja Gortana, ki so ga fašisti ustrelili 17. oktobra 1929 v Puli. m ; je sporočilo tigrovcev, za katero so umrli tudi bazoviški rodoljubi, to je enotnost Slovenije, še vedno aktualno. Velika želja primorskih Slovencev je, da spomenik v Bazovici postane uradni spomenik državnega pomena. "Poklon italijanske države bazoviškim žrtvam bi bil velik korak k spravi, zanjo pa je na obeh straneh odprto razčiščevanje polpretekle zgodovine." Na slovesnosti v Prešernovem gaju je spregovoril tudi Karel Kocijančič, prvi predsednik društva Tiger Primorske, k» združuje več kot petsto članov-Kulturni program je povezoval Robert Nograšek, nastopili pa so moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela prt Trstu, Obrtniški pevski zbor dr-Janez Bleivveis iz Kranja. Pihalni orkester Mestne občine Kranj in učenci kranjske glasbene šole. Slovesnosti so se udeležili številni Kranjčani if} rojaki iz zamejstva, med njim' župani slovenskih občin. • H. Jelovčan, foto: T. Doki Spomenik v Prešernovem gaju je prvi protifašistični spomenik na svetu, ob njem se vsako leto zberejo rojaki z naše in italijanske strani meje. Letošnja slovesnost ob 70. obletnici smrti bazoviških junakov je bila v petek, 8. septembra, popoldne. Prisotne je pozdravil kranjski župan Mohor Bogataj, ki je med drugim dejal, da so prav mladi bazoviški junaki in njihovi somišljeniki zanetili ogenj, ki se je če/, leta razširil in končno uničil fašizem. "Kranj in Bazovica sta pobratena s krvjo štirih mladih ljudi," pa je za njim povzela Nadja Maganja iz odbora za proslavo bazoviških žrtev. "Povojna slovenska oblast jih je pahnila v pozabo, tigrovce pa preganjala kot angleške vohune. Tudi Italija jim ni bila naklonjena." Nadja Magajna je zatem prestopila v današnji čas, v katerem vedno bolj brišemo iz zavesti besede slovenstvo, narodna zavest, identiteta. Slovenija mora pred vstopom v Evropsko unijo razmisliti o narodu, kulturi in državni identiteti in ob tem upoštevati tudi Slovence v zamejstvu, je dejala. Po njenem so rojaki v matični domovini še daleč od zrelega državniškega čuta in preveč prepirljivi. Zato Posledice suše v Poljanski dolini G (trenja vas, 11. septembra - Kot nam je povedal župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj, je avgustovska suša v Poljanski dolini napravila kar nekaj škode. Zlasti so prizadeti travniki in pašniki tam. kjer je na apnenčastih tleh le tanek sloj prsti, ki se je na prisojnih legah hitro in hudo osušila. Če je bila prva košnja resnično dubia, pa druge na teh predelih s»korajda ni bilo, zato utegnejo imeti nekateri kmetje težave s krmo. Posebna komisija si je razmere (zlasti na pobočjih Stare Oselice) že ogledala in ocenila nastalo škodo v višini 15 milijonov tolarjev in to škodo so že prijavili tudi pri državi. • Š. Ž. Karte po znižani ceni Krvavec, 12. septembra - Na Krvavcu, enem najbolje urejenih zimsko športnih središč v Sloveniji, tc dni potekajo jesenska vzdrževalna dela na žičniških napravah in na smučiščih. Lani je Krvavec prejel srebrno snežinko, letos bodo startali na najvišje pri/nanje, zlato sne/inko. Včeraj pa je RTC Krvavec začel s predprodajo smučarskih vozovnic za novo sezono, ki bodo do konca septembra za 17 odstotkov cenejše kot v redni prodaji. Vozovnice bodo na voljo na spodnji postaji žičnice vsak delovni dan med 8. in 15. uro. po nižjih cenah pa jih bodo prodajali tudi na smučarskih sejmih v Kranju in Ljubljani. • J.K. Torek, 12. septembra 2000 IZ GORENJSKIH OBČIN V Tržiču so odprli enoto Varstveno delovnega centra Kranj Sedaj novi prostori, pozneje še avto Minister » ^^JB^aSB.^ "°"h Tržič, 8. septembra - Veliko ljudi je zaslužnih, da so v nekdanjem skladišču tovarne Trifix uredili center za varstvo in zaposlitev odraslih invalidnih oseb iz tržiške občine. Pobrateni občini so Priskočili na pomoč celo Francozi, zato je bil med gosti tudi župan mesta Ste Marie aux mineš s soprogo. Delavci centra in varovanci so se vsem zahvalili s priložnostnim kulturnim sporedom. Za osebe z motnjami v du- jejo. Bilo je potrebnih veliko sevnem in telesnem razvoju je prizadevanj posameznikov i Pomembno, da tudi po obveznem šolanju ohranjajo pridob Ijena •—«- ' • „_ —-■•j—j~ i----- . _ znanja. Varstveno delovni center v Kranju je obiskovalo le pet takih oseb iz tržiške občine, vendar so bile potrebe večje. Zato so se odločili za najem Prostorov podjetja frifuc., kjer so uredili novo enoto. V njej je prostora za 20 oseb, zaenkrat Pa imajo 14 varovancev. "Današnji dan je pomemben za vse, ki tako pomoč potrebu- institucij za ureditev novih prostorov, ki so sodobno opremljeni. Zahvala gre predvsem ministrstvu za delo* družino in socialne zadeve, občini Tržič in podjetju Trifix. Ob njih so se našli dobrotniki - v tujini in doma, za kar smo hvaležni," je dejala v. d. direktorice VDC Kranj Ivica Malko na slovesnosti ob odprtju tržiške enote. Varovanci so svoje zadovoljstvo izrazili s šopki cvetja, ki so jih izročili ministru Brejcu, županu Ruparju in gostu iz Francije gospodu Baumanu. Pripravili so kulturni spored, v katerem se je množici zbranih predstavil zborček na Ulvila inštrumentih pod vodstvom Stanke Grubešič, nekaj skladb pa je zaigrala na klaviaturah Stanka Kuhar iz Škofje Loke. Za dobro razpoloženje je poskrbel tudi Duo Nota, saj so varovanci celo zaplesali z najvišjimi gosti. "Država mora poskrbeti za tiste, ki so pomoči potrebni. V programu je še več takih objektov, vendar vseh ni moč zgraditi naenkrat. Tudi temu centru še kaj manjka, na primer, nov avto. Danes že lahko obljubim, da ga boste dobili," je varovance razveselil minister dr. Miha Brejc, ki je pozneje prerezal trak na vhodu v nove prostore tržiške enote. Župan francoskega mesta Ste Marie aux Mineš Paul Bauman je izrazil zadovoljstvo, da so z nemškimi godbeniki iz Bruchsala zbrali na dobrodelnem koncertu okrog 600 tisoč tolarjev za pomoč prijateljskemu mestu. Župan Pavel Rupar je napovedal, da razmišljajo tudi o ureditvi nastanitvenega centra za invalide v sedanji tržiški šoli. Na to bodo varovanci morali počakati malo dalj, že prej pa jih bo letalska družba SKY Star popeljala pod oblake z letalom na panoramski vožnji. • S. Saje 5. STRAN • GORENJSKI GLAS J ZRCALCE, ZRCALCE.Z~\ V Tržiču (spet) prehitevajo Vsa Slovenija seje pred dobrega pol leta veselo režala, ko so v Tržiču z rompom in pompom, šampanjcem in Silvestrskim poljubom na ustnicah, že dober teden dni pred 31. decembrom bučno praznovali začetek Novega leta 2000, novega stoletja in novega tisočletja. A v Tržiču se za razne zlobne, nevoščljive, spotakljive in žgečkljive pripombe sploh ne menijo ter pokončno vztrajajo pod modrim poskočnim vodstvom. Na velikem transparentu na največji tržiški samopostrežni trgovini so ob povabilu "Šuštars-ka nedelja tudi pri nas" napisali datum nedelja, 3. avgust 2000. Začetek novega leta 2000 so v Tržiču prehiteli za devet dni, Suštarsko nedeljo pa (na transparentu) kar za cel mesec. Menda bodo volitve - ker je rezultat itak znan vnaprej - v Tržiču že naslednjo nedeljo. Tržiško občino, posebej znano po bajnem suficitu v občinski blagajni, pa bodo sprejeli v Evropsko unijo dve leti prej kot ostalo Slovenijo! Uradna otvoritev rekonstruirane škofjeloške vpadnice "Rdeče - črna koalicija" za varnost skofja Loka, 11. septembra - Čeprav je bila velika večina gradbenih J«l ob rekonstrukciji Kidričeve ceste - glavne škofjeloške vpadnice, končana že pred enim letom, pa so sam zaključek del, vključno s ^•vrstnim obarvanjem kolesarskih stez, slovesno otvorili v petek. ,lža se pač čas volitev in rekonstrukcija vrat v mesto je zagotovo m UU ll'KUIIMI IIKIIJI IX lil I li.Ct v CCSIC - giaVIIC »RUIJU«'^ w ----- °nčana že pred enim letom, pa so sam zaključek del, vključno s SVQje-___■ •_______a.__ I.......... nh/nrili v nctel d°sežek, s katerim se kaže pohvaliti . čeprav je morda večina Škof-Je očanov po enem letu že pozabila, nn „^cii t-i cp ie Po kakšni cesti, ki se je z'asti spomladi spremenila sko-rajda v njivo, so se še nedavno vozili v svoje tisočletno mesto, Pa je bil zaključek del, zlasti pa °barvanje kolesarskih stez prava. Priložnost, da se ta odZek tUdi na slovesen način Pre. Po dolgih letih priprav in ,q(^d°vanj pri državi, je bil leta V*96 le sklenjen za 640 metrov a«lg odsek med dvema bencin-Mlrna crPalkama sklenjen med ^•nistrstvom za promet in *Veze RS in Občino Škofja Loka sofinancerski sporazum ^a rekonstrukcijo v vrednosti ;/0.5 milijona tolarjev, pri eernei dariti, da je bila pred samo rekonstrukcijo ceste pod njo v celoti prenovljena ali nanovo izgrajena vsa komunalna infra- struktura (kanalizacija, vodovod, plinovod, električna napeljava, telefonsko in kabelsko omrežje) ob tem izgrajen obojestranski pločnik in kolesarske steze. Z različnimi materiali (med drugim tudi z granitnimi kockami) pa so poskrbeli tudi za lažjo orientacijo ter gibanje slepih, za mnoge nenavadna čemer je 228,5 milijona prispe-. a|a država, 142 milijonov tolar-iv Pa občina. Pri tem kaže pou- Središče Šenčurja bo lepše Zbogom strojni dom, dobrodošel muzej To poletje so v središču Šenčurja začeli obnavljati stavbo, ki je bila svoje dni strojni dom kmetijske zadruge. i>eyC.Ur' 12, septembra - Strojni dom v Šenčurju, majhna in doslej Hkii na stavba v samem središču, ima razgibano zgodovino. -•'iriioii fVrklie in °beJna "g; je'pred časom odkupita od kmetijske zadruge Cerklje in Se kar nekaj časa ukvarjala z mislijo, kaj z njim ^avba je majhna, funkcionalna zemljiščla okrog nje pa «Ufc> rekoč ni. Takšen objekt bi ^beina težko prodala naprej, saj pnes poleg stavbe vsakdo želi *.e lep kos 'JišOa posega pa se nekaj časa ni lotila. Grdo pročelje in z deskami zabita okna je nekaj časa skrivala za reklamnim panojem za jumbo plakate. Letošnjo pomlad so se v občinskem svetu ljiščaM^°s Pripadajočega zem- , Srarnot taVua Je D'la leP cas v med več ponujenimi možnost občjn,i^ s'cer lep° urejenemu mi odločili, kij z nekdanjim v |astiSkernu središču. Koje bila strojnim domom. Najbolj všeč resa |ZaK-rugc' la n' 'mela inte- jim je bila možnost, da v njem je tuR_PII_l mJL UUKBNJdliin UDVIN Nov dosežek tržiškega glasbenika Za zmago pokal in nova harmonika Po mnenju žirije na festivalu harmonikarjev v Ljubečni je Mirko Šlibar napisal najboljši priredbi, s katerima si je Jure Ciber z Iga priigral dvojno zmago. Trstenik, 12. septembra • Odkar seje nadarjeni Dolenjec pred tremi leti prišel učit igranja diatonične harmonike k pedagogu v tržiški glasbeni šoli, je dosegel vrsto uspehov. Največji dosežek doslej je zlata plaketa Avgusta Stanka za najboljši venček narodnih pesmi in pokal absolutnega zmagovalca na tekmovanju Zlata harmonika konec prejšnjega tedna v Ljubečni. V petčlanski družini Ciber v Dobravici pri Igu imajo vsi radi narodno glasbo, zato ne preseneča, da se je najstarejši sin Jure odločil za igranje diatonične harmonike. Prvič je to glasbilo prijel v roke pri bratrancu. Ko je pred petimi leti dobil rabljeno harmoniko, ga je začel doma poučevati glasbenik iz okolice. "Pred dobrimi tremi leti so me Juretovi starši prosili, da bi se prišel učit k meni. Začela sva od začetka, odpravila napake in dodajala znanje vsaj enkrat na teden. Potrditev, da je na pravi poti, sva dobila že predlani, koje v Besnici v skupini gostov dosegel prvo mesto. Potem je sledilo več uspešnih nastopov na raznih tekmovanjih harmonikarjev po Sloveniji," je povedal Juretov učitelj Mirko Šlibar, ki živi na Trsteniku, dela pa v tržiški glasbeni šoli. Jure je bil predlani in lani najmlajši udeleženec tekmovanja v Ljubečni, kjer je obakrat osvojil srebrno plaketo. Lani je postal prvak Dolenjske, lani in letos pa tudi prvak Notranjske. Letos je dosegel drugo mesto v svoji starostni skupini na evropskem prvenstvu v Italiji, kjer je prvič zaigral priredbi venčka slovenskih narodnih in Avsenikove skladbe Veselo po domače, delo svojega učitelja. "Po tem uspehu sem obe skladbi še bolj sproščeno zaigral na festivalu v Ljubečni, ki je bil 2. septembra. Tam sem doživel pravo presenečenje, saj sem postal absolutni zmagovalec med 27 najboljšimi harmonikarji iz Slovenije. Poleg pokala sem dobil za nagrado novo harmoniko, venček narodnih pa je bil nagrajen z zlato plaketo Avgusta Stanka," je izjavil nadarjeni Jure Ciber, ki se kot sedmošolec zanima tudi za šport, vendar ima bolj malo časa zanj. "Doma je poleg kmetije Še mizarstvo, zato mi večkrat priskočijo na pomoč tudi sinovi. Vsi smo veseli Juretovih glasbenih uspehov, ki so plod trdega dela z dobrim učiteljem. Še posebej smo ponosni na dvojno zmago v Ljubečni, kar v dveh desetletjih še ni uspelo nikomur," je izjavil Marjan Ciber, Juretov oče. Kot je dodal Šlibar, imata z Juretom še veliko načrtov. Kmalu bosta začela snemati prvo njegovo samostojno kaseto z najuspešnejšimi skladbami. • S. Saje Bled, 11. septembra - Konec minulega tedna smo v hotelu Krim na Bledu bili priča zares nenavadnemu, prazničnemu dogodku. Vodstvo hotela z direktorjem Miranom Lavričem se je na svečani večerji, ki ji je prisostvoval tudi župan občine Bled mag. Boris Malej, zahvalilo gostji Elfridi Jones za njen že več kot 70. obisk in bivanje v hotelu v zadnjih tridesetih letih. Po rodu z avstrijske Koroške seje Elfrida Jones po poroki preselila v Anglijo, kjer še danes živi blizu Londona. Na Bled, v hotel Krim, je prišla prvič 1970. leta. Od takrat prihaja vsako leto, tudi po večkrat, hotela Krim pa ob gostoljubnosti domačinov in številnih znancev, ki jih ima na Bledu in po Sloveniji, ne želi zamenjati z nobenim drugim. Ob tako velikem in lepem priznanju Bledu in hotelu Krim so seji zahvalili na slovesnosti in ji zaželeli še veliko skupnih srečanj na Bledu, župan pa je gostji izročit posebno priznanje za zvestobo Bledu in Krimu. • A. Ž. Vodnikovi dnevi 2000 Tradicija in izročilo dediščine S predstavitvijo včerajšnjega življenja in današnjih dogajanj ter aktivnosti v najvišji krajevni skupnosti v občini Bohinj so v nedeljo zvečer sklenili letošnje Vodnikove dneve na Koprivniku in Gorjušah. Koprivnik - Gorjuše, 11. septembra - Začetek tradicionalnega praznovanja z različnimi prireditvami letošnjih Vodnikovih dnevov je bil svečan in izredno bogat. Neutrudni in prizadevni domačini na Koprivniku in Gorjušah z Janezom in Evgenijo Korošec, prvi je predsednik krajevne skupnosti, njegova žena pa hkrati tudi podžupanja, so še enkrat potrdili tenkočutnost z izrednim posluhom za umetniško ustvarjalnost ter bogastvo dediščine. Vodnikovi dnevi, danes poznani že domala po vsej Sloveniji, so se v občini Bohinj začeli z odprtjem kar treh razstav: slikarske, etnografske in razstave ročnih del. Posebno slednji dve sta predstavili izredno bogastvo kraja in ljudi v tem delu Bohinja. Razstavam pa je potem sledil še kulturni večer v farni cerkvi na Koprivniku, kjer je na začetku slovesnosti govoril predsednik Društva slovenskih pisateljev in pesnikov Evald Flisar. Kulturno bogatemu začetku letošnjih Vodnikovih dnevov so naslednji dan, v soboto sledile prav tako že poznana in utečena srečanja. Takšen je bil na primer tek miru, ki sta ga tudi letos pripravila Športna zveza Radovljica in Športno društvo Koprivnik. Med tridesetimi tekmovalci so bili najboljši Boštjan Horvat (65 let). Marko Škerlep (64-50), Rajko Zupančič (49 let) in Maja Prešeren. Na slavnostni seji krajevne skupnosti so ugotovili, da so tudi letos uresničili bogat komunalni in društveni program, dela pa jim še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Prihodnje leto bodo v ospredju ceste in telefonija. Prijeten pa je bil potem tudi obisk pri planšaricah na planini Spodnji Goreljek, ki so postregle s planšarsko malico. Veselo srečanje v domu na Koprivniku pa je sklenilo drugi dan Vodnikovih dnevov. Tretji dan s sklepnimi prireditvami pa so prireditelji tokrat prestavili na Gorjuše. Osrednja Z razstavami so letos predstavili bogato dediščino tega dela Bohinja. prireditev, ki smo jo tokrat zanimiva prireditev v dvoraflj pripravili skupaj tudi v Go- na Gorjušah, ki so jo napolni renjskem glasu, je bilo srečanje do zadnjega kotička, med gost' z gornikom Stanetom Kle- pa sta bila tudi župana Bleda i" mencem, svetovnim prvakom v Bohinja Boris Malej in Fraflc igranju na diatonično har- Kramar, je tako sklenila leto* moniko Matjažem Kokaljem in njegovo sestro, citrarko Tanjo, slednja je bila skupaj s sestro Katjo državna prvakinja v igranju na citre. Zares bogata in nje bogate Vodnikove dnev^ katerih tokratno izroči lo je bij? ohranjanje tradicije in dedi* čine ob prijetnem druženju. • A. Žal«' Na kmetiji Celar v Kokri Obvarovali so cesto in ohranili domačijo Prejšnji teden so v Kokro k saniranemu plazu pri kmetiji Celar povabili ministra za okolje in prostor dr. Andreja Umeka in ministra za promet in zveze mag. Antona Bergauerja. Kokra, 12. septembra - Predstavniki Občine Preddvor so ministroma razkazali okolico pod Celarjevo domačijo ob priložnosti, ko so v Kokri odpirali obnovljeni most, ki ga je financirala država. Tudi sanacija plazu je šla na račun države, V Kokri sta si saniran plaz pri Celarju ogledala ministra Umek in Bergauer, pridružil pa se je tudi varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, sicer doma z Bele. stala pa je 15 milijonov tolarjev. Spočetka so jim za sanacijo plazu, ki je leta 1998 zasul regionalno cesto in odrezal območje domačije od doline, namenili le borih 300 tisočakov, kar pa so v občini odklonili, saj so vedeli, da s tem ne bodo kos tej naravni nesreči. Plaz so začeli obnavljati lansko poletje. Zgradili so 19 metrov široko in 6 metrov visoko podporno kasto z okoli 140 kubičnih metrov materiala, z dodatnimi tisoč kubičnih metrov pa so nasuli območje pod kmetijo in ga tako zavarovali pred nadaljnjim plazenjem. Ker je za slednjega verjetno kriva voda, so izdelali še 150 metrov drenaže. Ob slovesnosti, ki so jo pretekli teden pripravili na kmetiji Celar, kamor so povabili tudi oba ministra, se je župan občine Preddvor Miran Zadnikar zahvalil predsta nikom države za pomoč pri ui janju plazu. Omenil pa je tu da podobno razumevanje 1 podporo pričakuje tudi P dveh investicijah, ki jih občin? šele začenja. Eno je kanalizad' ja, ki jo nameravajo urejati Preddvoru, drugo pa proje daljinskega ogrevanja na biorn^ so, ki bo potekal hkrati z del' ob kanalizaciji. Minister & okolje in prostor dr. AndrGJ Umek je ob tem dejal, d* država podpira načrte ekološke sanacije podeželja, saj prav t0. pomeni ohranjanje naseljenost in izboljševanje kakovosti ljenja zunaj velikih centrov-Pritrdil je tudi ogrevanju na bi°* maso, ki ima že mednarodfl0 podporo, saj namerava država v prihodnje 12 odstotkov energir pridobiti iz alternativnih virov' Eden med njimi je tudi lesfl3 biomasa. • D. Z. Z., foto: T. 0 Srečanje gasilcev - veteranov Brez "špricanja" ni šlo Gasilska zveza Škofja Loka je pripravila prvo srečanje gasilcev - veteranov Gorenjske. Ermanovec, 11. septembra -Svet gasilskih zvez Gorenjske je sprejel pobudo Gasilske zveze Skofja Loka, da ob 45. obletnici teh zvez organizira srečanje tistih, ki so nekoč sodelovali in vodili te organizacije. Ob precej- šnji pozornosti mladim in članom so se doslej gasilski veterani srečevali le na tekmovanjih, nekdaj vodilni pa se še komaj poznajo. Če lahko velja sodelovanje območnih gasilskih zvez v Med zbranimi je bil tudi 90-letni Ivan Petrič, ki so ga kot najstarejšega poslej pozdravili. Povedal nam je, da se je z gasilstvom resneje srečal kot vojni ujetnik, po vojni pa so ga v kranjski tekstilni tovarni postavili za vodjo tedaj obvezno ustanovljene desetine. Ko je tovarno prevzela Sava, je postal gasilski orodjar in gospodar in bil poklicni gasilec vse do upokojitve leta /966. okviru Gorenjske za ponos in zgled sodelovanja na ravni regije, pa to velja predvsem za sodelovanje pri vzgoji mladine, izmenjavi izkušenj, usposabljanja in tekmovanja članov, medtem ko so na nekdanje člane, ki jim starost ne dovoljuje več večjih aktivnosti, ter tiste, ki so gasilske zveze in društva nizirali kot prvi to srečanje, prelepem zgodnjejesenske^ vremenu so se srečali ob ko^! na Ermanovcu, kjer je nekaj nad dvajset zbranih pozdraVj) in jim razkazal okolico tu«1 gorenjevaško-poljanski župa" Jože Bogataj, sicer pa f srečanje minilo v veseljj' snidenjih nekdanjih dobri'1 nekoč vodili, kar nekako po- sodelavcev. Poleg sprehoda m zabili. Kot nam je dejal pred- bližnji okolici so jim pripravi', sednik Gasilske zveze Škofja tudi nekaj družabnih iger. P11 Loka, ki je bila organizatorica čemer seveda brez gasilske^ tega prvega srečanja, Rudi tekmovanja "s špricanjem" fl Zadnik pa izkušnje v tej zvezi šlo, hkrati pa so jih tudi lep0 kažejo, da tudi starejšim taka postregli. Po dobri volji sode*' srečanja veliko pomenijo, zato to nikakor ne bo zadnje sreč3' so tudi predlagali in orga- nje. • Š. Ž. Torek, 12. septembra 2000 ureja: Manja Volčjak Stavka v tovarni Iskra Oris Številne obljube premalo za preživetje Delavci podjetja Iskra Oris stavkajo že četrti teden - Od junija brez plač in regresa - Neuspešna prodaja P°djetja - Po mnenju delavcev glavni krivec večinski lastnik - Kdo bo kupil podjetje s hipoteko? Otoče, 12. septembra - Orodjarska deg^J^gj Oris je bila pred dnevi prazna in že ci na poletnem dopustu. Pa so se ****** direktorja pred tedni. Razočarani in jezni. Obljube najemae*» Marjana Šifkoviča, ki podjetje vod. ^.^..^^' "ed kolektiv-ničile. Obljubljenih plač klavci n.sodobihn^^^ nim dopustom, ki so ga začeli 24. julija, niti pmom« p zaman pa so svoje bančne račune preverjal. * č dan po dopustu. Nič. Ostali so brez ^S^i^nS«^ ter regresa, kmalu pa se bodo dolgu pridruz. e, tod. »^™. Plače. Pravijo, da jim zdaj direktor tud. ***^^do iz-najst delavcev zato stavka že četrti teden m bodo vzirajal. Q polnitve stavkovnih zahtev. Zahtevajo izplačilo junijskih in julijskih plač, nasledrtjih plač do 18. v mesecu, letošnjega regresa, seznanitev zaposlenih o poslovnih in razvojnih odločitvah in o vzrokih neuspešne prodaje podjetja ter udeležbo večinskega lastnika ljubljanske Iskre, d.d., pri pogajanjih s stavkovnim odborom. Sprva so delavci stavkali na delovnem mestu, zdaj je tam le stavkovni odbor, ostali so doma. Podjetje se otepa z izgubami, ki naj bi jih bilo za 9 milijonov tolarjev. Iskali so investitorje za dokapita-lizacijo, na žalost neuspešno. "Že lani se je delavcem začelo očitati, da smo nesposobni in premalo naredimo, ob tem pa se je verjetno pozabilo, da za Kant zrejo in kaj si mislijo delavci otoške orodjarne? Bo stečaj ali prisilna? Vsekakor neobetajoča prihodnost. Vrata v orodjarno zaradi stavke ostajajo zaprta že četrti teden. niku Iskri, d.d., pa očitajo nesposobnost pri prodaji podjetja, ki bi po njihovem mnenju slednjega lahko rešila. Direktor Marjan Šifkovič meni drugače in pravi, da bi orodjarna, če želi preživeti, morala imeti stransko dejavnost, poleg tega pa je oprema zastarela vsaj za dve tehnološki generaciji in je je 96 odstotkov odpisane. "Iskra Oris je izgubo pridobivala vse od ustanovitve, za dokapitalizacijo pa niso bili niti zunanji družabniki, niti notranji delničarji. Marca je večinski lastnik postala Iskra, d.d., sam pa sem našel vsaj dva potencialna kupca za nakup podjetja. Eden je odstopil, pogajanja z drugim pa so zamrznjena. Podjetje bi lahko rešili s tem, da bi naš večinski lastnik za 15 milijonov tolarjev kupil prostore, približno polovico delavcev bi šlo na čakanje, ostali pa bi delali, saj se obetajo kakovostna naročila, lahko bi jim iz- plačali plače, vendar na žalost delavci niso za to. H koncu gre prisilna poravnava in sodišče bo odločilo ali slednja ali stečaj. Denarja za plače trenutni," je pojasnil Šifkovič. Mojca Pečar, predsednica sin dikata SKEI v otoški Iskri, pra vi, da sindikat vsekakor podpira stavkajoče pri njihovih zahtevah, jim pomaga s strokovnimi nasveti, poleg tega pa jim bodo tudi materialno pomagali. Stavkajoči delavci so hudo jezni na večinskega lastnika in pravijo, da ga očitno Iskra Oris ne zanima, saj se mu ne zdi vredno niti to, da bi v Otoče prišel pogledati kaj vrag jemlje in ob tem dodajo, da bi se Iskra d. d. zagotovo vedla drugače, če bi v umirajoče podjetje vložila svoj denar, tako pa je do večinskega deleža prišla le po papirjih. Med stavkajočimi jih ni malo, ki so v podjetju že 20, 30 let in so, kljub temu da so orodjarji v Sloveniji trenutno iskani Sava prevzema medvoški Color Kranj, 12. septembra - Kranjska Sava, d.d., je pred dnevi v skladu z zakonom o prevzemih obvestila upravo medvoškega Colorja, agencijo za trg vrednostnih papirjev ter vladni urad za varstvo konkurence, da je pripravljena odkupiti vse delnice omenjenega podjetja. Novica v gospodarskih krogih ni povsem nepričakovana, saj slednja že nekaj časa širi svoje poslovanje z nakupi delnic sorodnih podjetij, trgovin in tudi turističnih družb. Svojo namero je Sava uskladila z interesi Colorja, s prevzemom pa soglašajo tudi njegovi lastniki. Ponudbo za odkup mora objaviti v 30 dneh po objavi svoje namere in z njo tudi izvleček iz prospekta za odkup ter s tem omogočiti imetnikom delnic Colorja odločitev o sprejemu ponudbe za odkup. V Savi so se odločili za odkup z zamenjavo delnic in sicer 5 delnic Save za 19 delnic Colorja. Razliko namerava Sava plačati v gotovini in sicer 4000 tolarjev za delnico Colorja. V omenjenem primeru naj bi šlo za tako imenovani prijazni prevzem, s katerim soglašajo tudi v delniški družbi Color. Predvidevajo, naj bi Sava po prevzemu postala vsaj polovična lastnica omenjenega medvoškega podjetja, kar pa ne izključuje možnosti prevzema v celoti. Dan po objavi Savine namere po prevzemu je uprava Ljubljanske borze začasno ustavila trgovanje s Savinimi rednimi delnicami uvrščenimi v borzno kotacijo A ter tako zaščitila interese investitorjev. Slednje je bilo potrebno, kajti Sava ni uspela pravočasno poskrbeti za javno objavo, začasna ustavitev trgovanja pa bo trajala do javne objave. • R. Š. Predčasno zaprtje prostocarinskih prodajaln? Ljubljana, 12. septembra - Predlog zaprtja prostocarinskih prodajaln in njegove posledice so pred časom že dvignile precej prahu in nejevolje tako med prodajalci in porabniki, kot tudi v sekciji prostocarinskih prodajaln Gospodarske zbornice Slovenije. Konec minulega meseca pa je vlada Republike Slovenije sprejela amandmaje k predlogu Zakona o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na mejnih prehodih ter z njimi predvidela predčasno zaprtje prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo. Omenjeni predlog je minuli teden obravnaval tudi Odbor za finance in monetarno politiko, kar po mnenju sekcije prostocarinskih prodajaln kaže na nov vladni poskus predčasnega zaprtja omenjenih prodajaln. Po besedah Zmaga Furlana, direktorja in predsednika omenjene sekcije GZS, je ravnanje vlade nedopustno ter gospodarsko škodljivo, kajti Sloveniji omenjenih prodajaln ni treba zapreti pred vstopom v Evropsko unijo, prosto-carinske prodajalne pa v državni proračun letno prispevajo več kot 10 milijard tolarjev. Poleg tega vlada s svojim novim predlogom negira nekatere svoje sklepe, ki določajo, da je treba pred zaprtjem prostocarinskih prodajaln ugotoviti njihove ekonomske posledice. Poleg tega tudi niso jasni ukrepi, ki bi omilili njihovo zaprtje. "Več kot očitno je, da so delovna mesta, polnjenje proračuna in razvoj manj razvitih območij, kjer deluje večina prostocarinskih prodajaln, povsem nepomemben kriterij pri odločanju. Poleg tega vladina odločitev tudi ni usklajena s stališči državnega zbora, naj omenjenih prodajaln letos še ne bi zapirali," je pojasnil Furlan. • R. Š. V nekdanjih prostori Iskre Instrumenti so se naselila njena hčerinska podjetja in zasebniki. dolg nismo krivi mi, niti za hipoteko, ki podjetje bremeni že od njegove ustanovitve. Višina hipoteke je za nas uganka. In ko smo delavci uvideli, da nas jemlje hudič, smo začeli iskati vlagatelje med našimi naročniki. Dva kupca z Gorenjske sta bila pripravljena kupiti naše podjetje. Ko pa se je v pogajanje vključil še naš večinski lastnik " —. jv po enem mesecu prvi odstopil od nakupa, pogajanja 2 drugim pa naj bi Iskra, d.d., opravila septembra. Knjižna vrednost našega podjetja je 14 milijonov tolarjev, večinski lastnik pa je od potencialnega kupca zahteval petkratno vrednost, na kar slednji seveda ni Pristal in je prodaja padla v junijske plače bi rabili približno 3 milijone tolarjev in s tem izbrisom bi jih direktor lahko izplačal, seveda bi si pa ob tem nakopali hipoteko Iskre, d.d., ki je lani, s prenosom delnic skladov, postala večinski lastnik. Poleg nje imamo v podjetju svoje deleže tudi delavci ter blejska, bohinjska in radovljiška občina," je pojasnil Vidic. Iskra Oris tone čedalje globlje, saj omenjena banka ni pristala na izbris hipoteke, prodaja tudi ni uspela, denarja v podjetju ni in ker ni plač, delavci skoraj mesec dni tudi ne delajo. Slednji zamerijo direktorju Šifkoviču, da jim je pred odhodom na kolektivni dopust, ko je obljubljal izplačilo plač, zamolčal, da je pnstai m je prodaja padla v izplačilo plac, zamoica., u jj vodo, poleg tega ima naše pod- na sodišču vložil predlog pnsi -ietje tudi hipoteko," je povedal ne poravnave, večinskemu last-Janez Vidic, član stavkovnega odbora ter dodal, da bi bila prodaja rešitev za podjetje, poleg tega pa bi omenjeni kupec ohranil tudi vsa delovna mesta in bi vseh 13 delavcev obdržalo delo. Iskra Oris je bila pred sedmimi leti ustanovljena kot hčerinsko podjetje Iskre Instrumentov. Sprva je orodjarna delala le za Iskro Instrumenti, po lastninjenju pa sta poleg Iskre Oris nastali še podjetji GA-LA in Iskra Amper. Iskra Oris je od matičnega podjetja podedovala tudi hipoteko. Pred meseci, ko so se v orodjarni pojavile težave z izplačilom plač je vodstvo upalo, da jim bo Gorenjska banka izbrisala hipoteko. "Za Na sejmu 44 tisoč obiskovalcev Kranj, 12. septembra - Minuli petek je predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk odprl 33. mednarodni obrtni sejem v Celju, na katerem na 60 tisoč kvadratnih metrih svoje izdelke in storitve razstavlja več kot 1800 razstavljavcev iz 31 držav. Organizatorja sejma sta Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije, glavni pokrovitelj Merkur, v treh dneh pa si ga je ogledalo več kot 44 tisoč obiskovalcev. Samo v nedeljo so na sejmu našteli 26.500 obiskovalcev. Poleg posameznih obiskovalcev pričakujejo tudi delegacije iz evropskih držav. Med drugim bodo predstavili 30 poklicev, za katere se lahko mladi šolajo po dualnem sistemu za obrtne poklice. Poleg majhnih podjetnikov in obrtnikov se letos predstavljata tudi Merkur in Gorenje, ministrstvo za malo gospodarstvo pa bo predstavilo razvoj obrti v prihodnjih letih. Stanislav Kram-berger, predsednik poslovnega odbora Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, je povedal, da je trgovinskemu delu letos namenjenega že manj prostora, prihodnja leta pa ga bodo še skrčili. Med razstavljavci je tokrat prvič tudi Kitajska, razveseljiv pa je podatek, da na sejmu sodeluje vsako leto več držav. • R. Š. Med pomembnejše stroje otoške orodjarne spada dobri dve desetletji star brusilni stroj, kije ob nakupu stal 25 milijonov tolarjev. Večina opreme je zastarele vsaj za dve tehnološki generaciji. Stroj za elektroeruzijo, vreden 60 milijonov tolarjev, zadnji večji nakup Iskre Oris. delavci, zaradi starosti težje za-posljivi. Med njimi so tudi sa-mohranilci in slednjim je še posebej težko, saj že več kot dva meseca domov niso prinesli niti tolarja. Sicer pa se vsak skuša znajti po svoje in si pomagati vsaj s priložnostnim delom-Mlajšim gre seveda lažje. Kljub temu bodo vztrajali do konca, rešitve pa nič več ne iščejo v prodaji, ampak le še v stečaju. O večinskem lastniku in predlogu, naj bi slednji kupil podjetje, pa nočejo niti slišati, saj je po njihovem mnenju s svojimi nespametnimi odločitvami dokončno zapečatil usodo orodjarne, ki bi zaradi potreb tržišča lahko preživela. In z njo tudi trinajst delavcev. • R. Škrjanc Zbirka PRAVNA PRAKSA Ureditev pravnih razmerij v večstanovanjskih hišah, kjer seje oblikovalo razmerje etažne lastnine, povzroča številne probleme in spore, ki jih je treba rešiti... Gospodarski vestnik, založniška skupina, d.d. Prodaja, Dunajska 5, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 960, faks. 01 30 91 965 c-pošta: prodaja@gvestnik.si internet: www.gvestnik.si Vabljeni v našo internetno knjigarno: www. gvzalozba.com rvJlil IH nnAliVE Met*'- M_f_ia. Voicjak____ Elektro Gorenjske odprl novo RTP in poslovno stavbo Najsodobnejša v Sloveniji Nova razdelilna transformatorska postaja Zlato polje rezultat vrhunske tehnologije -.Gradnja stala 1,2 milijarde tolarjev - Zanesljivejša oskrba prihodnjih 30 let - Minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen uradno odprl obnovljeno postajo in novo poslovno stavbo Elektra Gorenjske na Primskovem, ki je stala 620 milijonov tolarjev. MEŠETAR Kranj, 12. septembra - Minuli petek je gorenjski distributer električne energije Elektro Gorenjske odprl kar dva nova objekta. Razdelilno transformatorsko postajo na Zlatem polju ter novo poslovno stavbo na Primskovem. Dovolj razlogov za obisk ministra za gospodarske dejavnosti dr. Jožeta Zagožna, ki je omenjena objekta tudi uradno odprl. Zaradi zastarelosti in dotrajanosti je bila temeljita obnova razdelilne transformatorske postaje (RTP) na Zlatem polju nujna. Konec leta 1996 je Elektro pridobil gradbeno dovoljenje in začel z gradnjo, ki je zaradi zahtevnosti trajala dobra tri leta. Nova RTP 110/20 kV omogoča realizacijo HOkV za napajanje Kranja z okolico. Opremljena je z najsodobnejšo opremo in je zato najsodobnejša postaja v Sloveniji. Prednost novega 110 kV stikališča pred prostozračnim je v prihranku prostora, varnosti in večji obratovalni zmogljivosti. "Za kovinsko oklopljeno G1S stika-lišče smo se odločili zato, ker RTP v tem primeru zasede manjšo površino in se arhitekturno prilagodi okolici, ima čim manjši vpliv elektromagnetnih sevanj na okolico ter povzroča manj hrupa," je pojasnil mag. Drago Štefe, direktor Elektra Gorenjske. Nova RTP Zlato polje je stala 1,2 milijarde tolarjev. Uprava in službe Elektra Gorenjske namesto na štirih lokacijah odslej združen pod isto streho nove poslovne stavbe na Primskovem. dah obnovili v naslednjih 2 letih, obnova pa naj bi stala 1,5 milijarde tolarjev. Novo najsodobnejše Siemensovo 110 kVstikališče. Minister Zagožen je ob slovesnem odprtju med drugim dejal, da je RTP Zlato polje velika pridobitev za Kranj, ki je dobila ekološko ustrezno postajo ter z njo zagotovljeno nemoteno oskrbo v naslednjih treh desetletjih. Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi župani kranjske, šenčurske, preddvorske in cerkljanske občine. Direktor Štefe je ob tej priložnosti podelil priznanja delavcem Elektra Gorenjske (Tomažu Jamniku, Alojzu Bobnarju, Mihi Žumru, Nacetu Ahačiču ter Gregorju Šternu). Poleg omenjene postaje je minister Jože Zagožen slovesno odprl tudi nove poslovne prostore Elektra Gorenjske na Primskovem, saj je dosedaj omenjeno podjetje delovalo na štirih lokacijah. Šestnadstropna stavba, ki sojo zgradili na prostoru nekdanjih delavnic, s 3200 kvadratnih metrov poslovnih površin je bila zgrajena v enem letu, gradnja in ureditev okolice pa sta stali 620 milijonov tolarjev. Načrte so pripravili v Studiu Tržič, gradbena dela pa je opravilo ljubljansko podjetje Gradnja nove postaje je stala 1,2 milijarde tolarjev, opremo so zagotovila podjetja Siemens, IMP-TEN, ETRA, SITEL in Elektronabava, izvajalci so bili poleg kranjskega Gradbinca še nemški Siemens, medvoška Elektromontaža in ljubljanski Elektroservisi, meritve pa je opravil Elektroinštitut Milan Vidmar iz Ljubljane. Nova RTP bo olajšala delo Elektru in zagotovila zanesljivejšo oskrbo več kot 15.000 uporabnikom zahodnega dela Kranja ter naselij Naklo, Golnik, Stražišče in Škofja Loka za naslednjih 30 let. Razdelilnih postaj je na Gorenjskem še 13, obnove pa je najbolj potrebna RTP Labore, ki naj bi jo po Štefetovih bese- 7 K. j LJUDSKA UNIVERZA KRANJ C. Staneta Žagarja 1, Kranj VPIS V ŠOLSKEM LETU 2000/2001 JEZIKOVNA SOLA OSNOVNA ŠOLA 6., 7. in 8. razred VISOKA POSLOVNA ŠOLA - ŠND TEHNIŠKE FAKULTETE MARIBOR - 280 48 16 280 48 17 280 48 19 izredni študij 280 48 18 >• SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI 280 48 17, 280 48 18, 280 48 19 >• DELAVNICE, TEČAJI... 280 48 17 NALOŽBA V ZNANJE - NALOŽBA ZA ŽIVLJENJE Koronarno društvo Kranj Jezerska c. 41 OBVESTILO S telovadbo začnemo 7. septembra: v Kranju - plavanje v ZD Kranj ob 18. uri v Kranju - telovadba bo v stari šoli Simona Jenka, Komenskega 2, ob 19. uri na Golniku - telovadba ob istem času kot v prvem polletju Pohod v septembru bo 16. 9. 2000 Dobimo se ob 9. uri pred domom krajanov na Primskovem. Smer pohoda: Kranj - dolina Hrastnice - Sv. Andrej - Sv. Ožbolt in nazaj Predavanje BOLEZNI PROSTATE bo 20. 9. 2000 ob 19. uri v domu krajanov na Primskovem. Predaval bo g. Franci Bečan, dr. med. 44 Energogroup. Andrej Bergant, vodja gradnje, in Alojz Bobnar, vodja službe investicij in investicijskega vzdrževanja, sta povedala, da jih v prihodnje čaka še oprema distribucijskega centra vodenja, ki bo stala približno 700 milijonov tolarjev. Majda Kovačič, direktorica splošnega sektorja, seje zahvalila vsem, ki so sodelovali pri gradnji, direktorju Štefetu pa izročila priznanje za njegova prizadevanja pri omenjenih novogradnjah. Ob tej priložnosti so v avli nove stavbe na Primskovem odprli razstavo osmih slikarjev s Primskovega, ki je na ogled do konca meseca, v spremljajočem kulturnem programu pa so nastopili gledališki igralec Polde Bibič, Kranjski kvintet ter ci-trarka Barbara Žunič. • R. Škrjanc, foto: T. Doki DOBER IZLET Lepote Budimpešte V rubriki DOBER IZLET Vas ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj, d.d., prisrčno vabi v Budimpešto, enega najlepših evropskih mest, katerega reka Donava ločuje in povezuje obenem. Po izjemno ugodni ceni 22.200 tolarjev za tridnevni izlčt od petka, 22. septembra, do nedelje, 24. septembra, boste spoznali največje znamenitosti mesta, se zapeljali na izlet po severni Madžarski, med drugim do znanega mesta Višegrad. V ceno izleta sta vključena tudi dva polpenzio-na v hotelu. Res ugodna cena tega imenitnega izleta v Budimpešto še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta 22. - 24. septembra samo 21.100 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod tokratne številke Gorenjskega glasa. Odhod 22. septembra zelo zgodaj, ob 03.00 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Avtobus boste lahko počakali tudi v Škof ji Loki, v Medvodah ali v Ljubljani pred halo Tivoli. Po-vratek v nedeljo zvečer. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: pet Alpetourjevih turističnih poslovalnic na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škof-ji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi l, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.01) ure. Telefonski številki: 04/201-42-47 in 04/ 201-4200. Po 15. septembru prva neposredna plačila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva prejelo 63.500 vlog za neposredna (hektarska) plačila, od katerih jih je okrog 19 tisoč povsem popolnih. Kot so napovedali na ministrstvu, bodo tem začeli nakazovati denar v sredini tega meseca, zahtevke iz nepopolnih vlog pa po 10. oktobru. Pridelali le 1.300 ton hmelja Savinjski hmeljarji so pred dnevi končali s spravilom pridelka. Letos so zaradi suše in visokih temperatur ter hmeljske pršice pridelali le 1.300 ton hmelja ali bistveno manj kot v normalnih letih. Končna odkupna cena še ni znana, pričakujejo pa, da bo znašala 5,1 marke za kilogram. Pridelovalci s takšno ceno verjetno ne bodo najbolj zadovoljni, vendar je to posledica razmer na trgu, kjer je savinjskemu hmelju največji konkurent nemški, ki pa ga letos suša ni prizadela. Odkupne cene govedi V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj odkupujejo do dve leti stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 542 tolarjev (neto) za kilogram mesa, bike drugega razreda po 532 tolarjev, tretjega razreda po 513 tolarjev, četrtega razreda po 405 tolarjev, petega razreda po 354 in bike šestega razreda po 283 tolarjev. Poglejmo še cene za telice in klavne prvesnice, stare do dveh let in pol! Za prvi ocenjevalni in plačilni razred je cena 512 tolarjev (neto) za kilogram mesa. za drugi razred 470, za tretji 446, za četrti 380, peti 338 in za šesti razred 262 tolarjev za kilogram. Topaz - bio jabolko za novo tisočletje V sadjarski zadrugi Posavje so lani šestnajst hektarjev posadili z jablanami sorte topaz in s tem začeli uresničevati projekt Topaz - bio jabolka za novo tisočletje. Pred dnevi so v nasadu že začeli obirati jabolka, pridelana na biološki način. Pridelka bo okrog osem ton, vendar bi bil večji, če nasada ne bi prizadeli suša in toča. Letos bodo nasad razširili še za osem hektarjev. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * krompir * česen * jabolka * kumare * zelje * peteršilj * radič 30-40 240 - 280 75 - 135 70 - 120 30-50 180- 300 150 - 250 čebula korenje hruške cvetača paradižnik rdeča pesa solata endivij 45 - 80 80- 150 90 - 200 180- 280 70- 120 80- 150 120 - 180 J LIO, lesna industrija in objekti Škofja Loka, d.d. - v stečaju Kidričeva 56 4220 Škofja Loka Okrožno sodišče v Kranju, objavlja po sklepu stečajnega senata opr. št. 16/2000 - 182 z dne 6. 9. 2000 St JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine skupaj s premičninami last stečajnega dolžnika LIO, lesna industrija in objekti Škofja Loka, d.d., Kidričeva cesta 56, Škofja Loka 1. Naprodaj je nepremičnina skupaj s premičninami, ki jo v naravi predstavljajo prostori lakirnice za površinsko obdelavo lesa s pripadajočimi stroji in opremo: - pare. št.: 679/25, poslovna stavba v izmeri 292 m2, -pare. št.: 679/28, dvorišče v izmeri 329 m2, obe vi. št.: 706 k.o., Stari Dvor in - pare. št.: 679/30, poslovna stavba v izmeri 608 m2, vi. št.: 689 k.o. Stari Dvor, - pripadajoči stroji in oprema (po inventurnem seznamu osnovnih sredstev in kot izhaja iz cenitve št.: 254/2000 v stečajnem spisu). 2. Javna dražba bo 5. 10. 2000 ob 14.00 uri v sobi 12 na Okrožnem sodišču v Kranju. 3. Premoženje se prodaja kot celota. 4. Izklicna cena za ponujeno nepremičnino skupaj s premičninami znaša 34.224.256,70 SIT. 5. Na javni dražbi lahko sodelujejo osebe, ki do 3. 10. 2000 vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št.: 51510-690-000-0091108 pri APP Škofja Loka. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za zastopanje pravne osebe in overjen izpis iz sodnega registra za pravno osebo, njihovi pooblaščenci pa še pisno pooblastilo za udeležbo na dražbi. Fizične osebe ali njihovi pooblaščenci morajo na javni dražbi predložiti tudi osebno listino, iz katere bo razvidna njihova identiteta, pooblaščenci pa še pisno pooblastilo za udeležbo na dražbi. Varščina se ne obrestuje. Vplačana varščina bo uspešnemu dražitelju všteta v kupnino, drugim pa vrnjena v 3 delovnih dneh od dneva javne dražbe brez obresti. Kupec mora kupnino plačati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer se pogodba šteje za razveljavljeno, varščina pa se zadrži-Kupec plača prometni davek in vse druge stroške v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice. Kupec pridobi premoženje v last in posest po plačilu celotne kupnine. Kupec nepremičnino in premičnine kupuje v stanju, v kakršnem je, brez kasnejših ugovorov in po načelu "videno - kupljeno". Na nepremičninah je vknjižena hipoteka. Med stečajnim postopkom je bila preurejena elektrika in montiran individualni odštevalni števec. V delu proizvodnih prostorov lakirnice je komunalna napeljava tudi za potrebe ostalih proizvodnih obratov, ki niso v lasti prodajalca. 6. Predkupni upravičenci lahko sodelujejo na dražbi pod enakimi pogoji kot ostali dražitelji. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru s stečajno upraviteljico Ksenijo Ocvirk, Štihova 14, Ljubljana, tel.: 01/2301 515. LIO Škofja Loka, d.d-V stečaju BSC - podjetniški inkubator Jesenice Podjetniški, ne nakupovalni center! tr _„ „ „ . _ _ ■_____•___i.__I.' ....'. tr 1101 i tf Qt'hl F1H Plavškem travniku odpr MENJALNICA Konec meseca bo BSC Poslovno podporni center Kranj v novi stavbi na Plavskem travniku odprl jeseniški podjetniški inkubator - Namenjen mladim podjetnikom - Nizki stroški in najemnina Prednost netrgovskim dejavnostim - BSC lani 25 projektom namenil 120 milijonov tolarjev. mmaa—-- ————■—■— Kranj, 12. septembra - Konec septembra bodo v novi stavbi na Plavškem travniku odprli Podjetniški inkubator Jesenice. Ime j» naključno izbrano, kajti novi center bo pomagal mladim podjetnikom pri njihovih prvih podjetniških korakih. Slednji bo deloval pod okriljem BSC Poslovno podpornega centra, ki deluje Pet let in ima svoje poslovne prostore v Stritarjevi ulici v Kranju, Financirala pa sta ga ministrstvo za malo gospodarstvo ter Program PHARE, jeseniška občina pa je zanj prispevala komunalno urejeno zemljišče. V novozgrajeni stavbi bo na voljo 440 kvadratnih metrov Poslovnih površin, prednost norega centra pa bodo nizki stroški ter subvencionirane najemnine, ki bodo vsaj polovico nižje od komercialnih. "Z njim želimo mladim podjetnikom omogočiti začetek opravljanja dejavnosti s čim nižjimi stroški, pomagali jim bomo tudi s svetovanji, prednost pri najemu pa D°do imele netrgovske dejavnosti, saj ne želimo, da bi se Podjetniški inkubator - -uiKuuaiui spreme-11 v nakupovalni center," je po- vedal BSC Bogo Filipič, direktor Poslovno podpornega centra Kranj. Dosedaj so prejeli 11 vlog za najem novih prostorov, upajo pa, da bodo v prihodnje lahko oddali vseh 13 Poslovnih prostorov. Podjetniki °odo Tahko v njem pet let, medtem pa naj bi razvili svojo dejavnost in začeli na trgu delovati Pod tržnimi pogoji, kupili svoje Poslovne prostore in dali prostor v centru podjetnikom - začetnikom. V BSC pričakujejo, da bodo nekateri podjetniki DOBER IZLET Oktoberfest za 5.900* tolarjev v rubriki DOBER IZLET obvestilo o tristo tolarjev vred-nen* izletniškem presenečen-\jem za vse naročnice in naročnike Gorenjskega glasa: v sodelovanju z ALPETOUR-JEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na super izlet v bavarsko prestolnico Muen-chen na OKTOBERFEST, festival piva&pesmi&veselja Po izjemno ugodni ceni 6.200 tolarjev. V prestolnico Bavarske Vas vabimo septembra, al bra. Povratek poznih večernin uran; oanou iz Muenchna je predviden ob 22. uri. Ampak res ugodna cena tega izleta, ki vključuje tudi krajši ogled mestnih znamenitosti bavarske prestolnice in Precej časa za nakupe ali za A BANKA (Tržič. Kranj. Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote HRANILNICA LON, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode 1NVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj. Šk Lok LEMA Kranj V novi stavbi na Plavškem travniku bodo konec meseca odprli BSC - Podjetniški inkubator Jesenice. Mag. Bogo Filipič, direktor BSC Poslovno podpornega centra Kranj. razvili svojo dejavnost do te mere, da jo bodo po petih letih lahko nadaljevali v poslovni coni, ki naj bi jo v naslednjih letih zgradili na prostoru opuščene jeseniške železarne. "Pričakujemo, da bodo ti podjetniki ustvarjali tudi nova delovna mesta in povečevali obseg poslovanja, v inkubatorju pa naj bi se razvilo tudi sodelovanje z avstrijskimi podjetji. Bil naj bi nekakšna valilnica podje- v soboto, 23. ali 30. septem- — —z Bavarske v Poznih večernih urah; odhod • okvirjanja . Izdalava oglsdal • (Utoraka platna . r *.i mLm *:' * l Peter Vrisk Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj in predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk sta že na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni podpisala sporazum o medsebojnih obveznostih, v četrtek pa je vlada sprejela še poročilo kmetijskega ministrstva o višini premoženja, sredstev in obveznosti desetih kmetijskih zavodov in centrov na dan 17. junij 1999 ter sklep o prenosu vsega tega na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenija pod pogojem, da se do sprejetja novih uporabljajo veljavni akti zavodov in da v skladu z veljavnimi akti nadaljujejo delo tudi sedanji organi zavodov. Premoženje zavodov in centrov je bilo ocenjeno na približno dve milijardi tolarjev, po zakonu o kmetijsko gozdarski zbornici pa so zavodi že lani postali last države. Kot je vodstvo kmetijsko gozdarske zbornice pojasnilo na nedavni novinarski konferenci, naj bi dogovor, podpisan na radgonskem sejmu, pomenil "otoplitev" dosedanjih odnosov med zbornico in ministrstvom in začetek boljšega medsebojnega sodelovanja. Prvi del sporazuma zadeva dela, ki jih bo zbornica opravljala za državo in jih bo država tudi plačevala, drugi del pa prenos premoženja na zbornico in nakazilo proračunskega denarja. Za zbornico je še zlasti pomemben finančni del, po katerem naj bi ministrstvo za volitve organov zbornice in njeno delo zagotovilo iz proračuna 400 milijonov tolarjev. Medtem ko so nekaj več kot sto milijonov tolarjev že porabili za spomladanske volitve, naj bi približno toliko še za volitve v območne svete in izpostave, ki bodo 3. decembra letos, ter še nekaj manj kot dvesto milijonov tolarjev za zagon zbornice. Po zakonu je zbornica v šestih mesecih po ustanovitvi dolžna organizirati tudi gozdarsko svetovalno službo. V zbornici so si jo zamislili tako, da bi iz zavodov za gozdove prešlo pod njihovo okrilje približno sedemdeset delavcev in z njimi tudi pripadajoči del denarja, vendar se pri tem tudi zaradi nedorečenega zakona precej zapleta. • CZ. Slovenski "krompirjevci" na evropskem srečanju na Nizozemskem Prej školjka kot kamen Za pridelovanje krompirja in ostalih poljščin so na Nizozemskem bistveno boljše naravne možnosti kot, denimo, na Gorenjskem. Ko smo minuli teden hodili po emmeloordskih poljih, je bilo pogosto slišati komentarje, češ - v zemlji, ki je nastala z izsušitvijo morja, bi lažje našli školjko kot kamen. Emmeloord - Nizozemska, ki je dobro poznana po pridelavi in predelavi krompirja, izdelovanju strojev Tn opreme ter znanstveno raziskovalnem delu, je bila minuli teden evropsko in svetovno središče dogajanja, povezanega s krompirjem. Od ponedeljka do srede je bil v Amsterdamu svetovni kongres o krompirju, od srede do petka pa Emmeloordu razstava najsodobnejših strojev in opreme za pridelovanje, sortiranje, skladiščenje in predelovanje krompirja ter na bližnjem polju tudi prikaz strojev za izkop krompirja ter še nekaterih drugih poljščin. Ker je tudi Slovenija, še posebej pa Gorenjska, "krompirjeva deželica", ne kongres in ne razstava nista minila brez slovenske udeležbe. Na kongresu sta sodelovala tudi predstavnika KŽK-jeve raziskovalne enote v Šenčurju, podjetji M-KŽK Kmetijstvo Kranj in VMS iz Podsmreke (Dobrava pri Ljubljani) pa sta organizirali še strokovni ogled sejma in predstavitve delovanja strojev in opreme. Ogleda so se udeležili KŽK-jevi delavci, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, skladiščenjem in trženjem krompirja, poslovni partnerji obeh podjetij, kmetijski svetovalci, pridelovalci krompirja in še nekateri drugi. Ker je pot na Nizozemsko dolga (s postanki je trajala približno sedemnajst ur), so si med potjo ogledali še nekatere zanimivosti - v Nemčiji mesto Koeln, še zlasti znamenito katedralo, ter bavarsko mesto Wuerzburg, znano po trdnjavi in še številnih arhitekturnih spomenikih iz časov od 11. do 14. stoletja, na Nizozemskem pa kmetijo, ki se je usmerila za pridelovanje (semenskega) krompirja, nasip, s katerim so preprečili poplavljanje in omogočili izsuševan-je morskih površin, coklarno in sirarno v območju Edama, odkoder izvira znani nizozemski sir edamec, ter za konec še Amsterdam - mesto, ki je ob vsem drugem znano po drogah ter po t.i. rdeči četrti. Kaj smo videli in spoznali na Nizozemskem? Če ima, denimo. Slovenija velike težave z zaraščanjem kmetijskih zemljišč, Nizozemska bije že stoletne boje z morjem in z izsuševanjem morskih površin pridobiva zemljišča (polderje) za kmetijstvo. Predvsem na polderjih je zemlja zelo kakovostna, skorajda podobna mivki in brez kamenja, ki je Del gorenjske skupine pri ogledovanju strojev in naprav na polju v Emmeloordu. na marsikateri gorenjski njivi tako debel kot krompirjevi gomolji. Naravne možnosti za kmetijstvo in tudi za pridelovanje (semenskega) krompirja so na Nizozemskem zelo ugodne, domačini pa so jih tudi zelo dobro izkoristili in razvili "krompirjevo industrijo", ki se danes ponaša s sodobnimi stroji za izkop, sortiranje, skladiščenje in predelavo krompirja. Nizozemcem sledijo tudi drugi in na razstavi v Emmeloordu, kjer so se s stroji in opremo predstavili vsi, ki v Evropi kaj pomenijo, smo lahko videli tudi sortir-nik, ki s pomočjo laserja in vi- deo posnetkov sortira krompir na dober in slab, debel in droben... Mlini na veter so 1$ še turistično etnografska zanimivost, Nizozemci pa znajo tradicijo (izdelovanje cokel, sirov itd.) tudi zelo dobro izkoristiti za posel. V mestih imajo tramvaji in kolesari' prednost pred ostalimi udeleženci, pri križanju cestnih in vodnih poti (kanalov) pa je videti tudi prizore, ko se cesta šoferjem dobesedno postavi pokonci. Na prehodih prek kanalov namreč dvignejo del ceste, da ladje lahko nadaljujejo pot. • C Zaplotnik Akcija S kmetije za Vas Se veliko težav pri registraciji Priznanje je prejela Poličarjeva kmetija s Police pri Naklem, v akciji pa je sodelovala tudi kmetija Galičič iz Hotovelj v Poljanski dolini. Kranj - Revija Sodobno kmetijstvo, ki jo izdaja tednik Kmečki glas, je letos že petič zapored pripravila akcijo S kmetije za Vas, v kateri so ocenjevali načine trženja izdelkov na kmetijah, ki se ukvarjajo tudi s predelavo svojih pridelkov. Strokovna komisija je tokrat ocenila le sedem kmetij, ne pa še nekaterih drugih, ki so se tudi prijavile, a nimajo urejene registracije. Prvo mesto je prisodila kmetiji Rengeo iz Šalovcev, ki obdeluje 45 hektarjev zemlje, je že pet let vključena v ekološko pridelavo, prideluje žita (tudi lan) ter redi prašiče in kot zanimivost škotsko visokogorsko govedo. Svoje pridelke in izdelke prodaja v trgovini na kmetiji ter v trgovinah po vsej Sloveniji. Drugo mesto je osvojila kmetija in podjetje Kekec iz Zgornjega Porčiča pri Sveti Trojici. Njihova glavna dejavnost je sirarstvo. V mleko vsak dan predelajo 1.100 litrov mleka, od tega ga 600 litrov odkupijo še od dveh kmetij. Izdelujejo šestnajst različnih vrst sirov, na kmetiji pa nameravajo urediti še prostor, kjer bodo obiskovalci in kupci Nova revija Meso in mesnine Ljubljana - V okviru gospodarskega interesnega združenja Meso-izdelki je začela izhajati nova revija Meso in mesnine. Prvo promocijsko številko, ki je po obsegu dokaj zajetna, so predstavili že na sejmu kmetijstva in živilstva v Gornji Radgoni, redno pa naj bi začela izhajati prihodnje leto, ko naj bi predvidoma pripravili štiri številke. Kot je povedala odgovorna urednica revije Marta Satler, pri izhajanju računajo tudi na pomoč ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gospodarske zbornice. Upajo, da bo revija pomenila polno promocijo mesarske stroke in da ne bo zanimiva le za mesarje in tehnologe, ampak tudi za širši krog bralcev. • CZ. lahko poskusili njihove izdelke. Na tretje mesto je komisija uvrstila Poličarjevo kmetijo s Police pri Naklem. Kot piše v obrazložitvi, ima družina Pavlin - Jagodic v lasti dve kmetiji, ki skupno obsegata 48 hektarjev zemljišč, od tega je 25 hektarjev gozda. Pridelujejo krompir, zelenjavo, jajca, mleko, koruzo in žita. Redijo 45 glav živine, od tega 20 do 22 krav, poleg tega pa še 400 nesnic. Vsako leto zredijo tudi 80 prašičev. Večino pridelkov z izjemo mleka prodajo v domači trgovini Štiblc, v prihodnosti pa bi radi na kmetiji uredili tudi predelavo mleka in mesa. Vse ostale kmetije je strokovna komisija uvrstila na četrto mesto, med njimi tudi kmetijo Galičič iz Hotovelj v Poljanski dolini. Kmetija obsega nekaj več kot deset hektarjev zemljišč, od tega tri hektarje obdeloval' nih. Poleg goved redijo tudi prašiče W kokoši, pridelujejo krompir in zelenjavo-izdelujejo rezance ter iz sadja kuhaj0 žganje in delajo jabolčni kis. Večino p11' delkov in izdelkov prodajo na tržnici v Škofji Loki, nekaj pa tudi na kmetiji. Najbolje ocenjenim kmetijam so prif nanja podelili na okrogli mizi Bolj organ'; zirani - bolj uspešni, ki so jo pripravi'! med kmetijsko živilskim sejmom v GornJ1 Radgoni. Na pogovoru je bilo med dn1' gim slišati, da imajo kmetije veliko težav pri registraciji dejavnosti. Na ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ž* pripravljajo pravilnike, s katerimi naj pl poenostavili postopke. Ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme Medalje tudi za gorenjske izdelovalce Gornja Radgona - Na letošnjem mednarodnem sejmu kmetijstva in živilstva v Gornji Radgoni so ocenjevali tudi kmetijsko mehanizacijo in opremo. Za ocenjevanje je dvajset razstavljavcev prijavilo 37 strojev, strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Tone Ploj, pa je podelila dve šampionski nagradi, devetnajst zlatih, trinajst srebrnih in štiri bronaste medalje ter še eno priznanje. Šampionsko nagrado sta prejela Župan, d.o.o., podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, iz Maribora za nov proizvod domače izdelave - pršilnik s premičnimi loputamt in uvoznik Inter-export Ljubljana - Mednarodna trgovina, d.o.o.. za tržni proizvod tuje izdelave - traktor Fendt Favorit 711. V konkurenci domačih izdelkov je Agromehani-ka Kranj dobila srebrno medaljo za škropilnice AGS 200EN, 300EN in 400EN in priznanje za kabino za traktor AGT - STD izvedba, samostojni pod- jetnik Janez Avman iz Dvorij pri Cerkljah zlato medaljo za avtomatiko za sušenje sena Mikrosen - S, Moto Zip Trgovina, d.o.o., Kranj bronasto medaljo za cepilec drv Himont, Vreček Agro, d.o.o., Kranj srebrno medaljo za pršilnik na hidravlični pogon za goseničarje in bronasto medaljo za vrtavkasto brano na tri, dva ali en nož ter Emona - Farma Ihan in dr. Lucijan Krivec zlato medaljo za porodni diagonalni boks. V konkurenci uvoženih izdelkov je Agro-mehanika prejela zlati medalji za balirko za valjaste bale in ovijal ko bal Sipma in srebrno medaljo za vinogradniško sadjarske traktorje Pales 230, Fruktus 130 in Dioniz 130, Re-Kri Vinko Križnar, s.p., zastopstvo za firmo Reform, iz Na-klega zlato medaljo za gorski traktor Mountv 65, Tehnoservis, d.o.o., Škofja Loka pa zlato medaljo za terenski teleskopski viličar Merlo. • CZ. 12. septembra 2000 DEŽURNI NOVINAR ureja: R^ta_Sjujanc_........______„ Sestavljanke Olge Tičar z Jezerskega Banovci, Rabac, Maistrova hiša zdravja OCaiavljaiiivv »■ — --------- uvu iv y<^*, ----j Prtljažnik namesto mize, seveda! Gmno v Portom! J i* *u ci F /6. »j*-«Am. ho zadnja letošnja (koledarska) polet, ......I__i.ii. :__;n;.,i..r.iih - pozna pod imenom "puzzle". Pravza je okolje polepša in obogati. Jaz sem urice zase našla v večernih urah," je dejala Tičarjeva. Motivov ne izbira po pomembnosti, ampak po všečnosti, najtežje pa je sestavljati sestavljanke temnejših barv, lažje gre z razno-mi StP—j —/-«««—-, piv« barvnimi. "Mona Lisa mi je vzela ke v '"i™ 'Ct* Pa S° Se sestavUan- kar nekaj večerov, dokončala sem ' ' ;" — tudi sestavljanko deklice, kije ses- tavljena iz tisoč koščkov, tako majhnih, da bi jih morala skoraj s zaprav se je zgodilo že v otroštvu, ko sta s sestro na domačem podstrešju našli sto let staro sestavljanko in ko so jima ljubljanski sorodniki poslali dve novi. Potem so prišle na vrsto druge življenjske obveznosti, pred dobrimi štirimi leti pa so se sestavljan-) vrnile v Olgino življenje in postale njegova stalnica. Pravi, da ob štirih otrocih in delu na kmetiji Olga Tičar pred eno večjih sestavljank Svete trojice z apostoli. »mm oirocm in delu na kmetiji majhnin, da di jin moram sruioj a prostega časa ni v izobilju, se pa pinceto prijemati. Ponosna sem najde. Seveda, če človek tako želi. na veliko sestavljanko z motivi Olgini so večeri. Namesto televi- Svete trojice in 12 apostolov, je zije odpre škatlo sestavljanke in pripovedovala Olga Ticar. Pri vanjo so uro ali več ur usmerjene srcu ji je tudi zasanjan angel in ve- vse njene misli. "Sestavljanje me lika glasbena mojstra, saj je v mla- Pomirja in pri tem neskončno dosti tudi sama igrala klavir. Vese uživam. Tako kot je vsak delček sestavljanke potreben, da je končni r-jtJi-i. i- • cm izdelek lep in popoln, je pomemben tudi vsak človek, da svo- la je vsake nove sestavljanke, z veseljem pa dokončane in uokvirjene sestavljanke podarja za praznike svojim sorodnikom in znan- cem, njene "slike" pa se znajdejo tudi med poročnimi darili. Tičarjeva pravi, bolj ko gre sestavljanje h koncu, bolj jo žene in nič čudnega ni, če se zavleče pozno v noč. In nič nenavadnega, če je treba sestavljanko zaradi prevoza do steklarja popraviti in pri roki ni mize, je pa avtomobilski prtljažnik. Preprostejše sestavi v nekaj dneh, za težje pa včasih porabi tudi več mesecev. Ur ne šteje. Tičarjeva je med Jezerjani znana po svoji duhovitosti in širokem nasmehu, ki ju je bil poln tudi četrtkov večer, ko so odprli njeno razstavo. Rada poje v nonetu Ko-rotan, ki je nastopil na odprtju njene prve razstave v hotelu Belle-vue na Šmarjetni gori. Zapeli soji tudi Smrtnikovi fantje oziroma kvartet Jutro, njenih 23 čudovitih sestavljank pa bo na ogled do sredine oktobra. • R. Škrjanc Kamniški dnevi narodnih noš Raznolike in zanimive narodne nose l/nt Jubilejno prireditev, 30. dneve narodnih noš, si štirideset tisoč ljudi. Vzporedno so potekale tudi Kamnik, 10. septembra - Toplo in gostujoče iz Avstrije in Madžar-sončno vreme je bilo Dnevom na- ske. Predstavile so se domače in rodnih noš letos resnično naklo- tuje folklorne skupine, otroške njeno, saj se je v treh dneh konec folklorne skupine in folklorne tedna zvrstilo čez štirideset tisoč skupine Društva upokojencev iz U»« ta vseh koncev Slovenije in Kamnika. Glasbeno plat_ prired-sosednjh držav itve so zapolnili ansambel Slo- Po uspelem 1. dnevu narodnih venskih muzikantov, harmon-n°š, leta 1966, se je v Kamniku, ikarke Zupan, Mladinski pihalni ključno z letošnjim, zvrstilo že orkester, duo Sing song tambu-Petmtrideset prireditev s to vsebi- raški orkester z Jesenic, dixieland no- po nekajkratni zamenjavi zasedba Mamut in skupina organizatorjev med Turističnim Beneški fantje. V nedeljo pa se je društvom in občino Kamnik, je dan začel s promenadnim kon-od leta 1998 organizacijo pre- certom Godbe Šentjernej in vzela zopet slednja z organizacij- nastopom kamniške mazoretne ^kirn odborom, ki ga vodi župan skupine Veronika, predstavila se ie v dnevih od petka do sobote ogledalo več kot spremljajoče prireditve. Letos jubilejna povorka. ga vodi župan skupine Veronika, predstavila se je tudi godba Trofaiach iz Avstrije ter Godba Stranje in ansambel Nagelj. Največjo pozornost pa je Povorka skozi Kamnik je prikazala vrsto narodnih noš. 1100 prijavljenih, še 150 dodat- nikar in Franci Poljanšek. Občina Tone Smolnikar. V petek, po uradnem odprtju, je sledil prome-nadni koncert Mestne godbe Kamnik. V treh dneh so se pred- vsekakor pritegnila jubilejna postavile noše iz vse Slovenije ter vorka, kjer je sodelovalo poleg nih narodnih noš. V teh dneh pa je občina Kamnik podelila tudi priznanja sodelujočim pri organizaciji Dnevov narodnih noš. Dobili so jih: Mara Pucelj, dr. Sve-tozar Frantar, dr. Nikolaj Sad- Kamnik se torej lahko pohvali z uspelo prireditvijo, ki jo je finančno delno pokrila sama, delno so jo krili sponzorji, na del pa upajo tudi z državne strani. N. Ekar Dobrodošla pomoč družini Sinanovič Vrnjena optimizem in volja 7h*r?sŠni' z» pomoč družini Sinanovič so se odzvali posamezniki in kranjska Mestna občina -^»rall dobrih 400 tisoč tolarjev - Otroci začeli obiskovati pouk - Nekaj pomoči bi še prišlo prav. .......................'.................... i K'a»4 12. septembra - Pred do- Žagarja, saj **iw mesecem smo pisali o neurejenim dokumentom otrok, neznosni teži bivanja kranjske družine Sinanovič s Tomšičeve 42. Brez zaposlitve, brez denarja in brez dovoljenj za bivanje v Sloveniji. Vendar tuja stiska še vedno gane. Tudi stiska omenjene družine. Ljudje, ki jim je ravnodušnost tuja, so pomap.aU in pomagala je tudi kranjska občina. Ob našem drugem obisku so bih Almira, Edo, Alen in Alma dobro razpoloženi in tudi starša dragica in Esad sta bita zgovor-nejša. Zelo hvaležna sta vsem dobrotnikom, ki so jim pomagali z denarnimi prispevki ter kranjskemu županu Mohorju Bogataju, ki Je prisluhnil njihovi stiski in jim namenil denarno-pomoč. Na računu družine Sinanovič se je zbralo dobrih 400 tisoč tolarjev, s katerimi so plačali položnice in kupili nekaj šolskih knjig za štiri šoloobvezne otroke. Zvezke je brezplačno prispeval kranjski Rdeči križ. Razumevajoči so bili tudi v Osnovni šoli Staneta slednjim omogočili vpis. Almira in Edo sta postala prvošolca, Alen sedmošolec. Najstarejša Alma pa jc že dober teden dijakinja prvega letnika Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj, šiviljska smer. Mama Dragica je še vedno brez zaposlitve, oče Esad pa upa, da se mu bo v kratkem nasmehnila sreča in bo njegova prošnja za delo sprejeta. "Takoj bi nam bilo lažje, saj imamo sedaj le 20 tisočakov socialne pomoči. Z denarjem, ki smo ga prejeli od ljudi, sem plačal tudi zdravniški pregled, za svoje zavarovanje in zavarovanje otrok pa potrebujem še 160 tisoč tolarjev. Za bivalno vizo se je zapletlo pri prijavi otrok na omenjenem naslovu, kajti Mestna občina Kranj jc konec junija izdala negativno mnenje, ker po normativih za socialna stanovanja na 36 kvadratnih metrih,.kolikor meri naše stanovanje, ne sme stanovati se- Druiina Sinanovič je zelo hvaležna vsem, ki so Jim dosedaj poma-gSFšeZno p,ibi potrebovali približno 160 tisoč tolarjev za očetovo ureditev bivalne vize. dem oseb. Zato naši prošnji niso ugodili, na žalost pa je od slednjega odvisno tudi moja pridobitev bivalne vize," je povedal Sinanovič, žena Dragica pa je ob tem dodala, da so kljub naštetim težavam neskončno veseli srčne dobrote ljudi, ki so jim pomagali in jim dali upanje ter voljo. "Ko bi nam le občina dovolila, da na niojem naslovu prijavimo tudi otroke in bi mož uredil bivalno vizo ter dobil zaposlitev, potem bi bilo vse lažje. Morda kdo misli, da sami nič ne storimo in le tarnamo, vendar ni tako, le vse je zelo zapleteno in brez denarja ni nič. otroci kljub ugodnostim vsak dan rabijo nekaj sto tolarjev," je dejala Sinanovičeva. • R. Škrjanc V soboto, 16. septembra, bo zadnja letošnja (koledarska) poletna in Turistična agencija Integral Tržič organizira na jug Istre, v RABAC, še en kopalni izlet. Med vožnjo bo krajši postanek v turističnem mestecu Lovranu, zatem ogled tipičnega obmorskega kraja Moščenice in svetovno znanega mestnega muzeja, sprehod po moščeniški tržnici z možnostjo nakupa istrskega olivnega oba, sivke, domačega vina in istrskega pršuta. Kopanje bo na plaži v Rabcu (ali v pokritem hotelskem bazenu, če bo v soboto že tudi ob morju preveč odločno potrkala vremenska jesen). Večerja bo v Girardelli. Avtobus bo peljal Iz Tržiča do Lesc, Radovljice, s postanki v Kranju, Škojji Loki, Medvodah in Ljubljani, seveda pa tudi na vseh vmesnih postajah na tej relaciji. Cena izleta je 4.600 SIT, za naročnike Gorenjskega glasa samo 3.S00 SIT. Ker je Rabac med Gorenjkami in Gorenjci zelo priljubljen turistični kraj, bo reportažo o posezonskem utripu v tem delu Istre pripravila Božena Avsec za turistično stran Gorenjskega glasa. V Integralovem avtobusu so za sobotni izlet le še štirje prosti sedeži! Jesen ob slapu Rinka TUristična agencija Integral vas vabi, da naslednjo soboto, 23. septembra, ki bo že prva jesensko koledarska, preživite v Logarski In Savinjski dolini. Obiskali boste Logarsko dolino - hotel Plesnik, slap Rinka in druge lepote krajinskega parka, cvetlični park Mozirski gaj, tudi za pozno kosilo v Gostilni Pirnat v Letušu bo poskrbljeno. Povratek na Gorenjsko bo zgodaj zvečer. Cena izleta je 5.500 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 3.900 tolarjev. Posebna Integralova ugodnost ia mlajše od 15 let: cena izleta je samo 2.500 tolarjev. Za časopisni zapis o tem, kako so jesen pričakali v Logarski dolini in v Mozirskem gaju, bo poskrbela Mir-jam PavlU, Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič - Kovor - Lesce - Radovljica - Kranj - tabnica - Škofja Loka - Vodice - Mengeš. Portorož, moj Portorož... V najbolj znan slovenski obmorski turistični kranjv mesto rož. Vas Turistična agencija integral Tržič vabi naslednjo soboto, 23. septembra. Septembrske sobote so, če je sončno, ob morju najlepše; če bo naslednja sobota morda vremensko neprimerna za poležavanje na portoroški plaži,, bo zagotovljeno kopanje v pokritem bazenu z morsko vodo. Organizirano bo tudi kosilo in še kaj (npr. ogled nekaterih posebnosti Pirana). Zaključek dneva bo z.zabavnim večerom. Izletniška relacija bo Tržič - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode, cena izleta je 4.200 tolarjev. Za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane je cena Integratovega izleta v Portorož naslednjo soboto samo 3.100 SIT. Na rajzo po Pomurju Po poletnem premoru Vam ponovno predlagamo imeniten izlet po pomurskih ravnicah, do Term Banovci. Izlet bo v soboto, 30. septembra. V programu je obisk Babičevega mlina na Muri, večerja bo v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. Poleg nakupa domače moke in drugih izdelkov v Babičevem mlinu bo kratek postanek tudi v Veržeju v Mesariji Hanžekovič, kjer zadnji septembrski dan obljubljajo posebej ugodne cene najkakovostnejših mesnin. V Banovcih bo dovolj časa za sprostitev v bazenih s termalno vodo. Avtobusna relacija: Bled - Radovljica - Kranj - Škofja Loka • Vodice - Mengeš, cena izleta je 5.700 tolarjev. Za naročnike Gorenjskega glasa je cena izleta v Banovce samo 4.600SIT. Srca Bleda v Dubrovniku Direkcija za turizem Bled v začetku oktobra pripravlja predstavitev Bleda v Dubrovniku. V okviru blejske predstavitev bo Turistična agencija DOBER DAN iz Šempetra v Savinjski dolini v dneh od 5. do 8. oktobra poskrbela za 'Izlet leta' v najlepše mesto ob jadranski obali. Kajpak je poleg tudi Gorenjski glas, več kot časopis. To bo, zagotavlja Edi Masnec, direktor Agencije Dober dan, izlet presenečenj in zabave, z odlično hrano, najboljšo glasbo in ....Tudi sprejem in pri Terezi Kesoviji "mali koncert za velike prijatelje". Agencija DOBER DAN je pripravila kar štiri različne možnosti, ki se malce razlikujejo po programu, predvsem pa po načinu prevoza (letalo,- avtobus/letalo ali samo avtobus), stanejo pa od 36.000 SIT do 59.900 SIT. Cene so malce spremenjene, zajemajo prevoz in posebne trans-ferje, dva oz. tri polpenzione v hotelu, dalmatinsko večerjo, izlet z ladjo ter druga presenečenja. Ker je število program«v z letalskim prevozom z Brnika omejeno, velja s prijavo pohiteti že zdaj, četudi je oktober še daleč. Če ho interesentov za letalski prevoz več, bo organiziran polet tudi iz Zagreba. Oktobrski obisk Dubrovnika ne sodi v ponudbo uveljavljenih 'Glasovih izletov', zato tokrat ni razlik v cenah v povezavi z naročnino Gorenjskega glasa - so pa precejšnje razlike v cenah (in programih, zlasti prevozu) ponujenih štirih programov Agencije Dober dan. Prijave: 24 ur dnevno! Tja informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič m 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/20142-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež v avtobusuv vendar je rezervacija izbranega sedeža veha SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Po drobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! PIVOVARNA UNION KULTURA ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Galerijo Mestne hiše, stebriščno dvorano Mestne hiše in razstavni paviljon Jugovic v Spodnjih Bitnjah jc zavzel Svetovni festival umetnosti na papirju. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik sodobnih avtorjev iz depojev Gorenjskega muzeja. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja akademski slikar Domen Slana. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. V prostorih Domplana razstavlja akad. slikar Boni Čeh. V Galeriji Sava razstavljajo slike udeleženci slikarsko kiparskega tabora Triglavska likovna kolonija. V Galeriji Pungert razstavlja Maja Ljubotina. V Hotelu Belle-vue je razstava sestavljank Olge Tičar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled fotografska zbirka Slavka Smoleja (1909-1961), v prvem nadstropju graščine pa je na ogled Spominska joto razstava umrlih članov FK Andrej Prešern in FK Javornik - Koroška Bela. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavljata ki-.-par Stane Jarm in slikar Anton Dolenc. Loški muzej je odprt vsak dan (razen ponedeljka) med 9. in 18. uro. V Knjižnici Ivana Tavčarja razstavljajo člani Foto kluba Anton Ažbe. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka fotografijo in abstraktna dela z naslovom "Izpod čopiča in fotografskega objektiva" razstavlja Tumara Ferenc iz Škofje Loke. V galeriji Ivana Groharja svoja dela razstavlja Klara Ogorevc Jenko. RADOVLJICA - V dvorani Glasbene šole Radovljica so na ogled fotografije z lanskoletnega 17. Festivala Radovljica avtorja Mateja Rupla. V Čebelarskem muzeju si lahko ogledate prenovljeno stalno razstavo. BLED - V Hotelu Astoria je na ogled fotografska razstava na temo Variacije triglavskih impresij avtorja Mateja Rupla. V galeriji Fundacije Jože Ciuha je na ogled nov izbor slik Jožeta Ciuhe. V Vili Bled pod skupnim naslovom Z veseljem in ljubeznijo do Slovenije, fotografije razstavlja Brigitte Breth keramike in ikone pa Jutte Auersperg. V knjižnici B. Kumerdeja so na ogled originalne ilustracije iz knjig ilustratorke Marjete Cvetko. V 1. nadstropju Občine Bled je na ogled razstava najboljših del z mednarodnega natečaja Plakat miru 1999/2000. V Festivalni dvorani je na ogled Triglavska razstava - kolikor udeležencev, toliko likovnih del. V hotelu Krim razstavlja Alisa Javešnik. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Ko bo cvetel lan. V galeriji atrija občinske stavbe so na ogled oljni pasteli Janeza Kočevarja. MENGEŠ - V galeriji mežnarija razstavlja akvarele Veselka Šorli Puc. KAMNIK - V galeriji Veronika je na ogled razstava del, nastalih na likovni delavnici Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti "Šmartno v Goriških Brili h 2000". LJUBLJANA - V galeriji instituta Jožef Štefan likovna dela razstavlja Urška Nina Cigler. V Narodni galeriji so na ogled slike iz Božič Langusove zbirke. V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu je na ogled razstava skulptur slikarja Aleksandra Kovača. V Galeriji Lek razstava likovna dela Nikolaj Mašukov. Novo v kinu HIŠA DEBELE MAME IN ROMEO MORA UMRETI 14. septembra prihajata v kinematografe kar dve novosti: eksploziven akcijski film Romeo mora umreti in Hiša Debele mame, mešanica nezaslišanega humorja, akcije in romantike. Hiša Debele mame je začela svoje popotovanje na veliko platno v pisarni producenta Davida T. Friendlvja. Scenarist je producentu v enem stavku opisal hecno zgodbo in akcija se je začela. Zgodba, ki jo je scenarist prodal v enem samem stavku, pa gre približno takole: agent FBI Malcolm Turner je bister mojster preobleke. Malcolma tako prva naloga pripelje v južnaško mestece. Odločen je, da bo v past ujel neusmiljenega bančnega roparja, ki j enedavno pobegnil iz zapora. Zasedo postavi v hiši nasproti domovanja južnjaške matriarhinje, znane kot Debela mama. Načrt je preprost, a prebroditi je treba eno samo težavico: Debela mama mora nepričakovano odpotovati. Zato se Malcolm prelevi v prepirljivo južnjaško babnico. Spretni agent uporabi nekaj zvijač maskiranja ip se do zadnjega grama prelevi v tolsto sedemdesetletnico. In ko je zgodba že neverjetno zapletena, se Malcolm še zaljubi. Na koncu se agent FBI spoprime z dvojno nalogo: poiskati mora način, da dobi svojega moža - in dekle. "Naša zgodba povezuje Vzhod in Zahod, hip hop in kung fu. Dobili smo barvito, nepredvidljivo mešanico," pa je o filmu Romeo mora umreti zapisal producent Joel Silver. Eksploziven akcijski film torej, ki na platna prinese zgodbo o dveh mafijskih družinah. Azijska in afroameriška mafija tekmujeta za nadzor nad oaklandsko obalo. Vojno med njima nevarno zaostri umor Poja, sina azijskega mafijskega šefa. Vest o smrti pride vse do Hong Konga, kjer je zaprt njegov starejši brat Han. nekdanji policaj. Han pobegne iz zapora in kmalu pristane v Ameriki, tam pa namesto resnice odkrije le še več vprašanj in tudi sam postane tarča neznanih morilcev. V svetu zlobe, nasilja in izdaj Hanu ne preostane nič drugega, kot da jim tudi sam napove vojno. In Han je nevaren nasprotnik, ki ga ni dobro podcenjevati. Vmes začutimo tudi motive iz Shakespearove tragedije Romeo in Julija in nekaj nevarnih ritmov. Tako v filmu zaigra tudi hip hop glasbenica Aalivah, ki je za film prispevala tudi nekaj pesmi. Se to: v Romeu je osem pretepov, vsak je drugačen, vsak poln različnih gibov in drugačnih borilnih slogov. In vsi pretepi so posneti tako, da pričarajo kar se da resnično akcijo. GLASBENA ŠOLA AKORDEON TOMŠIČEVA 36, KRANJ VPIS NOVIH UČENCEV KLAVIATURE, KITARA, KLAVIR, SOLOPETJE, HARMONIKA, KLARINET, SAKSOFON. KLJUNASTA IN PREČNA FLAVTA, PREDŠOLSKA VZGOJA. PRODAJA VSEH GLASBIL INF.: 04/202-5078 do ure GSM: 041/745-325 Krstna uprizoritev komedije človeških slabosti GOSPODIČNA MICI NA KMEČKEM DVORIŠČU Goričane pri Medvodah - Komedijo Gospodična Mici, v katero je dramaturg Jernej Novak vključil fragmente iz proznih del Prana Milčinskega, so v začetku septembra krstno izvedli v Goričanah pri Medvodah. Na malce nenavadnem mestu - na dvorišču kmetije pr' Rakarju. Dvorišče kmetije je bilo rahlo predelano, nanj so postavili nekaj kulis, a vendar ima gledalec občutek, kot da na pol nepovabljeno opazuje dogajanje pri sosedovih. Morda k temu pomaga mnogo igralcev, sicer članov KUD Pirniče in OTH KUD Oton Zupančič Sora. Igralci se nenehno smukajo po dvorišču, hodijo sem ter tja in vedno, ko se zgodi kaj nenavadnega, takoj pokukajo izza zidov. Poleg že omenjenih članov kulturnih društev se v Gospodični Mici sukajo tudi Manca Urbane (gospodična Mici), Uroš Smolej (ki odigra večno pijanega hlapca Rabu-zo), Kondi Pižorn, ki je tokrat rahlo raztreseni krčmar, in Gregor Čušin (župnik). In zgodba? "Godi se enkrat po prvi vojni v okolici Ljubljane, ali pa danes, saj je tema večna," je zapisano v gledališkem listu Gospodične Mici. Nafrfrana frajlica, gospodična Mici, naenkrat pristane na kmečkem dvorišču. Njene rožnate cu-njice, skoraj eleganten sončnik in visoko povzpeta frizura med vaščani takoj sprožijo preplah. Vaščanke tako o Mici zapojejo: "Nos viha, ji smrdi dvorišče, če je tako, kaj sploh med nami išče?" Gospodična Mici, katere najpogostejše besede so "O, to je tako ... in sploh!" tako deluje kot bitje z drugega planeta. Po začetni zmedi se kaj kmalu razve, da je mestno frajlico na domačo vas pripeljal sladki vonj denarja. In v pohlepnem iskanju denarja se dogodi nemalo zapletov. A uboga deklica, ki sanjari o tem, da bi kar se da hitro prišla do bogate dote, je gledalcem simpatična. Veliko govori, malo pove, vmes pa s Manca Urbane, ki Je v komediji odigrala in odpela vlogo gospodične Mici, je po predstavi (In med ugibanjem, kdo ji je poslal lep cvet) povedala: "Mislim, da je igra krasno uspela. Soigralci so odlični, domačini prijazni in vedno pripravljeni pomagati, tako da je bilo na vajah vzdušje vedno zelo prijetno." Svetovni festival umetnosti na papirju PRVA NAGRADA NEPODELJENA Kranj, 12. septembra - Konec preteklega tedna so v avli Mestne občine Kranj, kjer bo še do 15. septembra postavljena največja izmed razstav svetovnega festivala umetnosti na papirju, najboljšim udeležencem podelili nagrade. Eno od nagrad svetovnega festivala umetnosti na papirju je preje/a tudi kubanska slikarka Ana Maria Erra Guevara, ki je avgusta svoja dela razstavljala v kranjski Mali galeriji. Podelitev nagrad je potekala ob živahnih zvokih kranjskega Di-xieland Banda. "Vtis o razstavi je prijeten, festival pa za Kranj predstavlja novo kakovost življenja," je tik pred podelitvijo priznanj dejal kranjski podžupan. Predsednik žirije, likovni kritik in umetnostni zgodovinar z Reke pa je nadaljeval podžupanove misli. "Žirija meni, da so vsa razstavljena dela visoko kakovostna, zato bomo objavili tudi tiste avtorje, ki sicer niso prijeli nagrad, ampak so s kakovostjo svojih del med člani žirije pustili pomemben vtis," je razložil Berislav Valušek. In med umetniki, ki so pri žiriji pustili takšen vtis, je bil tudi Kranjčan Igor Pustovrh. Sicer pa je šla tretja nagrada festivala "Kranj 2000" v Avstralijo, drugo nagrado so podelili umetniku iz Nemčije, prva nagrada pa ... "Ni bila podeljena," je po kratkem stopnjevanju napetosti dejal predsednik žirije. "Menim, da bi moral prvo nagrado prejeti kar festival," je organizatorje festivala in sodelujoče umetnike pohvalil Berislav Valušek. Poleg prvih treh nagrajencev so odkupne nagrade Jelovice iz Škofje Loke prejeli tudi umetniki, ki so poleti ustvarjali na likovni koloniji v Kranjski Gori. Posebne nagrade sta tako prejeli slikarki Aino I livand in Gerd Grimso z Norveškega, Jacqueline Moon in Fiona Watson s Škotskega, Maria Erra s Kube in Ve|jko Toman iz Slovenije. • Špela Ž., foto: Tina D. "Hej duš, Slovenci, preklet hudič, naša res slovanska, fife laudon, sakramensko živo klije, " zapoje malce predelano himno Rabuza (Uroš Smolej). Mici se spoprime tudi s kmečkim delom in pri tem ulovi radovedne vaške poglede. krasnim glaskom še kakšno smešno zapoje. Recimo pesmico, v kateri je tudi tole besedilo: "Se mi je od uši sanjalo, joj, koliko jih je plesalo: vse same pisane, vmes kakšna rdeča, to pa pomeni, da me čaka sreča!" Mici pa se gledalcem priljubi tudi s simpatičnim muzanjem in spogledovanjem z moškim delom publike. No, Gospodično Mici, ki je tokrat vstopila v medvoško gledališče v naravi, je občinstvo krasno sprejelo. Tribuna, ki J6 omogočala radovedne pogled na kmečko dvorišče, je bila ve nomer polna. In gledalci so ' kljub jesenskemu mrazu, ki f pozno zvečer že krepko pritisnil na Goričane - zadovoljno 1& puščali tribune. Ter se po^ napisom "Slovenci, pojdim0 spat - morebiti se nam kaj lep^ ga sanja" še enkrat nasmehni'1 domislicam, ki jih je pripravil8 ekipa Gospodične Mici. • Špela Ž., foto: Tina P« Center kulturnih dejavnosti odpira vrata TUDI RISANJE STRIPOV^ Kam v prostem času? Na Centru kulturnih dejavnost ZKO Kranj mladim, ki se znajdejo pred tem vprašanjem, ponudijo širok odgovor. Mladi se tako lahko odločijo za obiskovanje plesnih in glasbeni*1 delavnic, pa ža lutkovne delavnice, obiskujejo lahko tudi likovrtf delavnice, se učijo modnega oblikovanja in kostumografije, pa f0* tografije in kaligrafije. Prihajajočo soboto, 16. septembra, bo od 10. do 12. ure v prostorih Centra kulturnih dejavnosti ZKO Kranj (ki domuje na Sejmišču 4) informativni dan. Mentorji bodo pripravili predstavitve delavnic, možen pa bo tudi vpis. Sicer pa prijave na delavnice sprejemajo od 8. do 13. ure, po IS. septembru pa se lahko na delavnice prijavite vse do 17. ure. Vodja Centra kulturnih dejavnosti Nataša Bregant Možin* poudari tudi nekaj novosti, ki so jih pripravili za prihajajoče šol' sko leto. "Delavnica Orffovih inštrumentov je namenjena šolarjen1' ki želijo ustvarjati že kar zahtevnejšo glasbo. Delavnico bo vod'1 imenitni glasbenik in skladatelj Blaž Rojko," je povedala vodp Centra kulturnih dejavnosti. Poleg tega se bodo najmlajši leto5 lahko učili glasbenih spretnosti v delavnici, imenovani Igrajmo *>e glasbo, novost pa je tudi pouk kitare za mlade kitariste in tudi i& četna skupina učenja kitare za odrasle. In še ena zanimivil delavnica bo zaživela letos: delavnico stripovsko delavnico vodil znani kranjski stripar Zoran Smiijanič. • Špela Ž. Moda Seksi kot v pedesetih Se še spominjate, kako silno smo si, zdaj že malo starejše gospe, tedaj, sredi petdesetih let, želele tričetrtinskih hlač. Temno modre naj bi bile in roza bluza zraven, kakršno je nosila Grace Kelly v filmu Dvoriščno okno, ali pa športno karirasto bluzo, globoko odprto, da si jo je lahko potegnila čez ramena, kot je to znala enkratno storiti rdečelasa in ognjevita Suzane Hay-word... Ja, ja, kje so tisti lepi časi. Ampak, modni kreatorji so se jih spet spomnili in privlekli na dan. Danes je rožnata karirasta bluza z naborki in trakei v robovih spet "špica". pa vespa tudi. ZA DOM IN DRUŽINO Osvežimo se z lubenicami in dinjami Poskusimo še mi Moda In še za najmlajše Melone so dar narave; sočne in hladne nas krasno osvežijo in odžejajo, obenem pa so bolj zdrave, kot vsak še boljši sok, za katerega prisegajo na vse sveto, da je brez vseh škodljivih dodatkov in konzervansov... Eno figo je zdrav! Zato, če le morete, sezite po neškropljenem sadežu, za žejo pa pijte kar vodo. Se pa da iz lubenice ali dinje ali kakšne druge melone pripraviti prijetne, okusne jedi, ki bodo zelo popestrile vaš vsakdanjik, še več, kar mali družinski praznik je, kadar se na mizi na ogromne rdeče krhlje reže lubenica ali na zlatorumcne rezine dinja. Dovolj zrela mora biti, to le pazite. Zapokati mora, ko jo stisnete z dlanmi. Drugače pa vedite da nas melone pomlajujejo in poživljajo, izboljšujejo našo kožo in lase, krepijo kosti in zobovje, izboljšujejo izrabo beljakovin, varujejo našo sluznico, zboljšujejo kri in ne nazadnje - tudi nekakšen afrodi-ziak so, da boste vedeli. Strokovnjaki že vedo... Juha iz lubenice in kumaric Potrebujemo: 1 veliko lubenico, 2 solatni kumarici, 1 čajno žličko soli, 250 g kefirja ali jogurta, 1 strok česna, mali šopek kopra, vejico sveže melise, sok od polovice limone. Lubenico prerežemo in na 2 cm debelem robu izdolbemo. Sadno meso razkoščičimo in iz njega napravimo male kroglice. Kroglice damo na krožnik in damo zamrznit. Kumarice olupimo, podolžno prerežemo, očistimo semenja. Kumaričino in preostalo melo-nino meso grobo sesekljamo, solimo in pustimo stati 1 uro. Nato odlijemo sok. Sadno meso damo v mešalec, ga zmiksamo in primešamo kefir. Česen olupimo in stisnemo v juho. Koprc in meliso operemo in osušimo s krpo. Lističe melise odtrgamo od stebla in vsa zelišča drobno sesekljamo ter zmešamo medjuho, dodamo še limonin sok in solimo ter po želji še začinimo. Z juho napolnimo lepo urejeno melono, iz zmrzovalnika vzamemo zmrznjene kroglice lubenice in dodamo juhi. Takoj serviramo. Melonin prigrizek I lubenica, 200 g slanega mehkega sira, 20 do 25 vloženih črnih oliv, olivno olje za pokapanje. Lubenico prerežemo v štiri velike rezine, vsako rezino pa razdelimo na 3 koščke. Sir zdrobimo. Kose lubenice razdelimo na 4 krožnike, vsakemu pa dodamo še pest oliv in nekaj koščkov slanega sira. Sir in olive po-kapljamo z deviškim olivnim oljem. Zraven postrežemo beli kruh. Domači zdravnik Spica" na brezrokavnikih, vetrovkah, jaknah, hlačah in n • Vsen oblačilih bo letošnjo jesen kovinski lesk, ki naj jcle svoje mesto tudi na nahrbtniku, športni torbi ali pa J se kovinsko svetijo vsaj nekateri našitki. Barva: metalno a, svetlejša ali temnejša, v družbi z malinovo roza, bananino rumeno ali sinje modro. Oblačila naj bodo vsa krojena udobno, športno, kot se za zdravo življenje naših najmlajših spodobi. In če greste na kolo, je obvezna čelada. iN o, to verjetno že veste. Pa obutev? Športni copati, kaj sploh sprašujete!!! Pomladitvena kura z vitaminom A iz melon Že deset minut po zaužitju melone, pravita avtorja knjige Zdravilna moč sadja in zelenjave, Klaus Oberbeil in dr. tnedicine Christiane Lentz, se začne v črevesju živahno dogajanje: kot milijonska vojska marljivih škrateljcev spreminjajo žolčna kislina in encimi karotine v vitamin A. Te novonastale molekule se urno splazijo skozi črevesno steno in potujejo po krvnem obtoku do jeter in celic, kjer prično s pomlajevalnimi dejavnostmi; v kosteh in zobovju, v očeh, koži, laseh in nohtih. Še zlasti intenzivno varujejo molekule vitamina A sluznice v telesu pred prostimi radikali, virusi, bakterijami in drugimi nevarnostmi. Melonina solata s kozjim sirom 1 dinja, 100 g rukole, 4 okrogli kozji sirčki, 100 g pršuta, 2 žlici dobrega dišavnega kisa, 3 žlice pomarančnega soka, sol, poper, 6 žli dobrega olivnega olja. Dinjo prepolovimo, razkoščičimo in sadno meso narežemo na kocke. Rukolo operemo, osušimo in ji odstranimo debele osrednja stebelca. Za solatno polivko zmešamo kis, pomarančni sok, sol in poper, na koncu pa vmešamo še 4 žlice olivnega olja. Dve preostali žlici olivnega olja segreje-mo v ponvi, na njem pa ogrejemo kozji sir, ki naj se počasi segreva, vendar naj ne porjavi. Zdaj serviramo: rukolo porazdelimo na 4 krožnike in jo po kapamo s solatno polivko. Koščke dinje, rezine pršuta in topel kozji sir dekorativno zložimo na liste rukole in takoj serviramo. Sladica za danes DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Naučimo se poslušati (2) Se mogoče spominjate situacije, ko ste razočarani, žalostni in prizadeti hiteli nekomu pripovedovati svoje doživetje, ta °seba pa vas je zasula z vprašanji, nasveti, pripombami in mogoče še s kakšnim "saj sem ti reeeekla...". Grozen občutek, kajne? Kadar nekomu pripovedujemo osebne stvari nam običajno ni do tega, da bi poslušali še njegove pripombe in že v tako težki situaciji izgubljali še zadnji košček dostojanstva, moči in ponosa. Nihče zanalašč ne dela napak in ko jih naredimo ali kadar se nam zgodi krivica, jc dovolj, da imamo samo dobrega poslušalca. Ne potrebujemo nasvetov in vse te krame, saj s tem, ko nekomu naglas pripovedujemo hkrati že sami pri sebi delamo zaključke in iščemo rešitve. Jaz osebno se po storjenih napakah najrajši vprašam, kaj sem se iz tega naučila. To je tudi stavek, ki ga pričakujem od tistih, ki nočejo biti moji takozvani psihoterapevti, ampak samo in predvsem prijatelji. Dobra komunikacija in dobro poslušanje naj ne bi nikoli vsebovala stavkov ali besed, s katerimi drugim nalagamo krivdo, jih obtožujemo, jih zmerjamo, predavamo, moraliziramo, jih opozarjamo, primerjamo. Če imamo resnično željo nekomu pomagati, potem ga pos-lušajmo, sprejmimo njegova čustva in mu podajmo informacije na ta način, da bo še vedno sam iskal rešitve in jih tudi našel. Pri otrocih se poslušanje velikokrat konča zato, ker imamo občutek, da otroci nočejo sodelovati pri iskanju rešitev zase. V resnici pa so samo naveličani enih in istih stavkov in imajo tako kot njihovi starši največkrat občutek, da se vrtijo v začaranem krogu. Če imamo še kaj energije in smisla za humor potem nam v napetih situacijah humor lahko veliko pomaga. Nekateri starši uporabljajo prav smešna sporočila, s katerimi otrokom sporočajo, kako naj se držijo dogovorov ali izboljšajo neko vedenje, ki jim povzroča težave. V razme-. tane in umazane čevlje dajo listek, na katerem piše: "Sem tvoj priljubljeni čevelj. Zelo rad sem čist. Kdaj me bo doletela sreča in me boš očistil?" Ali pa namesto kričanja uporabijo povsem nov, robotski glas, ki sporoča prebivalcem hiše, daje čas za spanje... Saj mi je jasno, da smo odrasli velikokrat pre več utrujeni in naveličani vsega, da bi sploh pomislili na kaj s.nosnega. Meni pa se zdi, da bi bilo smeh najbolje kar uza koniti in bi smejalne vaje morali izvajati vsaj dvakrat na dan. Prepričana sem, da ljudje rajši poslušamo zabavne ljudi in se učimo preko smeha in igre kot pa da gledamo sami sebe, kako nastopamo v nekih resnih monodramah. Le kdaj se bomo naveličali besed s katerimi rani mo^sebe in druge in jih zamen jali s toplimi, prijaznimi bese dami ali samo s tišino, ki govori po svoje? Kaj če bi nekaj od tega poskusili že danes? O ljubezni so rekli Viteško geslo Služite vsem, ljubite eno samo. Ljubezen nima let. Ona se vedno poraja. Pascal V življenju so ljubezni, ki zmešajo glavo, čute, duha in srce med vsemi pa je ena sama, ki ne zmede, ampak prodre v globino in ta umrje edino le z bitjem, v katerem se je zako-reninila. Musset Slivov zavitek Potrebujemo: navadno vlečeno testo, 15 dag masla ali margarine, l kg sliv, drob-tine, sladkor, cimet Vlečeno testo pripravimo iz 2 dl mlačne vode, dveh /lic olja in malo soli ter 1 jajca. Dobro ugneteno testo naj počiva 1 uro, nato ga razvaljamo, malce po-oljimo in nato z rokami razvlečemo čez vso mizo. Drobtine rahlo prepraži-mo na polovici masla ali margarine in jih posujemo po tretjini testa. Nanje nadevamo polovice ra/.koščičenih sliv, posujemo s sladkorjem in cimetom, ob robu pa v razmaku 10 cm položimo koščke masla ali margarine. Zvijemo in položimo v na-maščen pekač. Po vrhu zavitek malce pooljimo tako, da se testo ne sprijema in spečemo. Pečemo cca 45 minut pri 180 stopinjah C. Pa še to: zavitek bo še boljši, če bomo uporabili piškotne drobtine. I.j. punci, ima katera idejo, kak« M znebiti mozoljev? hi tam nudijo septembra še posebno na žaretku šole darilo: solarij je daleč naokrog najcenejši, samo 89« tolarjev. Kozmetični studio KSENIJA, Kudija Papeža 5, Kranj, tel.: 064/352570 SEPTEMBRA S0LARIJ: 20 min SAMO 890 tolarjev PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Hetena Jetovčan Od 17. do 19. oktobra v Cankarjevem domu Študentska arena Mladi se večinoma prav radi zabavajo. Tako je bilo tudi na tretji Študentski tržnici maja v Ljubljani, kjer so se predstavili vsi študentski klubi s svojimi pokrajinskimi značilnostmi in kulinaričnimi posebnostmi. Da pa se ne bi le zabavali in da bi tudi kaj novega in koristnega izvedeli, se je skupina štirinajstih študentov v organizaciji Zveze ŠK1S in soorganizaciji podjetja INFOS ter Cankarjevega doma odločila, da v začetku novega študijskega leta pripravijo izobraževalno-sejemsko prireditev, ki so jo poimenovali Študentska arena. Dogajala se bo v Cankarjevem domu od 17. do 19. oktobra. Na njej bodo mladi (in starejši) izvedeli vse, kar morajo kot študentje oziroma dijaki sploh vederti. Od tega, kje in kaj študirati, se dodatno izobraževati, naučiti tujih jezikov, kje dobiti delo, kako do štipendije, kje se rekreirati in zabavati, kaj so in katere so študentske organizacije, kje dobiti pomoč, cenejše knjige, kam potovati... Prvič torej vse informacije na enem mestu - v centru Ljubljane. Razen informativne in izobraževalne vrednosti pa Študentski areni ne bo manjkal niti zabavni program. Kot obljublja Mojca Ocvirk, se bodo na odru predstavili številni razstavljavci, plesne skupine, vrstili se bodo nastopi in modne revije, tekmovanja, nagradne igre in kvizi. Najboljšemu razstavljavcu bodo podelili prehodni pokal Zlati ščit. Žarki s čudovitimi risbami Res je, tako lepe risbe, kot jih prinaša zadnja številka šenčurskega glasila Žarki, najdemo le v malokaterem šolskem časopisu. Poglejte samo naslovnico! Učenci imajo talent, pa še potrudili so se. No, malce je imela prste vmes tudi mentorica za likovni pouk Manca Hcrlec. Mentorica vsebinske plati glasila je bila Antonija Šorli, sodelovale pa so učenke knjižničarska krožka: Silva Ajdovec, Lucija Gašper-lin, Anja Pušavec, Katja Murnik, Katja Petrič, Maja Omersa, Daša Logar in Jerca Vreček. Drevo na naslovnici ni naključno. V minulem šolskem letu je v šoli potekal projekt Drevo. Izbrali so ga kot simbol napredka, rasti, vzpenjanja, življenja, varnosti in seveda zaradi sadu. Učenci so sadili različno drevje in grmovnice ob vodnem razbremenilniku v Srednji vasi in okrog šole, zato je razumljivo, da se tudi številni spisi, pesmi in risbe, zbrane v Žarkih, sučejo okrog drevesa. Seveda pa so otroci pisali še o šoli, pravljicah, svojih željah, družini in živalih, pesnili, kovali križanke in uganke, skratka, Žarki so kot lep, pisan šopek raznobarvnega cvetja. • H. J. glasilo Osnovne šole Šenčur ®J>< Iz zbirke Čebelica Zbirka Čebelica je ena od najstarejših knjižnih zbirk na Slovenskem, drobne knjižice izhajajo že skoraj pol stoletja (prva je izšla leta 1953). Namenjena je najmlajšim bralcem, otrokom prvih dveh razredov osnovne šole in predšolskim malčkom. Doslej je izšlo že približno štiristo naslovov v skupni nakladi več kot šest milijonov izvodov. Krila domišljije sta pomagala razpirati dolgoletna urednika Kristina Brenkova in Niko Grafenauer, trenutno pa zbirko ureja Andrej lic. Ilustrirana dela v tej zbirki so pomožno šolsko berilo za prva dva razreda osnovne šole. Knjižice prinašajo tuje in domače pravljice, basni in otroške pesmi. Večina zgodbic in pesmi je natisnjena v verzalkah, saj jih berejo predvsem otroci v začetnem bralnem obdobju. Izvirne ilustracije prispevajo domači slikarji. Letošnji novosti sta večji format in trda vezava. V septembru bodo na ogled ilustracije iz zbirke Čebelica. Mali medo ilustratorke Jelke Reichman, Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna ilustratorja Zvonka Čoha, Čudežni žep ilustratorke Alenke Sottler in Počesane ribe ilustratorja Silvana Omerzuja. Prva šolska veselica za male in večje otroke pa tudi za starše Nepozaben žur s Spidi jem in Gogi jem Veselica bi morala biti ie zadnjo počitniško soboto, pa ji je ponagajalo vreme. Drugič so imeli Jana Govc iz picerije Govc v Mavčičah in njeni gosti več sreče. Minuli petek popoldne je sijalo sonce in pri piceriji oziroma vrtcu je bilo živahno kot še ne. Vmes sta kot najboljši dedek Mraz delila številne nagrade številnih sponzorjev, rumeno rutko in peresnico pa so dobili prav vsi mali veseljaki. Pice so prihajale iz peči, v kotu je vabil slastni sladoled, za šankom pa so imeli dovolj zaloge pijač za male in velike. Čisto najmlajši so plezali po Spidi pod veliiiikim klobukom. Čisto majhni, pa malo večji in veliki otroci, starši, tete in strici, celo kakšna babica in dedek sta se našla v veliki družini žurerjev. Najbolj pogumni otroci so se vrteli na plesišču pod odrom, s katerega sta jih zabavala neutrudna. Štajerca, pardon, Meksikanca Spidi in Gogi, vsem dobro znana televizijska junaka. vrtčevskih igralih, se drsali po toboganu, gugali. Skratka, bila je zabava za vse okuse in starosti. Proti večeru, ko sta bila Spidi in Gogi že skoraj ob glasilke -uboga reveža celo pic nista mogla v miru pojesti - je prišlo presenečenje tudi za tiste malo večje otroke in za odrasle, in to v podobi nadarjene mlade pevke Nuše Derende, ki jo je spremljal ansambel Happy Hour Band. In skoraj že na koncu so objavili tudi najboljšega picojedca. Jana Govc in njeni pomočniki, ki so v petek opravili vetiko delo, obljubljajo podoben otroški žur spet prihodnje leto. Otroci, ki so bili na prvem, gotovo že štejejo mesece... • H. J. Mi se pa raje drsamo. Savin: v šolo še ne grem, čeprav imam že rumeno rutko. Končno imamo tudi otroci svojo veselico. L/TERARNA DELAI/N/CA t/TERARNA DELA VN/CA Zlata ribica, izpolni mi željo Počitnice na Lošinju so se mi vtisnile v lep spomin. Ob večerih sem se sprehajal ob obali in nabiral školjke. Nekega večera sem na pomolu opazil več ribičev, ko so zlagali mreže v čolne. Pripravljali so se na nočni ribolov. Nekdo od ribičev me je prijazno vprašal, če sem našel kaj lepih školjk. Pokazal sem mu, kako zanimivih oblik >o. "Ali bi šel lahko z vami na nočni ribolov?" sem vprašal. "Če boš čisto tiho in pri miru sedel v kotu čolna, pa lahko greš. Pa mamici povej, da je ne bo skrbelo." Nestrpno sem čakal, kdaj bomo izpilili. Ribiči so vrgli mreže in začelo se je dolgo čakanje. Čoln se je zibal in zadremal sem. Nenadoma se je nanj usula gora rib iz ribiške mreže. Živahno so odpirale usta in se premetavale. Pred mojimi nogami je bila zlata ribica, ki jc nenadoma zaprosila: "Prosim, vrzi me v moje morsko kraljestvo, pa ti bom izpolnila željo." "Moja največja želja je, da bi dobil računalnik z vso opremo." "Na dnu morja ni računalnika, toda tvojo željo bom sporočila prijateljem na kopnem in nekdo, ki te ima rod, ti bo prinesel računalnik. To je moja častna kraljevska ribja beseda. Tako naj se zgodi!" Vrgel sem jo v morje in srečna jc odplavala v globine. Nenadoma sem zaslišal oster ribičev glas: "Čemu mečeš ribe v morje; komaj smo jih ven potegnili. "Ne vem, ali sem sanjal ali je bilo res, toda bilo je lepo. Najlepše pa bi bilo, če bi mi nekdo res podaril računalnik. • Rok Drohiin. 4. r. PŠ Davorina Jenka, Zalog Nič me bolj ne ra%je%i kot... Največkrat me razjezi moj starejši brat. Ker je starejši, misli, da z menoj lahko počne, kar hoče. Po navadi pride v mojo sobo ravno takrat, ko delam domačo nalogo ali se učim in me Druga rešitev počitniške uganke letu m skirco niso pomembna "Vozniško dovoljenje" za ta Veliko skirco nima starostne omejitve. Omejitve so v glavah in v kilogramih, je zapisal eden od reševalcev. Drugi pa: če bi bil Leon Štukelj, bi se s skiro-jem vozil pri stotih. Ena od reševalk je odgovor kar spesnila: Skiro je primeren za mlade in starejše (otroke). Leta važna niso, če noge te držijo, na skiro skočijo in že po mestu drvijo, se gneči na cesti izognejo. Kar pa za nas najbolj velja, parkirnina brezplačna za vse skiro-jevce velja - tja do leta 99-ga. Ob prebiranju vaših odgovorov smo se, priznamo, iskreno zabavali. Žal je skirca, ki jo podarja Jože Hribar iz podjetja Hribar & otroci samo ena. Žreb jo je dodelil Lidhj Brence iz Kranja, Trg Prešernove brigade 4. Lidiji čestitamo in jo vabimo, naj pride po skirco v naše uredništvo. prosi za lepilo ali kar koli pač si že izmisli. Preden pa odide iz moje sobe, me obvezno boksne v ramo, in to ne samo enkrat, ampak večkrat. Seveda mu ne ostanem dolžan. Zaradi tega se mi naredijo modrice po rami. Čez nekaj dni me zopet začne boksati v isto ramo. To me najbolj razjezi. Včasih mu rečem, naj že neha, saj je starejši in naj bi bil tudi pametnejši, vendar ne pomaga. Vedno pa mu rečem: "Pazi se, ko bom starejši in malo močnejši, te bom pa nazaj!"-• Uroš Zalar, OŠ Matije Valjavca, Preddvor zoo V živalskem vrtu so medvedi, volkovi, žirafe, noji in kamele. Najbolj mi je bil všeč lev in papige. Živijo v kletkah. V živalskem vrtu se ne sme dajati hrane živalim. Bala sem se kače. Rada opazujem živali. Še bi šla v živalski vrt.»Tadeja Košir, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Kaj počnem v prostem času Moj prosti čas moram po navadi zapraviti za igranje klavirja. Drugače pa se rada rolam po Bistrici, sprehodim do Tržiča, Leš, Brezij pri Tržiču, Kovorja. Rada kolesarim. Če se rolam, kdaj tudi padem, če pa grem na L/TERARNA sprehod, mi tega tudi ne manjka, če so na cesti skale. Poleti zel? rada plavam ali se sprehajam po lepih morskih kamenčkih-Pozabim klavir, šolo in druge obveznosti. Doma in na morju zelo rada klepetam in se igram. •Martina Lah, OŠ Bistrica Tržič Sreču Kaj je sreča, vprašani vas'/ Mi poveste, ptičke ve? Mi morda poveš ti, potok. Ki si pot utiraš čez gore? Mi morda poveš ti, veter. Ki sprehajaš se po svetu? Mi morda poveš, metulj. Ki letaš po širnem nebu? Vsi tiho so ostali. A v meni rasli so vprašaji. Kje naj srečo iščem zdaj. Oh, to velik je zalogaj. Kaj ni sreča, Če zjutraj topel žarek te zbudi? Kaj ni sreča, Če mati prijazno te ogovori? Kaj ni sreča, Če v šoli dobra ocena v zvezek prileti? Vse to je sreča in še več; Le da v srcu tiho ostaja In vedno nova vprašanja poraja. •Maja Triler, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Taks no le kolo ima Luka Cotelj iz ()$ Bistrica I PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O 33. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU, 8. - 17. SEPTEMBER Ogledalo slovenske uspešnosti Na 33. MOS v Celju bodo letos prisotni razstavljavci iz Slovenije in še 14 držav, preko svojih zastopnikov pa bodo na sejmu še razstavljavci iz drugih držav. Mednarodna udeležba je torej številna - 31 držav. Direktno bodo na sejmu prisotni I razstavljavci iz Avstrije, BIH, Egipta, ■■■■■ Hrvaške, Indge, Italije, Kitajske, Makedonije, Madžarske, Nizozemske, Nemčije, Rep. Srbske, Slovenije, Švice in ZR Jugoslavije. Pomemben del MOS-a predstavljajo spremljajoče strokovne prireditve, pri organizaciji katerih skušamo slediti trenutnim aktualnim vprašan jem iz gospodarstva, malega gospodarstva in zlasti obrti, pa tudi povezovanja in sodelovanja s tujimi trgi. Organizatorji letošnjih prireditev so Celjski sejem, Obrtna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Izvedene bodo v Modri dvorani, Mali kongresni dvorani, Sejni sobi Celjanke, sejnih sobah El, E2, 57 in dvorani AH. Izmed pomembnejših tem je potrebno omeniti predavanja Pogajanja za pristop RS k EU, Vključevanje slovenske obrti v notranji trg EU in prosti pretok blaga, posvete o izobraževanju za obrt in možnostih pridobivanja uporabnih poslovnih informacij. Poleg nosilnih tem bo sejem spremljala še vrsta drugih poslovnih srečanj, okroglih miz, posvetovanj, razstav, tradicionalni dan inovatorjev, avstrijski dan, predstavitev dualnega sistema poklicnega izobraževanja, predstavitev posameznih območnih obrtnih zbornic, pokušine slovenskih vin in modne revije. Razstavljavcem 33. Mednarodnega obrtnega sejma bodo Obrtna zbornica Slovenije, Mestna občina Celje in Celjski sejem v sredo, 13. septembra, podelili tradicionalna priznanja za kakovostne, tržno zanimive izdelke in storitve. V času sejma Slovenske železnice priznavajo 20-odstotni popust na železnici pri nakupu povratne vozovnice za posameznike, 40-odstot-nega za skupine upokojencev in osebe starejše od 60 let in mlajše od 26 let. V času sejma bodo tudi letos v Celju tradicionalne športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za pokal MOS 2000. To tekmovanje vsako leto pritegne okoli 1000 športnikov iz obrtniških vrst. Tekmujejo v malem nogometu, tenisu, kegljanju, vlečenju vrvi, pikadu, streetbal-lu za moške in odbojki za ženske. Vsa tekmovanja, razen tenisa in kegljanja, bodo na Šolskem centru Celje - Lava. STEKLOBETONSKI STEBRI FESTON V svojem proizvodnem programu je podjetje Betonska galanterija, d.o.o., pod blagovno znamko FESTON razvilo široko paleto izdelkov iz steklobetona. Steklobeton sodi v skupino mikroarmiranih betonov. Izdelan je iz cementa, mineralnega agregata, vode, aditivov in alkalno odpornih steklenih vlaken. Steklobetonski elementi so izdelani v debelini od 1.2 do 1.4 cm, ter so votli. Poleg steklobetonskihi stebrov FESTON podjetje Betonska galanterija, d.o.o., izdeluje tudi druge fasadne elemente, kot so: medetažni in strešni venci, okenski okvirji in police, fasadni paneli, protihrupne ograje... Obiščete nas lahko tudi od 8. do 17.9. 2000 na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju hala G. L h d cm 310 55 35,5 Steklocementni steber je votel, sestavljen iz dveh s posebnim postopkom brizganih polovic. Polovici sta zlepljeni z najkvalitetnejšimi lepili po "SIKA" tehnologiji. Zunanja površina je gladka, v naravni sivi barvi stekloce-menta ter pripravljena za slikopleskarsko obdelavo Uporabnost stebra: Lahko ostane votel in služi kot dekoracija. Skozi votlo sredino je možno napeljati električno instalacijo in lahko služi kot svetilka (parkovna, ulična, dvoriščna ipd). Osrednji, votli del je možno armirati ter zapolniti z betonom. V tem primeru postane steber nosilen, steklo-cementna oblika stebra pa je bila v tem primeru uporabljena kot opaž. Vsak steber je možno s krajšanjem ali višanjem baze, v nekaterih primerih tudi kapitela, skrajšati ali povišati. S tem se poskušamo prilagoditi posebnim željam naših strank. Opozorilo: V primeru, da uporabimo steber kot skriti opaž, ga moramo pred armiranjem in zalivanjem z betonom po zunanjem obodu opasati s trakovi, žico ipd. Steber naj bo čvrsto opasan na vsakih 50 - 60 cm višine. S tem se bomo izognili morebitnim poškodbam ob betoniranju, še posebej ob uporabi vibracijske igle. Opasni trakovi se odstranijo, ko vgrajeni beton doseže potrebno trdnost (v nekaj dneh, odvisno od klimatskih pogojev). Ni vsaka plošča ESAL-ova plošča. Informc-boljših trgov jn; teiefor ; e o kritinah dc • z gradbeni rr . etjuESALd.: . 5921 609 in Of :ev vseh -terialom Anhovo 321 610 NI vsaka plošča ESAL - ova plosca Podjetje Esal, d.o.o., iz Anhovega je v letošnjem letu uspešno razširilo svoj proizvodni program petvalnih plošč Valovitka® 5 z osemvalnimi ploščami Valovitka® 8. Program petvalnih in osemval-nih plošč in fazonskih kosov ustreza staremu programu valovitih plošč, kar poenostavlja njihovo uporabo pri sanacijah, primerne pa so tudi za novogradnje stanovanjskih, poslovnih, industrijskih, kmetijskih in drugih objektov. Valovitka® je lahko strešna kritina, katere videz in kakovost ne bosta razočarala niti lastnika niti soseda. Valovitka® 5 in Valovit-ka® 8 sta na voljo v štirih barvah: naravno sivi, temno sivi, rjavi in rdeči. Pouda- riti velja, da so plošče barvane že v prvi plasti mase. Valovitko® 5 ločujejo od ostalih tovrstnih izdelkov med drugim tudi štirje v valevgrajeni varnostni trakovi. Valovitka® in njene fazonske kose odli' kujejo ekološka neoporečnost, izjemne fizikalno - mehanske lastnosti, enostavna montaža in obdelava. Kakovost materiala se odraža v življenjski dobi nad 40 let in destletni garanciji na kakovost materiala, zmrzlinsko odpornost in vodone-propustnost. marketinški svetovalec Simon Ruta* Združenje podjetnikov Naklo s svojo dejavnostjo pomasa svojim članom - podjetnikom tudi tako, da jim omosoča, da se predstavijo preko sejmov širši slovenski javnosti. Nekateri podjetniki z območja občine Naklo, s svojim proizvodnim kakor tudi trsovskim prosramom, predstavljajo na področju kvalitete in cene najusodnejšo ponudbo svojih proizvodov. Vabimo obiskovalce sejma, da si ogledajo naš razstavo' prostor. •O (m Iskra ERO predstavlja (hala L, št. 27) obsežen asortiman električnega ročnega orodja Iskra ERO in SKIL, s poudarkom na predstavitvi novosti in domiselno oblikovanimi seti (orodje + pribor). Vabljeni! Več informacij: www.iskra-ero.si, tel.: 04/20 76 400 PODJETJE VAN-DEN, d.o.o., KRANJ se že osmič predstavlja na Obrtnem sejmu v CELJU, kot eden največjih uvoznikov radiatorjev in ogrevalne tehnike v Sloveniji. Vabijo vas, da jih obiščete v Celju v hali H-6 ali na Sp. Brniku 46, kjer boste po ugodnih cenah kupili material za centralno ogrevanje. VAN-DEN, d.o.o. - 064 422 898 OKNA IN VRATA IZ UMETNIH MAS Marjan Počervina, s.p. Jurka vas b.št.f 8351 Straža, tel./fax: 068/83-080 tel.: 068/847-050 PREDSTAVNIK V UUBUANI - 041/653-451 S C/) CM NAJVEČJE PREDNOSTI OKEN IN VRAT ITZ SO: - dolga življenjska doba - visoka kvaliteta in ugodne cene - odpade kasnejše drago vzdrževanje - zaradi gladke površine je čiščenje enostavno - neobčutljivost na škodljive vremenske vplive - izvrstno tesnjenje skozi celo življenjsko dobo - posebna večkomorna zasnova profila omogoča odlično zvočno in toplotno izolacijo - okna spadajo v najvišji razred po standardu SIST1018 - izdelava elementov izključno po naročilu kupca OKNA IN VRATA ITZ - POROK ZA KVALITETO BIVANJA Torek, 12. septembra 2000 VEC KOT ČASOPIS - 33. MOS 17. STRAN • GORENJSKI GLAS mm Na tradicionalni dobrodelni prireditvi se dobimo v soboto, TRIDESETEGA DEVETEGA, od 17. ure naprej Ansambel Kranjski muzikanti Matjaž Kokalj, absolutni svetovni prvak na diatonični harmoniki v dvorani Danica w Bohinjski Bistrici Spet boitli^S^ll^^TO^gatelji, ansambli, pevci. Danes objavljamo prva imena nastopajočih: Poleg Obzorja, Kranjskih m uzi kan tov, Matjaža Kokalja bodo nastopila še tudi druga poznana imena. Več v Gorenjskem glasu v petek, 15. septembra. Odslej Vam v Krt',lu>vi Ininki nudimo tudi vse ■ituritve pri poslovanju t vrednoilninii papirji. lir/.: 02 2?. 9.1119. t mati: primn-kmuuki^rvio«! h.mht w ROLETE KOSEC Rezervirajte si vstopnice po telefonu 04/201-42-00 ali 04/201-42-47 Če bo dovolj interesentov, bomo organizirali tudi avtobusne prevoze Dobimo se torej v Bohinju SPLETOVA 4, 1234 MENGEŠ, E".:n,V,237 l00' 7230 953, r 7237 *»7 041 648 307, 041 650 525 L^»-rofe»e-kusec.si Več kot časopis OBČINA JESENICE obvešča vse svoje občanke in občane ter vse zainteresirane, da poteka v času od 11. septembra do 10. oktobra 2000 JAVNA RAZGRNITEV osnutkov naslednjih prostorsko izvedbenih načrtov ZAZIDALNEGA NAČRTA CENTER STARA SAVA ZAZIDALNEGA NAČRTA HRENOVICA UREDITVENEGA NAČRTA PARK STARA SAVA UREDITVENEGA NAČRTA STARA SAVA in sicer v prostorih: KS Sava, Pod gozdom 2, KS*Podmežakla, Mencingerjeva 1, Občine Jesenice, C. m. Tita 78 JAVNA OBRAVNAVA navedenih osnutkov bo v sredo, 20. 9. 2000, ob 18. uri v sejni dvorani Občina Jesenice, Cm. Tita 78 Vsi zainteresirani v času javne razgrnitve lahko vpišejo svoje pripombe, predloge in mnenja v knjigo pripomb, ki bo odprta v te namene. V času javne razgrnitve in še 7 dni po njenem zaključku (vključno do 17. 10. 2000), lahko občani in organizacije posredujejo pisne pripombe in predloge na naslov: Občina Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. Župan Občine Jesenice 0 20 % PROMOCIJSKI POPUST NA BOBROVEC dimenzij^ 9 x 40 cm^ SLOVENIJA TONDACH opekarna, d.o.o. 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02/587 11 23, ter vse večje trgovine z gradbenim materialom, Internet: www.tondach.si, E-mail: info@tondach.si FEJST FICKO FEST 2000 Tudi letos v uredništvih Radia Sora in Gorenjskega glasa nismo pozabili na legendarno povojno prevozno sredstvo mnogih slovenskih družin - fička. Zato bomo v soboto, 16. septembra, z začetkom ob 12. uri na prireditvenem prostoru kluba Arnol na Pevnem pri Škofji Loki pripravili FEJST FIČKO FEST 2000. Udeležence bodo iz škofjeloške avtomobilske postaje vodili smerokazi, čakajo pa jih ocenjevanje fičkov, spretnostna vožnja, nagrade in še kaj, skratka zabavno bo! Alfa Romeo Sportvvagon z zamudo tudi pri nas Športni kupe kar kombi-kupe? Iz italijanske avtomobilske tovarne Alfa Romeo doslej ni prišlo prav veliko modelov s kombijevskimi zadki. Toda nova alfa 156 sportvvagon, ki k nam prihaja s polletno zamudo, ne napoveduje samo novih časov, ampak tudi novo modo; avtomobil je namreč bolj kot kombiju podoben športnemu kupeju. (ggGfi)®!?. dd KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 04/20-15-240, 04/20-15-238 Fax: 04/20-15-237 http://www.alpetour-remont.si OBLJUBA KUPCU: ♦ brezplačen preizkus pred nakupom ♦ 45 točk kontrole na vozilu ♦ tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih ♦ pomoč na cesti, vleka, popravilo ♦ 3-mesečna tehnična garancija PONUDBA TEDNA Znamka in tip Lada karavan 1500 BMVV316 Peugeot 309 xl Suzuki swift Opel Vectra 1.6 i Citroen C25 D - combi Kia Pride 1.3 glx Alfa Romeo 155 2,0 Peugeot 405 gr Peugeot 106 Xsi-sport R. Megane 1.4 m R. Kangoo 1.4 RN - tovorni Opel Tigra R. Laguna 1.8 RT Ford Mondeo 1.6 kar. Volvo 960 tglc - diesel VVVGolf 1.8- klima Renault Megane 1,4 R. Laguna 2.0 rxe aut Renault Espace 2,0 Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM 1993 bes 230.000 2.150 1987 kov. siva 360.000 3.360 1990 modra 370.000 3.460 1990 bela 400.000 3.740 1992 kov. modra 620.000 5.790 1994 bela 750.000 7.010 1998 kov. modra 780.000 7.290 1994 rdeča 790.000 7.520 1994 kov. rdeča 790.000 7.520 1991 rdeča 860.000 8.040 1996 kov. zelena 1.360.000 12.710 1998 rumena 1.450.000 13.550 1995 zlata 1.490.000 14.190 1995 opal 1.590.000 14.860 1996 modro zelena 1.630.000 15.230 1993 met. zelena 1.650.000 15.420 1996 kov. rdeča 1.690.000 16.100 1998 rdeča 1.690.000 16.100 1996 bela 2.030.000 18.970 1999 srebrna 4.890.000 46.570 NUDIMO: ♦ VOZILA Z GARANCIJO ♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA ♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREGAKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV ♦ V ZALOGI VELIKO ŠTEVILO VOZIL MLAJŠIH LETNIKOV PO IZREDNO UGODNIH CENAH Obiščite nas v našem centru rabljenih vozil na Laborah v Kranju od ponedeljka do petka od 8 do 19 ure, sobota 8 do 12 ure. To dokazuje, da so imeli oblikovalci v mislih bolj atraktivno obliko kot uporabnost, ki jo običajno nudijo tovrstni avtomobili. Avtomobilu so določili tekoče karose-rijske linije, dolgo streho, v črno plastiko skrite kljuke zadnjih vrat in globoko v streho zarezana prtljažna vrata. Za spremembo limuzine v sportwagon so morali kons- truktorji kar pošteno pljuniti v roke, saj je avtomobil v celoti nov že od srednjega stebrička proti zadku. Prtljažnik kljub temu ni bistveno večji, meri le 360 litrov, medtem ko ga podiranje zadnje klopi poveča na ll 80 litrov. Potniška kabina je pri limuzini in sportwagonu enaka, voznik ima pred seboj ločene okrogle me- rilnike, športni trikraki volan in sredinsko konzlo, na kateri med merilnikoma temperature in količine goriva še analogna ura. Kot dodatno varnostno opremo tovarna prvič ponuja tudi napihljivo zaveso. Motorji so vsi po vrsti že znani. Osnovni je 1,6- litrski bencinski štirivaljnik s 120 konjskimi močmi, ki mu sledita še 1,8- in 2- litrski s 144 in 155 konjskimi močmi. Pri 2,0-litrskem motorju se motorna moč na kolesa lahko pt"6" naša tudi s pomočjo menjalnika selespeed, ki ima robotizirano sklopko, upravljati pa ga je tnO" goče z vzdolžnimi pomiki prestavne ročice ali z gombi na volanS-kem obroču. Najmočnejši motof je 2,5- litrski bencinski šestvaljnik s 190 konjskimi močmi, poleg tega pa sta v motorni paleti še oba turbodizla JTD z neposredni«11 vbrizgom goriva po skupnert1 vodu. Štirivaljnik z 1,9 litra gibne prostornine zmore 105, 2,4-litrski petvaljnik pa 136 konjskih moči. Pri Alfinem zastopniku Avto Triglavu upajo, da bo sportvvagon sledil uspehom limuzinske malfe 156, že letos bi jih radi pro-dali 50, prihodnje leto pa lOO-Uresničitev tega načrta je vsekakor povezana tudi s cenami, ki se pri 1,6-litrski različici začnejo Z maloprodajnimi 3.987.023 tolarji-To pomeni, da je avtomobil za okoli 8 odstotkov dražji od lin1' uzine. • M.G Piknik v Velenju, Fabio v Piran Minulo soboto je bilo veselo in zabavno ob Velenjskem jezeru, kjer seje več kot tri tisoč lastnikov in ljubiteljev avtomobilov znamke Škoda, udeležilo tradicionalnega piknika. Ob hitrojezičnem Sašu Hribarju in številnih glasbenikih (Alfi Nipič, Marta Zore, Rok"n band, Pasji Kartel...) so organizatorji pripravili tudi srečelov z glavnim dobitkom škodo fabio. Tokrat seje avtomobil odpeljal v Piran, svojo (sponzorsko) fabio pa je iz Velenja odpeljal tudi smučar Jernej Koblar. • MG. po Supercenah! •t, Električni radiator ER 1206-1200 W, ER 1507 - 1500 W, EU 2009 • 2000 W, ER 2009 TURBO - 2000 W z ventilatorjem m* 9t C cnroxia Halogenska peč NL-12 možnost dvostopenjske nastavitve moči samodejno premikanje levo, desno moč 1200 W varnost: peč se ob dvigu ali udarcu avtomatično izklopi Plinska peč CORONA max. moč 4200 W piezo električni vžig tristopenjska regulacij avtomatski izklop v pr prevelike koncentracij Petrolejska peč TOYOKUNI TSK-34 dvojno izgorevanje elektronski vžig poraba 0,1 l/h (pri 1000 W) moč 3000 VV za ogrevanje prostorov do 35 m2 1 LETO GARANCIJE Gorski preizkus starodavnih vozil "Ljubelj 2000" Zmaga za vse, ki so prišli na cilj Na 4. Hrastovem memorialu, ki gaje organiziralo Avto-moto društvo Tržič, je nastopilo 94 udeležencev iz petih držav. Ljubelj, 10. septembra - Konec tedna je bilo na makadamski cesti od mejnega prehoda Ljubelj do starega gorskega prelaza spet živahno. Prizadevni člani AMD Tržič so letos pripravili že četrto gorsko dirko starodavnih vozil, ki so jo posvetili spominu na najuspešnejšega tržiškega dirkača Mirka Hrasta. Tokrat so se pomerili na 2300 metrov dolgi progi, ki se od starta do cilja vzpne za 330 metrov, vozniki iz Avstrije, Češke, Italije, Nemčije in Slovenije. Po sobotnih treningih so pripravili svoje motorje in avte za nedeljsko tekmo, ki je potekala v sedmih kategorijah od dopoldneva do poznega popoldneva. Motoristi so se podali na progo dvakrat, avtomobilisti pa le enkrat. Dirka v sončnem vremenu je bila težavna tako za vozila kot za tekmovalce. Zato so pravzaprav postali zmagovalci vsi, ki so uspeli pripeljati na 1360 metrov visoki prelaz. Tam in tudi ob vsej progi so pogumne dirkače spodbujali številni gledalci. Pokale so si seveda priborili najhitrejši. S predvojnimi motorji do 350 cem so to bili Gianni Fucich iz Italije, Peter Ribnikar in Jožef Kom-ljanec (oba Tržič); s predvojnimi motorji nad 350 cem Fucich (Italija), Bogdan Jerič iz Ljubljane in Rudolf Peric iz Naklega; z motorji do 175 cem do letnika 1961 Bernard Ogris iz Naklega, Leon Pušnik iz Ljubljane in Renzo Travagini iz Italije; z motorji do 250 cem do letnika 1961 Drago Kreč iz Tržiča, Valentin Novak in Rihard Petschnig (oba iz Avstrije); z motorji nad 250 cem do letnika 1961 Drago Kreč iz Tržiča, Willi Lercher iz Avstrije in Karel Hadaš iz Tržiča; z motorji s prikolico Bogdan Jeric in Lado Špur iz Ljubljane, Miro in Anka Hrast iz Tržiča ter Edo Dolenc in Roman Jelovčan iz Škofje Loke; z avti do letnika 1970 Janez Vrenjak, Dušan Janša in Aleksander Bizjak (vsi Slovenija). Med posebnimi nagradami si je dva pokala priboril Jožef Komljanec iz Tržiča, katerega motor Indian 600 iz leta 1925 je bil najstarejši in obenem najbolj atraktivno vozilo. • S. Saje S Kartico Kovinotehna, za gotovino, tudi do 5% ceneje1. nemogoče je mogoče kovinOtehna ISO 90O2SO AMZS Konec prejšnjega meseca je krovna avtomobilistična organizacija AMZS za svoje storitve pomoči in garancije mobilnosti pridobila certifikat kakovosti ISO 9002. S pridobitvijo uglednega certifikata se je tako AMZS, d.d., uvrstila v krog desetih evropskih avtomobilističnib klubov z bogato tradicijo, med katerimi so tudi angleški AA, nemški ADAC, avstrijski OAMTC in nizozemski ANVVB. Pridobheni certifikat velja za celoten potek procesa storitev pomoči in mobilne garancije, nekateri evropski klubi pa ga imajo samo za center ža sprejemanje klicev strank. Vodstvo AMZS je odločitev za pridobitev certifikata sprejelo v maju lansko leto, ko je organizacija praznovala 40 let organizirane pomoči na cesti, projekt je bil pripravljen po trinajstih mesecih intenzivnega dela v centrali družbe in trinajstih poslovnih enotah. Po uspešno prestani certifikacijski presoji in pridobljenem certifikatu 0-288, ki gaje podelil slovenski inštitut za kakovost v sodelovanju z mednarodno mrežo IQNet. • MLG. r Blagovnica Fuiinar na Jesenicah Miro Hrast z ženo Anko nadaljuje tradicijo očeta, kateremu je posvečena Ljubeljska dirka. RADIO SORA Tel.:04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.sj BAZEN - SAVNA Del Na kresu 25, Železniki pon,sred., pet. od 15. -21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in Tel.". 064/646-381 obsob.terned.od10 -20 ure TOTIN UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme « 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Naši mladi športni plezalci so znova postali svetovni prvaki v težavnostnem plezanju DEKLETA SO SAMA ZAPELA HIMNO Ker so organizatorji v Amsterdamu pozabili pripraviti našo himno, so jo dekleta na zmagovalnih stopničkah zapela kar sama - Ob sreči tudi nekaj smole Kranj, 12. septembra - Prejšnji teden je v Amsterdamu poteka-,0 letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v športnem plezanju. Nanj je z veliko upanja na dobre uvrstitve odpotovala tudi kar 20-članska slovenska delegacija in se domov vrnila kot najboljša "a svetu v težavnostnem plezanju. Z zlato kolajno v posamični uvrstitvi deklet letnikov 83/84 se je okitila Škofjeločanka Na-JaHja Gros (AO Kranj), s srebrom v letnikih 81/82 Tržičanka Nastja Guzzi (PK Tržič), z bronom v isti kategoriji pa še Jana Oman (PK Kranj) iz Žabnice. Naša ekipa je prestižni naslov odličnih plezalcev opisal mla-mladinskih prvakov osvojila že dinski selektor Rudi Lončaric. !ani v italijanskem Courmaver- Seveda pa se smola ni držala J", letos pa ji je to uspelo v še vseh. "Natalija Gros je z odhc nuJši konkurenci več kot tristo "ajboljših plezalnih upov na svetu. Kljub uspehu smo se domov vrnili « precej mešanimi občut-Kl> saj so nekateri plezalci in P'ezalke imeli veliko smolo. Največjo zagotovo Maja Vid-jjJW, ki je nastop uspešno zak-Juctla na drugem mestu, kasne- je pa so ji zaradi tehničnega zapleta odvzeli preplezano višino. Na nehvaležnem četrtem mestu je pristal Tomaž Valjavec, ki je za zapleteno in dolgo smer iz-bral edino logično taktiko. Hotel je čimbolj varčevati z močmi ,n nekje na sredini je hotel vpeti komplet iz čim lažjega mesta v veri, da je Plezal ažjega mesta, oprimki, dalje do edinega Vcrj. da sledijo boljši oprimki Vrnjtiega mesta za vpenjanje, ral ku Rcunion v Indijskem oceanu in na Kota Kinabalu v Maleziji so se udeleženci iz 37 držav (devet iz Afrike) zapodili na llocnfelln, '670 metrov visok osamelec v Alpah. Med njimi tudi 17 slovenskih reprezentantov. V našem taboru sija kolajn tokrat po dveh uspehih sester Ines in line Hi/ar, ki sta osvojili dvakrat srebro med pos< dvakrat zlato med ekipami, niso pričakovali Škofja Loka, 12. septembra - Minulo soboto in nedeljo je na igrišču bivše vojašnice v Škofji Loki potekalo finale letošnje Inter lige v baseballu. V njej so nastopale ekipe iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske, na koncu pa je prvo mesto in naslov najboljših osvojilo domače moštvo, Četrta pot Kranjski Lisjaki. V soboto sla se najprej srečali moštvi Olimpije iz Karlovca in Jezice iz Ljubljane. Zmagli so igralci iz Karlovca 7:4. Na drugi tekmi je domača ekipa Četrta pot Kranjski Lisjaki premagala HAŠK iz Zagreba 9:5. ATLETIKA PREŽELI DRŽAVNI PRVAK Kranj, 12. septembra - V soboto in nedeljo je bilo v Celju državno atletsko prvenstvo za pionirke in pionirje, na katerem so tekmovalci kranjskega Triglava osvojili pet kolajn. Marko Prezelj je skočil v višino 1,77 metra in postal državni prvak, tretji pa je bil v tej disciplini njegov klubski kolega Andrej Rihar, ki je skočil enako, a je potreboval več poskusov. Tina Bonča je osvojila srebrno kolajno v skoku v daljino (551), z bronasto pa sta se poleg Riharja "okinčala" še Mensut Julovič v metu krogle (14,21) in Nina Brulc v metu kopja (34,08). Na nehvaležno četrto mesto so se uvrstili Jure Kovač v teku na 60 metrov (7,53), David Celar v skoku v daljino (598) in ženska štafeta 4 x 100 metrov - Gornik, Likozar, Kovač in Bonča (52,54), na peto mesto Špela Kovač v skoku v daljino (456) in štafeta pionirk 4 x 300 metrov - Brešar, Bonča, Kovač in Likozar (4.12,43), na šesto Špela Kovač v skoku v višino (145), Robi Špitaler v skoku v daljino (567) in Tina Bonča v teku na 60 metrov (8,44), na sedmo pa Anja Likozar v teku na 300 metrov (43,97) in Kristina Gornik v skoku v višino (145). Z REPREZENTANCO V PRAGI Kranj, 12. septembra - Štirje atleti kranjskega Triglava so v soboto nastopili za slovensko mlajšo člansko reprezentanco v Pragi na četveroboju Češke, Poljske, Grčije in Slovenije. Rožle Prezelj je skočil v višino 2,19 metra in bil drugi, Špela Voršič je bila sedma v troskoku (11,73), na enako mesto seje uvrstil Edi Okič v metu diska (40,53), Eva Prezelj pa je bila v skoku v daljino osma (505). Prezljeva je v sredo nastopila tudi na atletskem mitingu v Brežicah in zmagala v skoku v daljino (540), Špela Kovač pa je bila v isti disciplini druga (486). Voršičeva je zmagala v troskoku (11,96), Tomaž Janežič pa se je v metu diska uvrstil na tretje mesto (42.70). • CZ. VIDMARJEVA ZMAGOVALKA, GREGORIČ TRETJI Kranj, 12. septembra - Prejšnjo soboto je na progi Celje - Logarska dolina potekal 16. supermaraton. Proga je bila dolga kar 75 kilometrov, tekmovanja pa seje udeležilo 140 tekmovalcev iz Slovenije in tujine. Med njimi je nastopilo tudi nekaj Gorenjcev, najboljša pa sta bila Justina Vidmar iz Škofje Loke, ki je s časom 7.21,32 zmagala v ženski konkurenci, med moškimi pa je odlično tretje mesto zasedel Kranjčan Kdo Gregorič s časom 5.32,15. Sicer pa je bil najhitrejši na maratonu Velenjčan Stanko Barber s časom 5.07,48. To je najdaljši tek v Sloveniji, drugo leto pa naj bi, skupaj s švicarskim 100-kilometrskim tekom Bielom ter nemškima 44-kilo-metrskim SchWabische Gmindom in 66-kilometrskim Eiservva-chom, ta maraton štel tudi za evropski pokal. • V.S. posameznicami in . Gorenjska je imela na prvenstvu tri predstavnike. Peter Lamovec n Matic Mlinar iz Zirov sta med mladinci v konkurenci 79 atle sta za kar 2rnagov°i a •' 'n 47" mesto- Na 9 kilometrov dolgi progi sti Pa je za k™ 'Z trilreJe zaostala nekaj več kot sedem minut, konkur ° . avna tekača, ki šele prvo leto nastopata v mladinski tu 2no Cn£'- 'eP obet. Med člani je bil po letu odsotnosti na star-šestn-" a. anc' Teraž iz Mojstrane, ki ima svojevrsten rekord. Na Prjt svetovnih pokalih ni nastopil edino lani. Letos je na cilj cj|ju , ^ot 80. Igor Šalamun, najhitrejši naš predstavnik je bil v VVvattT^' ^ 'eP° Prednostjo je slavil Novozelandec Jonathan titeli- az Je za njim zaostal deset minut, Šalamun šest. Gos-'nnsb naslednJe8a sp 2001 in 2002 sta italijanske Alta Terme in veste rU°k' evroPSKega prvenstva pa julija prihodnje leto, kot že . naše Cerklje na Gorenjskem s Krvavcem. • M. Močnik TEKAČI SPET NA KALIŠČE JJeddvor» t2. septembra - Klub trmastih Preddvor bo tudi letos Bo hlu*tor "Te,ta na Kališče", ki šteje za državno prvenstvo v grških tekih navkreber. Prireditev, katere sponzor je podjetje na i *uradn' distributer pnevmatik BF Goodrich - bo potekala K»i!'dn^0 solt>ot0' 23. septembra, poleg tekačev pa letos na aiisce vabijo tudi pohodnike in navijače. 0: Medtem ko so se najboljše članske balinarske reprezentance na svetu zbrale na Visu (Hrvaška), so se reprezentance do 23 let od 8. do 10. septembra Pomerile na balinišču Milje TElA. Po pričakovanjih so zmagali Francozi (9 točk), pred Slovenci (6), Italijani in Hrvati (Po 1 točko). Francoski balinarji, med katerimi je bil tudi svetovni rekorder v hitrostnem izbijanju Sebastien Grail (pri 48-ih metih 47 zadetkov), so zmagali v vseh treh srečanjih in zasluženo zasedli prvo mesto. Edini, ki so se jim uspeli upreti, so bili slovenski balinarji, ki bi s kančkom več sreče lahko celo zmagali. Prav domača reprezentanca, v kateri so bili kar štirje Gorenjci (Jasmin Čauševič, Davor Janžič, Dejan Tonejc in Sašo Štular, igral je še Zoran Rednak), pa se je "Z igro naše reprezentance sem v glavnem zadovoljen, saj smo dosegli želene in pričakovane rezultate. Vsi igralci, razen Rednaka. ki je dosegel prenizke rezultate v hitrostnem izbijanju, so prikazali veliko borbenost in zavzetost. Vsekakor moram najbolj pohvaliti Čauševiča, ki je suvereno zmagal vse tri kroge, v zadnjem srečanju s Hrvati pa je dosegel izreden rezultat še v natančnem izbijanju, ko je bil celo na pragu svetovnega rekorda - 23 točk (v nedeljo popoldne je bil nato na četveroboju na Visu postavljen novi svetovni rekord - 30 točk, op. p.). Naj omenim še Štularja, ki je debiti-ral v reprezentaci, a vseeno odlično odigral prvo kroglo v igri dvojic. V paru s Tonejcem sta ju premagala le La Posta in Grail, ki pa sta odigrala neverjetno partijo, saj sta od 44 izbijanj kar 39-krat zadela. Francoza sta pač tako kakovostna igralca, da v Slovenska reprezentanca je osvojila drugo mesto. takem sistemu tekmovanja lahko sama odločita srečanje," ni skrival zadovoljstva nad doseženim selektor Ivo Žvokelj. Za najboljšega igralca četveroboja jc bil izbran v soboto in nedeljo nepremagljivi Jasmin Čauševič, ki je med drugim dejal: "Čeprav sem pričakoval dobro igro, sem toliko bolj vesel, ker se je to zgodilo pred domačo publiko." Z dobro igro se je odlikoval tudi Janžič, ki je zmagal v vseh treh klasičnih igrah, izgubil pa je natančni izbijanji v prvih dveh tekmah, medtem koje Rednak v hitrostnem izbijanju premagal le Italijana Audisia (33:32), najvišji rezultat pa je kljub porazu dosegel proti Grailu - 36 zadetkov. REZULTATI: Slovenija : Francija 4:6, Italija : Hrvaška 5:5, Slovenija : Italija 8:2, Francija : Hrvaška 7:3, Slovenija : Hrvaška 8:2, Francija : Italija 6:4 • S. Šubic, foto: T. Doki BALINANJE VESLANJE PREHODNI POKAL BALINARJEM ŽELEZNIKOV . Kranj, 12. septembra - Tako kot jc prvo nedeljo v septembru v Tržiču sustarska nedelja, je na balnišču BD Center tradicionalni balinarski urnir. Organizator je pričakoval, da bo na turnirju nastopilo štiriindvajset ekip, a se jc vabilu odzvalo le osemnajst ekip. Kljub izpadu šestih ekip je bil turnir izpeljan, kvalifikacije pa so se odigrale na balinišču BD Centra in BD Čirče, kjer ima BD Center tudi rezervno 'gnšče. Finalni del se je odigral na balinišču Centra, nekaj dežnih kapljic pa Je P°nagajalo vztrajnim tekmovalcem, kajti ekipe, ki so igrale v finalu, So niorale ta dan odigrati kar šest iger. V igranju za uvrstitev od prvega do četrtega mesta so se uvrstili balinarji Centra II, Bistrice, veteranske ekipe Centra in na koncu zmagovalca Železnikov. Samo druženje pa je bilo zares prijetno, saj so se v času kosila tekmovalci med seboj pomerili še v bližanju in zbijanju, prav tako pa so Janko tudi stavili, koliko je težak pršut obešen na višini šestih metrov, •ekniovalce sta pozdravila tudi direktor občinske uprave Kranj g. Ivan Hočevar in predsednik KS Center g. Franc Benedik. Pokale in medalje je najboljšim podelil predsednik društva Avgust Horvat. • J. M. ZABAVNE ŠPORTNE POČITNICE ; škofja Loka, 12. septembra - Še v počitniških dneh avgusta so škofjeloški osnovnošolci lahko uživali v aktivnih počitnicah, saj so jim škofjeloški klubi in društva pripravili vrsto športnih aktivnosti. Tako so se lahko učili košarke, lokostrelstva, rokometa, plezanja, odbojke, orientacije, aerobike, tenisa, karateja in namiznega tenisa. Kot je sporoči-ja Saška Benedičič Tomat, seje programa v Športni dvorani na Podnu ■n na igriščih v okolici udeležilo 36 otrok, poleg predstavnikov klubov Pa sta zanje skrbeli Ivka Nardoni in Jasna Erznožnik. • V.S. BLEJCI TOKRAT PETI Bled, 12. septembra - Člani blejskega veteranskega osmerca, ki nastopajo pod imenom "Veterani labodjega jezera", so se po treh naslovih veteranskih svetovnih prvakov in olimpijskem naslovu pred dvema letoma tokrat iz belgijskega Hazevvinkla vrnili kar malo razočarani. Blejci bi sicer lahko nastopili v skupini B (osmerica v povprečju starejša od 36 let), vendar so se zaradi slabše konkurence vendarle odločili, da nastopijo med mlajšimi veterani. Tokrat pa Denisu Zveglju, Robertu Krašovcu, Karlu Žustu, Damjanu Golji, Ne-nadu Pilipoviču, Milanu Mandiču, Juretu Potočniku in bratoma Dušanu in Danijelu Ferčeju ter krmarki Poloni Pogačar ni šlo vse po načrtih, saj so se na koncu uvrstili na peto mesto. To je njihova najslabša uvrstitev na svetovnem prvenstvu, odkar nastopajo. • G. Lavrenčak predtekmovalnih skupin pa je bila tudi Mirja Lučić, ki je po letu premora ponovno v kranjskem klubu. Vrstni red najboljših: 1. Logatskaja - Ilirija, 2. Dermastija - Ltnz, 3. - 4. Šafran - Boblingen, Polončič - Kajuh Slovan. • D. J., Foto: Mde Perkic HOKEJ NA ROLERJIH POKAL SLOVENIJE EKIPI MISSION ASA NAKLO Medvode, 12. septembra - Minulo soboto in nedeljo je bilo v Medvodah tekmovanje za pokalnega prvaka Slovenije v hokeju na roler-jih. Potem ko je ekipa Mission Asa Naklo, ki jo večina sestavljajo hokejisti kranjskega Triglava, v državnem prvenstvu osvojila drugo mesto, pa je tokrat v finalu pokala dvakrat premagala ekipo Horjul Dinamiti (prvič 6:4, drugič 5:3). Najboljši strelec turnirja je bil Aleš Razinger (Mission Asa Naklo) s 7 zadetki in 4 podajami. Tretje mesto je osvojila ekipa ŠD Kranjska Gora. • V.S. SANKANJE NA ROLKAH PODLJUBELJČANI ZMAGOVALI Podljubclj, 12. septembra - Prejšnji teden so sankači na rolkah nastopili na dveh tekmah za poletni Vitacan pokal v Avstriji. Tekmovanja v Feistritzu seje skupaj udeležilo 86 sankačev, med njimi tudi slovenska ekipa. V kategoriji šolark je zmagala Nina Bučinel, Petra Dra-gičevič (obe SAK Podljubclj) pa je osvojila 4. mesto. Med šolarji je bil najboljši Luka Švab. četrto mesto pa je osvojil Matic Neme (oba SAK Podljubelj). Pri deklicah je zmagala Erika Marn (SAK Podlju-belj), pri dečkih pa je bil Matic Dovžan (SAK Podljubelj) tretji, Miha Meglic (SD Jesenice) osmi in Gašper Potočnik (SD Domel Železniki) deveti. Med mladinkami je peto mesto osvojila Mateja Kralj, enajsto pa Živa Jane (obe SAK Podljubelj), med mladinci pa je bil enajsti Jure Potočnik (SD Domel Železniki), štirinajsti pa Ervin Marn (SAK Podljubelj). Tudi zmaga v članski kategoriji je šla v Slovenijo, saj je bil najboljši Boštjan Vizjak, tretje mesto pa je osvojil Bo-rut Kralj (oba SAK Podljubelj). Naši sankači so nastopili tudi v 1 in-kensteinu. kjer je tekmovalo 83 sankačev. Med šolarkami je zmagala Nina Bučinel, Petra Dragičevič pa je bila druga. Zmagovalec med šolarji jc bil Luka Švab, Matic Neme pa je osvojil četrto mesto. Med deklicami je zmagala Erika Marn, med dečki pa jc bil naš najboljši Matic Dovžan na četrtem mestu. Mario Gortnar (Domel Železniki) je osvojil osmo mesto, Miha Meglic deveto, Gašper Potočnik pa trinajsto mesto. Med mladinkami je Mateja Kralj osvojila četrto mesto, Živa Jane pa je bila šesta. Pri mladincih je bil Ervin Marn četrti, Jure Potočnik pa deseti. Med člani je drugo mesto osvojil Boštjan Vizjak, šesto pa Borut Kralj. • V.S. KEGLJANJE NA ASFALTU JESENIŠKI KEGLJAVCI Z NOVIM TRENERJEM Jesenice, 12. septembra - Vsi privrženci kegljanja na asfaltu na Jesenicah so se prejšnjo sezono izredno razveselili največjega uspeha kluba v zgodovini - uvrstitve v prvo državno ligo. Kljub hudi konkurenci so se uspeli obdržati med najboljšimi, prav zato pa se na novo sezono še posebej temeljito pripravljajo. Omeniti je potrebno predvsem nekaj pomembnih kadrovskih okrepitev. Nova igralca sta slovenska mladinska reprezentanta Jure Flajšman in Jaka Tome, novi trener pa je Franci Belcjan, kije sicer tudi član slovenske mladinske reprezentance. Poleg nastopov na najvišjem nivoju od 23. septembra naprej pa bo v naslednjih dneh izredno razgibano tudi tekmovanje posameznikov za pokal Jesenic. • J. Rabič TENIS TERAŽ, PRISTAVNIK IN OŠABNIK ZMAGALI Kranj, 12. septembra - Prejšnji teden so na treh turnirjih v različnih kategorijah zmagovalci postali gorenjski tenisači. Med najmlajšimi pionirji do 12 let je Mojstrančan Gregor Teraž slavil v Mariboru, na tekmovanju Ta mali svet, kjer je v finalu ugnal domačina Pajnika. Bor Pristavnik (Merkur Protenex) je kot šesti nosilec med mladinci do 18 let z gladko zmago v zaključnem dvoboju nad Mlakarjem s 6:1 ,6:1 postal zmagovalec OP Ljubljane. Pri članih pa je Triglavan Boštjan Ošabnik v Velenju po zmagi nad Šubljem v polfinalu in klubskim kolegom Janškovcem v finalu zmagal na svojem prvem članskem turnirju. • B. Mulej DRUGI DEL TEKMOVANJA Kranj, 12. septembra - V jesenskem deluje kot že nekaj zadnjih let na sporedu ligaško tekmovanje v prvi moški slovenski ligi, kjer nastopata tudi dve najuspešnejši gorenjski ekipi; Triglav Kranj in Pro-tenex Šenčur. Poleg njiju je v igri še četvero ekip, ki se bodo v rednem delu pomerile vsaka z vsako, prve štiri pa konec naslednjega tedna še v končnici tekmovanja. Derbi obeh domačih ekip bo jutri popoldne na igriščih kranjskega Triglava. Moči pa poleg starejših merijo tudi pionirji in pionirke do 14 let, ki ločeno nastopajo v skupinah po štiri ekipe; na koncu pa se bodo zmagovalci pomerili med seboj. • B. Mulej MNENJA USODE Kaj razlagajo Kobal, Bizjak in Pucko Branko G rim s, državni svetnik Humorist Luigi Gandolin se je. s prijatelji pogovarjal o pisatelju, znanem po pomanjkanju lastnih idej in po prepisovanju tujih del. Govorili so, da svoje plagiate piše samo sredi noči. G. Gandolin je zaključil pogovor: "Logično, ob uri tatov!" Volilna kampanja se tudi uradno začenja. LDS je (ponoči?) "pre-plonkala" bistvene poudarke kongresnega programa SDS, nekatere stranke pa so že predstavile najbolj znana imena med svojimi kandidati. Tako je ZL uradno napovedala kandidaturo g. Kobala, LDS kandidaturo g. Pucka, SLS pa kandidaturo g. Bizjaka. S tem, ko bodo te stranke na svoje liste kandidatov uvrstile ta, brez dvoma zelo znana imena, pa bodo nehote volivcem povedale zelo veliko. O sebi. Kajti našteta imena v marsičem naravnost simbolizirajo bistvo teh strank. Zlepa ni bil obisk tujega državnika tako zlorabljen za notranjepolitično obračunavanje, kot se je to zgodilo ob obisku hrvaškega predsednika g. Mesiča pomladi letos. Povabilo na predstavo v lutkovno gledališče se je izrodilo v "umetnost" g. Kobala, ki je predstavnike strank Slovenske pomladi obkladal z vulgarnimi izrazi, nadškofa pa enačil z živaljo. Posmehljiv nasmeh na obrazu g. Kučana, kije ob primitivizmu g. Kobala kar mižal od ugodja, je TV kamera ohranila za zgodovino. Zbrana druščina (ultralevičarjev) se je v gledališču očitno povsem vživela v predstavo, ki je izrazila in zadovoljila njihovo nestrpnost ter predsodke. G. Kobal je svoje psovanje, s katerim je dokazoval svojo (in spodbujal tujo) nestrpnost do verujočih in domovini zvestih ljudi, takrat sicčr poskušal razglasiti za satiro; sebe. pa za žrtev "pogroma proti umetniku", toda ta je pa le preveč bosa. Sedaj, ko je razkrita povezava g. Kobala z Združeno listo, se kažejo dogodki v lutkovnem gledališču (in oddaja TV Poper) v pravi luči -kot primitivno politično obračunavanje z drugače mislečimi. V tem se početje g. Kobala in drugih dobro plačanih dvornih klovnov kontinuitete prav nič ne razlikuje od sistematičnega zasmehovanja in poniževanja "razrednih sovražnikov" pred letom /990. Kandidatura g. Kobala je dokaz, da se je spremenilo ime stranke, nekateri obrazi; miselnost in metode Združene liste pa prav nič. Po vsem tem je logično, da so "mokri" plakat ZL tolmačili simbolno: da kaže, kako Pahorju že teče voda v grlo. Pa ni edini. Odločitev LDS, da kot svojo politično zvezdo predstavi g. Pucka, odraža težave, v katerih seje znaš/a ta stranka. Nekdanji poslanec SKD g. Pucko je postal neslavni simbol politične korupcije in prevar volivcev. G. Drnovšek mu, potem koje g. Pucko opravil svoje, ni hotel (takrat!) niti več stisniti roke. G. Pucko je kot kandidat LDS pravi simbol političnih metod, na osnovi katerih si je ta stranka lastila oblast več kot osem let. Mimogrede: drugi odraz težav LDS je komedija, s katero so v slogu Miloševiča pozvali v stranki že sicer povsem odrinjenega g. Drnovška k kandidaturi, čeprav dobro vedo, da ne bo vodil nobene vlade več in ga bodo uporabili le kot predvolilni plakat. Poskus, da brez g. Drnovška ne prav veliko vredna stranka (v tem trenutku jo že notranje razjeda spopad med Bavčarjem in Ropom za dediščino) ugled svojega predsednika uporabi zato, da še zadnjič prinese okoli volivce. V sili vrag še muhe žre. Ta pregovor dokazuje tudi kandidatura g. Bizjaka na listi (ra)združene Slovenske ljudske stranke. Pod vodstvom ministra g. Iva Bizjaka je namreč na notranjem ministrstvu nastal konstrukt, ki ga je uporabila kontinuiteta za odstavitev takratnega obrambnega ministra g. Janeza Janše. Po tem konstruktu naj bi obrambni minister pripravljal kar državni udar. Za sestavo konstrukta, ki ga je g. Bizjak zagovarjal, seje zlorabilo tajne službe, nato pa so to na ministrstvu zanikali, a jih je odzivnik honorarnega sodelavca tajne službe postavil na laž. Za svojo nečastno vlogo je dobil g. Bizjak s strani g. Kučana nagrado v obliki kandidature za varuha človekovih pravic, s strani ogorčenih domačinov pa rdeče obarvan balkon. Glede na to, da je 28 poslancev Slovenske ljudske stranke z glasovanjem za Potrčev predlog ustavnih sprememb znova izdalo vrednote Slovenske pomladi (temelj samostojne Slovenije je referendumska odločitev na plebiscitu, ti poslanci pa so poteptali referendum), bo očitno g. Bizjak nastopil v primerni družbi. Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si! Stranke odražajo njihova dejanja. G. Kobal, g. Bizjak in g. Pucko so odličen izbor strank, ki so jih uvrstile na svoje liste. S svojimi dejanji te stranke simbolizirajo in hkrati razgaljajo bistvo njihove politike. Tisto "mostograditeljsko" bistvo, ki je na koncu pripeljalo do poteptanja demokracije in človekovih pravic. Morda pa bodo prav ti kandidati volivcem odprli oči? Odnos do preteklosti kaže pot v prihodnost Jelko Kacin, poslanec v državnem zboru in kranjski mestni svetnik Sedanjost smo si izposodili pri naših vnukih pravi znana modrost, ki poudarja tisočletno spoznanje o usodnem pomenu preteklosti za sedanjost in prihodnost. Odnos do preteklosti razkriva našo sedanjost in kaže pot v prihodnost. Kdor ne zna, noče ali ne zmore oblikovati lastnega odnosa do preteklosti, se svoji preteklosti s tem tudi odreka. Tako (ne)hote skriva tudi del sedanjosti in ostaja brez korenin. Drevo brez podlag pa ne raste. Bežati pred preteklostjo je neplodno početje, enako neplodno kot poskus ustaviti staranje. Kadar se nekateri politiki odrekajo zgodovini lastne države, potem postanejo škodljivi za državo in nevarni za prihodnost države in njenih prebivalcev. Še huje postane, ko isti politiki svoj odnos izpovedujejo kot uradno stališče oblasti, ker (trenutno) zasedajo oblastne funkcije. Taki politiki potrebujejo opomin, usmeritev in javni ukor, da bi (še) lahko popravili storjene napake. Odbor za mednarodne odnose državnega zbora, ki ga vodim, je v torek soglasno, z glasovi vseh številnih prisotnih članov in članic, sprejel sklepe, s katerimi je nedvoumno predstavil in poudari! uradno stališče velike večine parlamentarnih strank. Poslanca SDS sta sejo zapustila pred glasovanjem, Nova Slovenija pa poslancev sploh nima. Odbor zahteva, da vlada Republike Slovenije in minister za zunanje zadeve tako stališče odločno in v celoti uveljavita pri svojem delu. Skjepi Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) so državnopravni temelj povojne Jugoslavije in federativnega položaja Slovenije v njej ter tako kot Avstrijska državna pogodba del zavezniške ureditve povojne Evrope. Današnje mlade generacije (žal) ne poznajo dovolj usodnega po- mena teh sklepov za nastanek današnje samostojne Slovenije, kije nastala iz Jugoslavije v mejah, ki vključujejo tudi tista slovenska ozemlja, ki si jih je med svetovnima vojnama lastila Italija. Brez slovenskega predloga, ki so ga potrdili v Jajcu, bi Gorenjska lahko mejila na Italijo že na Triglavu, Blegošu in pod K ladjami v Poljanski dolini. Enako pomembna pa je protifašistična narava takratne izvršne in zakonodajne medvojne oblasti, ki je nastala iz narodnoosvobodilnega boja. Od sramovanja pred sklepi medvojnega Avnoja je samo korak do poskusov prevrednotenja vloge nosilcev kolaboracije z nacističnimi in fašističnimi okupatorji. Kaj takega do danes ni poskušala storiti še nobena država v Evropi. Odbor je poudaril pomen ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije, da je državnopravno nasledstvo Slovenije mednarodno nesporno. Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija in (zdaj) celo Črna Gora trdijo, da je SERJ razpadla in ima šest naslednic, le ZRJ oziroma Miloše-vtč pa trdi, da se SFRJ nadaljuje v podobi ZRJ, vsi ostali pa smo se odcepili. Smo nasledniki SFRJ in vseh njenih mednaro-nih pogodb, tudi Avstrijske državne pogodbe. Tudi v tem primeru se Avnoja ne smemo sramovati. Sklepi in ugotovitve Odbora za mednarodne odnose v nobenem primeru ne morejo biti predmet bilateralnih pogovorov z Republiko Avstrijo. Nihče nima pravice dopustiti nepotrebnega in nedopustnega popuščanja prvim sosedom v EU na poti v EU nd škodo suverenosti in prihodnosti naše države. Tega ne sme, pa čeprav je sam morda kdaj pred leti kaj takega že ponudil ali celo ponižno obljubil zaradi globoke hvaležnosti ob podpori in priznanju naše PREJELI SMO Pritožniki na evropsko sodišče se bodo osmešili Pogovor s predsednikom SLS + SKD Slovenske ljudske stranke (Gorenjski glas, petek, I. septembra 2000) Predsedniku SLS + SKD Slovenske ljudske stranke je novinar vašega časopisa zastavil naslednje vprašanje: "Kako komentirate današnjo vest, da je 176 članov Svetovnega slovenskega kongresa vložilo proti državnemu zboru tožbo pred Sodiščem za človekove pravice pri Svetu Evrope?" Prosimo Vas, da javnost z objavo popravka in vašim opravičilom obvestite, da Svetovni slovenski kongres ni "Pritožnik na evropsko sodišče" pač pa je samo odstopil prostor (kot mnogim civilnim organizacijam), v katerem je potekala tiskovna konferenca Skupine državljanov, udeležencev referenduma o volilnem sistemu in podpisnikov referendumske zahteve 43.710 volivk in volivcev. Ker je nam nerazumljivo, da je dobro poučenemu novinarju "ušlo" in da ni pregledal sporočila na novinarje, na katerem je jasno zapisano, kdo je sklicatelj tiskovne konference na omenjeno temo. Svetovni slovenski kongres je civilna družba vseh Slovencev ne glede na njihovo politično, versko ali drugo opredelitev in ne glede na kraj njihovega bivanja. V naših prostorih se je odvijalo že veliko tiskovnih konferenc SSK in tudi raznih civilnih družb, tako kot že prej omenjena. Delo Svetovnega slovenskega kongresa je javno, kot tudi informacije o njegovih stališčih, zato vas prosimo, da se v prihodnje za prave informacije obrnete na Upravno pisarno SSK, Cankarjeva c. 1/IV v Ljubljani. Samo prave in resnične informacije so lahko pozitivno sporočilo demokratične družbe, za katero se je in se zavzema vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa. Pričakujemo objavo popravka, ki je nastal zaradi vaše neprevidnosti. S spoštovanjem Jana Podobnik v.d. glavne tajnice SSK Ljubljana, 4. 9. 2000 Preklic izjave V Gorenjskem glasu smo prvič, v petek, 17. marca 2000, širši javnosti predstavili težave, ki smo jih imeli z viri pitne vode za vaški vodovod Sovodenj. O tej temi se je v imenovanem časopisu pozneje pisalo še štirikrat, v Ločanki pa dvakrat. Ker se je že prvič novinar obrnil name kot na odgovornega vsa ta leta, od leta 1963, za vodovod Sovodenj, so se v sestavkih, poleg ostalih vsebin, ponavljale moje izjave, moje ime in ime Franca Peter-nelja. V zvezi z onesnaženjem vodnih virov se je mnogo razmišljalo, govorilo, raziskovalo, nasprotovalo, preklicevalo... Pri opazovanju in raziskovanju so sodelovali zdravstveni inšpektor Ministrstva za zdravstvo, območne enote Kranj, Izpostave Škofja Loka - Marko Strajnar, geolog Geološkega zavoda Ljubljana - Stane Kranjc in geolog Joerg Presfor iz Logatca ter s strani sosednje občine Idrija, hidro-geolog Hidroconsultinga iz Dra-gomera in zdravstveni inšpektor Andrej Knavs. Ugotovitve strokovnih oseb so se razlikovale glede na naročnika. Zdravstveni inšpektor in oba geologa s strani občine Gorenja vas - Poljane so bili mnenja, da hrib nad izviri Podosojnščice (ki napaja vodovod Sovodenj) ni primeren za pašo, ker bi se pašniki intenzivno gnojili s hlevskim oziroma kurjim gnojem in umetnimi gnojili. To območje je kraško, polno jam, podzemnih jezerc (kar so z raziskovanji že ugotovili jamarji gorenjevaškega Jamarskega društva), torej propustno in kot tako dober pre-našalec neumestnih sestavin od zgoraj v spodnja vodna zajetja. Kadarkoli do sedaj so lastniki višje nad zajetji izvajali posege v zemljišče, je voda po videzu in po izvršenih analizah odvzetih vzorcev odstopala od običajne oziroma zahtevane kvalitete-Skrb in dvom za to, da bodo prebivalci Sovodnja, osn&*>' nošolski otroci, ki prihajajo iz vse Krajevne skupnosti Sovodenj in iz bližnjih zaselkov, ki sicer spadajo v druge občine tet delavci obrata Jelovice - tudi p° posegu Franca Peternelja v odkupljeno gozdno površino Bevkovega vrha - pili čisto, zdravo vodo, je bila osnova za to, da sem v pogovoru z novinarjem Štegfanom Žargijem nakazal možni vzrok za onesnaženje zajetja vode za Sovodenj. Ker je bilo v postopku, ki seje vodil zoper Franca Peternelja zaradi domnevnega onesnaževanja pitne vode vodovoda Sovodenj, vse razveljavljeno (tako je bilo zapisano 14. julija v Gorenjskem glasu izpod peresa novinarja S. Šubica, pod naslovom Ministrstvo predlaga iis-klajevalni sestanek - vendar po zagotovilu zdravstvenega inšpt'' ktprja Marka Strajnarjd /e-ta do J J. avgusta ni prejel nobenega dokumenta o razveljavitvi odločbe), in na pobudo odvetnice Irme Rupnik - Prelovec, pre-klicujem svojo izjavo, zapisano 16. marca, objavljeno 17. marca 2000 v članku z naslovom Umazana voda iz sosednjega hriba ali občine, v podnaslovu: Vodo bi morali prekuhavati. Poudarjam pa dejstvo, da v pogovoru z novinarjem ali kom drugim nisem nikoli izjavil, da je Franc Pete me Ij že intenzivno gnojil omenjeno kupljeno in izsekano površino. Iz objavljenega članka je moč razbrati zapis misli v prihodnjiku. • Anton More Le bog bo vedel kaj je bilo narobe Vrtna uta je v vročih avgustovskih dneh dajala prav prijetno senco in grozdje, ki ga je bilo obilo, je dalo vedeti, da bo imela Ljudmila dovolj dela, ko bo stiskala sok. Na mizi so bile rože in nakvačkan prt. Po steni so visele moževe rezbarile in ura, ki jo je Edvard podedoval od svojih staršev. "Sedaj, ko sva stara in betežna, ko težko hodiva po stopnicah, sva v uti večji del dneva, "je dejala Ljudmila, ko je opazovala moje občudujoče poglede, ki so švigali zdaj sem zdaj tja. Oba z možem imata rada red in čistočo, na to sta navajala tudi svoje tri fante. "Samo pri zadnjem nama je uspelo, da sva ga prav vzgojila, "je žalostno nadaljevala. In potem sva se zaklepetali o tem, zakaj so so si otroci med seboj tako različni. Vsakemu deliš podobne nauke, vsakega za enake stvari našeškaš in kregaš, nazadnje se izkaže, da iz enakih vzgojnih metod "nastanejo"povsem drugačni ljudje. Ljudmila in Edvard sta se v naše konce preselila po tem, ko jima je umrl drugi sin. Najmlajšega sta potem "naročila "že v novem domu. "To, da sem bila v tretje noseča, je bil za mene največji šok, ki sem ga doživela v življenju. Še večji k nt tisti, ko sem izgubila drugega sina. Stara sem bila te okoli 48 let, utrujena, vsega naveličana, en sam jok meje bil Ponoči in podnevi sem se spraševala, kaj sva z možem naredila narobe, da je drugi sin konča/ tako, kot je. Obesil se je, veste. Ko Je prišel iz zapora, se je potika/ USODE Piše: Milena Miklavčič okoli hiše, nikomur ni pogledal v oči. Ali pa je bil zaprt v svoji sobi in tuhtal. Potem smo ga nekega jutra našli za hišo. Na takem klinu, okoli katerega je bila napeljana vrv za obešanje perila. Nobenega pisma ni pustil, ničesar. Samo življenje sije vzel..." Ljudmila je nato pripovedovala zgodbo naprej, in čeprav so ji vmes večkrat prišle solze v oči, se mije zdelo, daje bolečino že prebolela. J a, tisto ta glavno ja, ampak na lastnega otroka človek ne more nikoli pozabiti, "je dodala. Drugemu sinu je bilo ime Mirko. Takrat so živeli še skupaj s taščo, ki sta jo vzela k sebi, potem ko seje doma skregala s ta mlado. "Saj je bila čisto v redu ženska, le svoj prav je morala zmeraj imeti. O, tudi mene je hotela komandirati, pa ji je mož takoj povedal, da imam jaz glavno besedo ne ona. No, in ko je videla, da mene ne more "imeti pod seboj", se je lotila otrok. Fanta sta bila takrat že v prvih razredih osnovne šole in brez moje vednosti jima je dajala denar. Ne veliko, ker dosti ni imela, vendar dovolj, da sta se naučila zapravljati. Dolgo časa nisem niti opazila, potem se mi je pa le čudno zdelo, ker včasih nista bila lačna, ko sta prišla iz šole. Pošteno sem ju privila, potem sta mi priznala, da sta jedla bonbone in rumove čokolade. Edvard, sedaj pa naredi red, sem rekla možu. otroka poslala klečat, mož pa je šel k mami, da se pogovori z njo." Poslej je fanta držala še bolj na kratko. Ljud- mila je bila že takrat in je še zmeraj prepričana, da denar ni za otroke. Da jih pokvari in da jim vzame razsodnost. Iz enih naredi denar razsip-neže iz drugih pa skopuhe, je vztrajala pri svojem mnenju. "V šoli sta bila pridna, eden je želel, da se izuči za mehanika, drugi je hotel biti veterinar. Mirko je imel zelo rad živali in kadar je le mogel, je prinesel domov kakšnega mucka, zapuščenega psa, ali ptico, ki jo je našel vso nebogljeno. Po srcu že ni bil slab, to sem vedela. Druščina ga je potem pokvarila in mu vzela čast." Ljudmila ima še zmeraj v spominu številna pota, ki jih je morala narediti, daje za fanta izborila štipendijo. Sto potrdil so zahtevali in še je malo manjkalo, da ne bi bilo nič. Ker so bili na pol kmečki, te pa so včasih imeli za glavne bogataše. "Kako sem bila ponosna nanj, ko sem ga pospremila na vlak, ko je šel v Ljubljano, v šolo. Še danes ga vidim, kako meje objel, in mi rekel, da mu bo dolgčas po meni. Ves teden sem jokala zaradi njegovih besed. In ko se je v soboto, pozno popoldne, prikazal na vratih, sem bila tako zelo srečna..." Ljudmila mu je kuhala njegove najljubše jedi, da je bil starejši včasih kar malo ljubosumen. Toda brata sta bila prijatelja, tako da ni nikoli padla žal beseda. "Starejši, Vinko, se je v šolo vozil od doma. Nikoli ni bil v internatu. Zato smo vsi skupaj ime- li odprta usta, ko nam je Mirko razlagal, kakšne nekateri .ušpičijo v internatu. Nekajkrat sem že mislila, da bi ga vzela ven, toda fant je vztrajal, da njega že ne bodo pokvarili tisti, "ta slabi". Tudi v šoli je bil priden, moram reči. Toda potem se je, ne vem, a je to bilo že naslednje leto ali še kakšno pozneje, začel vedno pogosteje zadrževati v Ljubljani. Tudi, če je obljubil, ga v soboto ni bilo domov. Kaj je narobe, sem ga spraševala. Enkrat sem ga po telefonu poklicala celo v šolo. To ni bilo tako enostavno. Saj so bile telefonske zveze slabe, pa še telefonirati nisem znala. Samo tako me je skrbelo, da nisem mogla drugače. Ravno takrat je bila v bližini njegova razredničarka, ki se je zelo začudila, kako to, da kličem, ker ji je sporočil, da leži doma bolan. Še danes vem, kako so se mi v tisti ozki sobici pri postajnem načelniku zašibile noge in če me ne bi prijel, bi padla po tleh..." Toliko je počakala, da je iz službe prišel mož, potem pa ga je milo prosila, naj jo spremlja do Mirkove šole, ker se je fantu nekaj zgodilo. "Ko sem to rekla, je starejši sin vstal in se hotel izmuzniti iz kuhinje. O, ne boš, sem ga prijela, kar počakaj in povej, kar veš! Ponavadi sem bila jaz bolj stroga, in mož bolj mehak. Toda tokrat je tudi njemu prekipelo. Vinko je, hočeš nočeš, moral povedati, da Mirko ne hodi v šolo, da kadijo ene čudne cigarete in da vsak dan hodijo na grad, kjer strašijo mimoidoče in od njih jeni/jejo denar. Da je v eni bandi, pa da mu je že rekel, naj se pazi, kaj bo, ko doma izvedo..." (KONEC PRIHODNJIČ) m. PREJELI SMO Poslanec dr. Možgan Dobri zdravniki, ki se ravnajo zvesto po Hipokratovi prisegi, so zlata vredni, zlasti če jim uspeva, da so hkrati zdravniki teles in duš. Takšni so gotovo preslabo nagrajevani. Dr. Možgan, poslanec v DZ Slovenije, ima kar veliko teh tako želenih lastnosti, kar je razbrati iz intervjuja v reviji GG. Razveseljivo je njegovo priznanje, da je v politiki precej nevešč, a se je marsičesa priučil v druščini poslancev v DZRS. Moteča za veliko Slovencev je izjava dr Možgana, da ni bilo izhoda iz zagat pri obravnavah o izbiri med dvema volilnima sistemoma in da je dr. Zagožen ravnal tako, kot je ■ slovenski levici je zgodovinsko ustregel s pristankom na spremembo ustave in z ustoličenjem Proporcionalnega volilnega siste-ma s popravki. Bil je izhod -SKD+SLS naj bi vztrajala in tako Prisilila stranke levice h kapitula-ciJi in imeli bi volilni sistem po volji izida referenduma iz leta '"6/ Le zakaj mora desnica vedno popustiti pred levico? Do kdaj se bodo dogajala ponavljanja neprijetne zgodovine od dolomitske izjave naprej? nDr. Možgan kritizira pridevnik krščanski" pri imenu dveh ali lreh strank v Sloveniji. Tako je tudi v Nemčiji in Italiji, a tega dr. Možgan očitno ne ve in naseda Propagandi v to smer, kar je plod slovenskih levičarskih modrijanov vseh vrst. Razhodu v bivši SKD so botrovali, ve se kateri, tisti, ki so vedeli, da jih le obstoječi volilni sistem obdrži v prijetnem sedlu driavnozborskem še po bližnjih volitvah. Izid bo kmalu znan! Kot Poslanec pa dr. Možgan zastopa izključno tiste, ki so ga izvolili - to so pa večinoma verna baza SLS g SKD! Ali on tega ne ve? Zanes-JlVo ga ni volil noben levičar, ti so ZVe*ti svojim liderjem, tako jim narekuje zavezanost še iz nedav-nih časov! Da Je dr. Možgan kljub huma-"'jtičnemu poslanstvu v vlogi zdravnika in poštenjaka slab polh naj zapišem tole. Bilo je v c^su interpelacije proti ministru Gabru. Skoraj je kazalo, da bo Gaber podlegel obtožbam, pa Sto-Pi na sceno dr. Možgan in brani °btoženca, češ kako dober profesorje bil svoje čase v Škofji Loki, kar vesta povedati Možganovi hčerki, ki jima je predaval! Zmagala so čustva namesto realnosti. Dr. Možgan očitno ni ugotovil, da je na sramotilni steber prepotreb-ne interpelacije privezan minister Gaber in ne učitelj ■ pedagog -profesor Gaber! Slednji je kasneje sam odstopil s položaja, saj je ugotovil, da ga bremeni veliko stvari. Potem mi je v spominu še pogovor poslancev Demšarja in dr. Možgana na radiu Sora v Škofji Loki. Neko poslušalko je naš Možgan grobo zavrnil, ker je kritizirala slovensko levico, rekoč, da je naša levica normalna in legitimna, enako kot levica v državah zahodne Evrope. Tu je pa dr. Možgan padel na izpitu iz politike! Razlika med levico pri nas in na zahodu je gromozanska. Levica na zahodu ne izhaja iz totalitarizma in iz diktature in ne iz revolucije, medtem ko naše levičarje to močno obremenjuje. Levičarji na zahodu niso lastniki bank in kapitala, tovarn in podjetij, pri nas pa, žal, je tako! Sinovi zagovornikov narodne imovine so se pri nas polastili oblasti, upravljanja in kanaliziranja kapitala - kaj takega se na zahodu levici ne dogaja - levica na zahodu je predvsem neideološka in socialno čuteča, pri nas je to drugače. Dr. Mozganu želim vse dobro, ozdravljenja v telesnem in v političnem oziru. O kritiki naj pa le razmisli. Poslanec naj bi imel tudi v politiki bolj izostrene poglede. let. Pisno, ustno in po telefonu. Zal, vsaj do sedaj brez uspeha. Brezbrižen odnos, odlašanje in nejasne pristojnosti so še dodatno prispevali k sedanjemu stanju, ki ga lahko milo označimo z besedo "popolna anarhija". Problem ni majhen. Tudi rešitve ne bodo preproste. Popolnoma jasno pa je, da zadeve ne morejo več čakati. Z urejanjem je treba začeti TAKOJ. Če nič drugega, vsaj z razbremenitvijo Vrečkove ulice (200 spalnic!), prerazporeditvijo prometa, zmanjšanjem obremenjujočih faktorjev in z doslednim izvajanjem predpisov. Spoštovani župan, ker ste doslej pri urejanju razmer drugod, pokazali precej razumevanja in kreativnosti, verjamem, da boste tudi tu znali prisluhniti in preprečili kastastrofo. Želim Vam uspešno županova-nje in Vas lepo pozdravljam. Občna Mestne občine Kranj Loki, kjer so ta hip na oblasti stranke desnice pa poveličevanje tistih, ki so krivi za medvojne zločine, postaja vrlina. Niti kot občanu, niti kot svetniku v občinskem svetu in nenazadnje niti kot sorodniku padlega borca za svobodo mi ni vseeno, da bodo naši otroci in vnuki hodili v šolo, imenovani po človeku, kije z idejami "tretjega rajha" seja! sovraštvo in razdor v našem okolju. Kajti upira se mi misel, da na vprašanje otrok, kdo je bil Ivan Dolenc, ne bom mogel odgovoriti, ne da bi prizadel občutljivo otroško dušo. Blaž Kavčič, Škofja Loka Celo podgane se na napakah učijo France Jenko, Draga - Škofja Loka, 31. 8. 2000 Spoštovani gospod župan! , Kot občan mestne občine Kranj se na Vas obračam s prošnjo, da se nemudoma osebno zavzamete za ureditev bivalne problematike občanov, ki živimo v Vrečkovi ulici na Planini. Razmere na območju križišča Vrečkove ulice in Cesta 1. maja, trgovine - Živila Kranj, garažne hiše, divjega parkirišča, Doma upokojencev, Gorenjske banke, OŠ Staneta Žagarja, avtobusnega postajališča, perišča in obrača-lišča(!) avtomobilov, servisa ključev in novega prizidka (!?) k stanovanjski hiš j, so presegle vse kritične meje. Stanovalcem (občanom) niti na pločnikih, niti v stanovanjih, zlasti v pritličju, niso več zagotovljeni osnovni pogoji za normalno, zdravo bivanje. (Zrak, svetloba, bencinski hlapi, hrup in odboj zvoka, preštevilni vžigi motorjev v neposredni bližini, tresenje in pokanje stavbe, varnost otrok, itd.). Ker tudi osebno živim v enem najbolj izpostavljenih stanovanj, si upam trditi, da gre za ogrožanje zdravja in življenja ter kršenje osnovnih človekovih pravic. Na problematiko opozarjamo s pobudami in pritožbami že več V osamosvojitveni evforiji je Tudjmanova Hrvaška histerično spreminjala imena ulic in trgov. Imena, ki so asociirala na NOB, je vladajoča stranka zamenjala z imeni domačih medvojnih kola-borantov, izdajalcev in celo vojnih zločincev. Zgražanje in protesti opozicije ter začudenje domače in mednarodne javnosti niso zalegli. Tudjmanova oblast je v celoti izgubila občutek za zgodovinska dejstva, ki so bila jasna celo v domovinah fašizma in nacizma. Kazen je sledila takoj in temeljito. Hrvaško je svet za vrsto let politično, gospodarsko in diplomatsko osamil in jo potisnil med države z omejeno verodostojnostjo. Nova hrvaška oblast pa sedaj vsaj rešuje zablode prejšnje. Zdi se, da se škofjeloška občinska oblast na napakah naših sosedov ni naučila ničesar. Glasovalni stroj občinskega sveta je kljub nasprotovanju in zgražanju skoraj polovice svetnikov in pretežnega dela javnosti, ki je spomin še ni zapustil, spremenil ime naše osnovne šole. Namesto imena loškega partizana, Petra Kavčiča, bo šola poslej nosila ime belogardističnega ideologa Ivana Dolenca. V demokratični Evropi ni niti sence dvoma o tem, kdo je bil med drugo svetovno vojno agresor in kdo žrtev, ter kdo je bil zmagovalec in kdo poraženec. Svet vedno bolj brezkompromisno ukrepa proti oživljanju nacizma in fašizma in še 55 let po koncu vojne vodi sodne procese proti medvojnim zločincem in obsoja sodelovanje z njimi. V Škofji V opomin Urgentnemu kirurškemu bloku in opozorilo pacientom Dne 23. avgusta 2000 ob 14.30 je sin star trinajst let nerodno padel po stopnicah v stanovanju in si grdo poškodoval levo podlaht. Odpeljali smo ga v dežurno ambulanto v Škofjo Loko, kjer ga je dr. Omejčeva takoj sprejela in poslala na slikanje. Sina je hudo bolelo, saj je poleg zloma roke imel tudi zunanje poškodbe na glavi. Zaradi hujše poškodbe, ki mora biti oskrbovana v čim krajšem času, se je odločila, da ga na Urgentni blok odpelje rešilni avto in ne starši sami. Reševalec s spremstvom sestre je prispel na Urgentni kirurški blok po dveh urah po nastali poškodbi. Ob sprejemu na Urgentni kirurški blok so ga še enkrat pregledali slikali in ugotovili, da ima sin zlom obeh kosti podlahti s popolno dislokacijo. Sestra mije pojasnila, da bo potrebna repozicija v splošni anesteziji in da mora biti za ta poseg pacient tešč najmanj pet ur, torej bo potrebno počakati do 18. ure. S sinom sva tako čakala v eni od sprejemnih sob. Ker je imel hude bolečine, je v tem času dobil na mojo prošnjo še dve svečki proti bolečinam. Do tu vse v najlepšem redu in sprejemljivo. Sinu sem obrazložil situacijo in ga pripravil na to, da bo moral potrpeti in da bova verjetno na vrsti za poseg in oskrbo poškodbe okrog 19. ure. Osebje na oddelku naju je pustilo sama. Kljub bolečinam, ki po taki poškodbi gotovo niso zanemarljive, nekako dočakava, da je ura 19.00. Po 18. uri sem začel sestre opozarjati, da sin težko čaka, daje od poškodbe poteklo že veliko časa in da bo treba ukrepati, saj poškodba ni nedolžna. Od sester in zdravnikov sem dobival vedno ista pojasnila s sledečo vsebino: - še vedno nimamo anestezista, - ekipa bo čez deset minut končala operacijo slepiča, potem je na vrsti vaš sin, - danes imamo resnično neverjetno zasedene aneste-ziste, - še en slepič je bil pred vama... Ob 22. uri me je potrpljenje minilo. Vsem po vrsti sem povedal, da tako ravnanje presega vse razumne meje in da je ne le skrajni čas, ampak sramota, da v petih urah niste sposobni sestaviti ekipe za oskrbo poškodbe. Zdravnik mag. Slobodan Macu-ra, dr. med. je celo izjavil, da je za najino čakanje izvedel šele pred 15 minutami. Naenkrat je bila ekipa sestavljena in v pičlih 20 minutah je bil sin oskrbovan in pripravljen za odhod domov. Ugotovil sem, da sem naredil neponovljivo napako in škodo otroku, ker nisem postal nesramen vsaj tri ure prej. Žal vam moram povedati, da se je ta čas na vašem oddelku marsikaj dogajalo, kar ne sodi v delo Urgentnega bloka, dokler ne oskrbi vseh čakafočih. V petih urah in pol, kolikor je bilo na vaši Urgenci potrebno, da so sestavili ekipo za repozicijo podlahti, je bilo marsikaj videti in slišati. Vidi se, kako deluje osebje na tem bloku, kako se trudite na svojem delovnem mestu za tiste, ki plačujejo vaše storitve. Verjemite, da pride človek na Urgentni blok samo takrat, ko je nujno, čeprav vam plačujemo storitve vso delovno dobo. Čeprav je bila ves čas ena ekipa vključno z anestezistom v stalni pripravljenosti, da takoj urgentno ukrepa, tisti večer v petih urah ni bilo nobenega primera, ki bi to ekipo potreboval. Moj sin očitno ni bil primer, ki bi ga omenjena ekipa smela oskrbeti, ker je čakala na veliko bolj urgentni primer. Verjemite, da mi ni bilo v veselje poslušati debate vaših zdravnikov, ki so se pogovarjali o dopustih, prostem času, kako je dežurstvo naporno itd., ob tem pa gledal sina, ki so mu tekle solze po licih in je obupan spraševal: "Ati, ali me ne bodo operirali. Ali so čisto pozabili na naju?" Na vsake toliko časa se je celo kdo od osebja sprehodil mimo in se začudil, ali sta še vedno tu. Vaša ekipa se je medtem za dve uri posvetila obisku profesorja, ki ni prišel po pomoč, ampak na klepet. Tudi kolegu zdravniku, kije prišel v civilu posredovat za svojega prijatelja, kije nerodno stopil in ga je nekaj tiščalo v peti, so medtem pomagali. Ko-legialnost je bila vzorna. Vaš kolega v mavčarni mije ob 22.30, ko sem zapustil mavčarno, priznal, da pred tem več kot dve uri ni imel dela. Pa še ena cvetka, ki si jo dovoli Urgentni blok v Ljubljani: Na izvidih, ki ste mi jih dali ob končanem mučenju, se ponovno vidi vaš način dela. Sin je bil po tem izvidu osrkbovan že ob 16:50 in odpuščen ob 16:59. Resnično ste neverjetni. Ali vam Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki vam plačuje storitve, dovoljuje vse te nesramnosti? Upam, da je že nastopil čas, ko zdravnik odgovarja za pravočasno in kvalitetno oskrbo pacientov.Po vsem tem, kar sem doživel tisti pet ur čakanja na vašem oddelku, sem prepričan, da vaša Urgenca najbolj potrebuje krepko palico in nekoga, ki jo bo znal vihteti. Priporočam vam, da v najkrajšem času najdete palico in odgovornega človeka, ki jo bo znal sukati. Če bo moje opozorilo doseglo vsaj to, da bo kdo s podobno poškodbo čakal namesto pet ur samo tri, sem dosegel svoj cilj. Vzemite si čas in poglejte na hodnike, koliko pacientov čaka na oskrbo in v kakšnem stanju so. Pa še to: prav bi bilo, da imajo otroci pri tem vsaj malo prednosti. Lep pozdrav! Ševlje, 24. 8. 2000 France Mohorič, u.d.i.g., Sevtie 48, 4227 Selca Kamnik, športna dvorana Sobota 23. september, ob 22h Glavni pokrovitelj: FIAT AMBROŽ Lahovče Prodaja vstopnic: KAMNIK: Video Metulj, Študentski servis. MENGEŠ: Hram Rožice, Video Metulj DOMŽALE: NAPREDEK trgovina d.d.. VELE - oddelek trafika, Študentski servis LJUBLJANA: Pasaža Maximarket. avtobusna postaja, Lj. KRANJ: Aligator, Gorenjski glas Še o Globočnikih (1) Pri pisanju tega podlistka dobivam dosti Pripomb, ustnih in pisnih, tako spodbudnih kot kritičnih. Avgusta 2000 sem prejel pismo, ki ga Je napisal g. Anton Demšar. Omenil sem ga v Pisanju o rodovniku Globočnikov,- po očetovi strani je iz rodu Demšarjev, usnjarjev na Češnji-c/. po materini pa iz Antonove veje Globočnikov. Svojo poklicno pot je začel v Niku, zdaj je direktor družbe Metrel v Horjulu, živi v Trzinu. Njegove pripombe na moje pisanje so tako umestne W kritične, da jih v dveh prispevkih skoraj v celoti povzemam. Pisec z njimi očitno ni hotel odpirati polemike, vendar je osebno in meni v vednost napisano pismo tako tehtno, da ga je Potrebno objaviti. Upam, da mi avtor tega ne bo zameril. Glavno je, da se dopolnjuje resnična slika ljudi in dogodkov. "Spoštovani gospod Miha Naglic. Pišem vam zaradi vaših člankov o Globočnikih v Gorenjskem glasu. Tudi sam imam njihove korenine, mladost pa sem preživel v Železnikih. Prepričan sem, da so si stari Globočniki zaslužili bolj Prizanesljivo sodbo, kot jo je napisal France Koblar v knjigi Moj obračun, kije izšla šele po njegovi smrti in iz katere sedaj vi objavljate odlomke. Globočniki so bili vseskozi izredno pošteni in delavni ljudje, napredni, liberalni, podjetni in osebno skromni. Sredi 19. stoletja so se razmere za fužinarje poslabšale, ker so se na trgu pojavili konkurenčni žeblji narejeni strojno v Belgiji in Piše: Miha Naglic Po Jjiidjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski lek s i k o n Angliji, kasneje po so jih prizadele tudi visoke italijanske carine. Globočniki niso zapustili Železnikov, tako kot večina ostalih fužinarjev. V letih 1830 do 1860, koje bil predstojnik domini-ja Jakob G. in župan Jožef G. so v Železnikih zgradili oba kamnita mostova (namesto lesenih), odprli so pošto in Železniki so bili povzdignjeni v deželnoknežji trg z dovoljenjem za tedenske sejme. Bratje Globočnik (sinovi Jakoba: Johan, Leopold in Anton) pa so 1858 postavili tudi novo fužino z valjamo za proizvodnjo valjanca. Več podatkov o Železnikih lahko najdete v knjigi Železniki, ki jo je leta /867 v nemščini izdal Anton Globočnik pl. Sorodolski, bratranec prej omenjenih bratov Globočnik, sin Jožefa G. in nečak Jakoba G. Koblar ga v svoji knjigi ne omenja, čeprav je prihajal v Železnike k svojim sorodnikom. Anton G. je soavtor slovenskega narodnega programa (Zedinjena Slovenija), ki je bil objavljen v revolucionarnem letu 1848, bil je med tistimi, ki so določili slovensko zastavo, ki jo imamo še danes in med tistimi, ki so se odločili, da bo slovenska himna "Na boj zastave Slave, na boj junaška kri", ki smo jo nehali prepevati. V Postojni so pred nekaj leti po njemu poimenovali osnovno šolo. Na vhodu v Postojnsko jamo pa so mu Postojnčani postavili spominsko ploščo, ker je jamo ubranil pred uničenjem. Kamniti most Na Klovžah, ki zgraditi Globočniki. so ga dali obenem pa je dal urediti dostop in električno napeljavo. Tabla je po vojni za nekaj časa izginila, potem sojo vseeno postavili nazaj. Kovaštvo v Železnikih ni moglo preživeti. Revna nahajališča železove rude so bila izčrpana, tehnologija zastarela, način transporta s furmani' ni več ustrezal času. Prodaja je padala, zaslužki so se manjšali, kar je še poslabšalo socialne razmere. Johan Globočnik se je odločil in postavil v Ljubljani tovarno. Novo lokacijo je izbral zaradi dobre prometne povezanosti. Tja je preselil veliko svojih kovačev. Anton in Leopold sta vztrajala v Železnikih in ekonomsko slabela, ker sta zadnja leta delala v izgubo. Johan G. je na stara leta postal sklerozen. Svoje premoženje je imel namen zapustiti svojim nečakom Antonu, Francu in Jožefu. Premoženje je bilo s prevaro preneseno v tuje roke, Johan pa je umrl v sumljivih okoliščinah. Johanovo premoženje je začel izkoriščati uživaški Novak in kasneje Eger. Oba sta bila tujega rodu in jima Železniki niso bili mar. Pokojni stric, tudi Globočnik, mi je rekel: 'Predniki so prišli z denarjem v Železnike in imeli so več, kot je na koncu ostalo.' Z razpadom kovaštva so se socialne razmere še poslabšale. Delo so izgubili ne samo kovači, ampak tudi oglarji, drvarji, furmani, zbiralci železove rude, pa tudi obrtniki v kraju. Reveži so zbirali hrano po okoliški/i vaseh, kjer se jih je prijel posmehljivi izraz 'kanali ca'. Ljudje niso mogli razumeti, da Globočniki, ki so več generacij skrbeli, daje bilo v kraju dovolj dela, tega ne zmorejo več." KRONIKA urgja: Helena Jeiovčao NESREČE Vzdrževalec padel z lestve Kranjska Gora - V četrtek, 7. septembra, dopoldne je vzdrževalec v Kompasovem mejnem turističnem servisu na mejnem prehodu Korensko sedlo, 54-letni Ivan-Č. z Jesenic, nameraval zamenjati žarnico na reflektorju v avli restavracije. K zgornjemu oboku je prislonil lestev, se povzpel nanjo in z reflektorja odvil plastični pokrov. Pokrov je odložil na tla in se ponovno povzpel na lestev. Ko je bil na vrhu, pa je lestev na gladkih ploščicah zdrsnila in padla. Ivan Č. se je za trenutek oprijel lesenega robu oboka, nato pa padel s treh metrov na hrbet. Na tleh ga je našla natakarica. Ivan Č. je sam vstal in legel na klop pri mizi ob točilnem pultu. Reševalci so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili zlom prvega ledvenega vretenca. Traktor na strehi Javorje - V soboto ob 20.45 je 77-letni Janez P. vozil neevidentiran traktor po lokalni cesti od Luše proti Poljanam. V kabini je na voznikovi levi strani sedel 68-Ietni Tine B. V križišču lokalne ceste za Podvrh je traktorist zavil desno proti Podvrhu. Po 23 metrih je zapeljal na levo bankino in nato nadaljeval po travniku vzporedno s cesto. Zaradi strmega pobočja je traktor obrnilo na levi bok in nato na streho, po kateri je drsel trinajst metrov. Janez P. in Tine B. sta bila v nesreči huje ranjena, oba so reševalci odpeljali na urgenco v Klinični center. Ujeli povzročiteljico nesreče Škofja Loka - V sredo opoldne se je v križišču pri Petrolu zgodila prometna nesreča, v kateri na srečo ni bilo ranjenih. Pcrvzročitel} je $ kraja pobegnil. Škofjeloški policisti so poizvedovali po njem in trud se jim je obrestoval. Že naslednji dan so izsledili voznico osebnega avta Fiat punto 55S, 59-let-no Barbko B. iz Ljubljane. Predlagali jo bodo v postopek sodniku za prekrške, izročili pa so ji tudi kazensko položnico. V križišču izsilil prednost Zapuže - 67-letni Ivan Z. je v nedeljo ob pol dveh popoldne z Oplom kadettom pripeljal od Zapuž do križišča Begunje-Hlebce in nadaljeval naravnost proti H rasam, ne da bi upošteval znak "križišče s prednostno cesto". Ko je bil z avtom že v križišču, je po prednostni cesti iz smeri Begunj proti Hlebcam z VW golfom 1,9 pripeljala 47-letna Draga A. Avtomobila sta sredi križišča trčila. Golf je nato odbilo v drog z obvestilnimi prometnimi znaki. V nesreči se je huje ranila voznica Draga A., lažje pa so ranjeni voznik Ivan Z. in njegova 67-letna sopotnica Ana Z. ter sopotnici v golfu, 61-letna Julijana B. in 56-letna Marija B. Vse, razen povzročitelja, so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. Spregledal motorista Kranj - 52-letni Franc H. je v soboto, nekaj minut pred drugo uro popoldne, z osebnim avtom Citroen xm turbo vozil po Gol-niški cesti skozi Mlako proti Golniku. Koje pripeljal do križišča z neprednostno Mlaško cesto, je nameraval zavili levo nanjo, ko je nasproti pripeljal 26-letni voznik motornega kolesa Husquar-na TE 610 Jernej G. Franc H. je bil že na sredinski črti, ko je začel zavirati, na nasprotnem vozišču je povsem zaprl pot motoristu. Taje kljub zaviranju silovito trčil v prednji levi del avta, vrglo ga je prek njega, obležal je deset metrov naprej od mesta trčenja na levi bankini. Hudo ranjenega Jerneja G. so prepeljali v Klinični center. Prehiteval v škarje Belca - V nedeljo ob pol osmih zvečer je 35-letni France V. z motornim kolesom Honda XL 600 V vozil po regionalni cesti od Gozd Martuljka proti Belci. Pred Belco, kjer je zarisana dobro vidna bela neprekinjena črta, zaradi ostrega ovinka pa znaša vidljivost le trideset metrov, je začel prehitevati avto pred seboj. Tedaj je nasproti s seadom toledo pripeljal 36-letni Vlado Dž., državljan Hrvaške, ki je zaviral in se umikal v desno na neutrjeno bankino, kljub temu pa se trčenju ni mogel izogniti. Motorist je čelno trčil v avto, nato pa padel na cesto in obležal. V nesreči je bil huje ranjen, zdravijo ga v jeseniški bolnišnici. Mopedist padel Sv. Duh - V nedeljo popoldne je Avgust B. iz Medvod s Tomo-sovim avtomatikom na cesti pri Sv. Duhu zapeljal na robnik, padel in se huje ranil. Preizkus z alkotestom je pokazal 1,45 grama alkohola v njegovi krvi. Smrtna nezgoda v gozdu Tržič - V soboto okrog dveh popoldne so Ivo B., njegov sin Dragan in sorodnik Branko B. na pobočju Penatca podirali suhe bukve. Dragan in Branko sta pospravljala že podrto drevo, kakšnih petdeset metrov višje v strmem pobočju pa je Ivan z motorno žago podiral približno osemnajst metrov visoko in trideset centimetrov debelo bukev. Med žaganjem mu je po vsej verjetnosti deblo stisnilo rezilo žage, zaradi česar je hotel deblo odriniti. Pri tem je izgubil ravnotežje in skupaj z deblom padel po pobočju. Pri padcu se je hudo ranil in izgubil zavest. Na kraj nezgode je prišla skupina reševalcev s policijskim helikopterjem. Po prvi zdravniški pomoči so ga odpeljali v Klinični center. V nedeljo zvečer je Ivo B. zaradi posledic nezgode v bolnišnici umrl. Veja je močno udarila Zali Log - Težave je v soboto popoldne imel tudi 32-letni Andrej M. iz Železnikov, ki je skupaj z delavcema spravljal hlodovino v gozdu v bližini Podrošta. Med delom je z motorno žago podrl tudi eno od smrek, ki je padla na trhlo vejo. Veja je Andreja M. udarila v mrežasti ščitnik, ki gaje imel pripetega na čelado. Udarec je bil tako močan, da je veja prebila ščitnik, trska pa se je zabodla Andreju v desno oko. Hudo ranjenemu je najprej pomagala ekipa iz škofjeloškega zdravstvenega doma, nato pa so ga odpeljali v Klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. • H. J. Za kaj se policiji pritožujejo tisti, ki imajo priznano prav Policija se zna tudi opravičiti Vsak človek, torej tudi policist, se kdaj lahko zmoti. Od skupaj 74 pritožb na delo policistov, kolikor so jih v kranjski policijski upravi dobili v prvi polovici leta, so jih sedem priznali za utemeljene. Pritožnikom so se tudi pismeno opravičili. Kranj, 12. septembra - Večina vseh pritožb se nanaša na "nestrokovno, površno" delo policistov pri obravnavanju prometnih prekrškov. Medtem ko pritožbe za zdaj še rešujejo v uradu direktorja policijske uprave, pa bo že letos na tem področju uveljavljena novost. O vseh pritožbah proti policistom bo razpravljal senat na policijski upravi. Senat bo vodil direktor oziroma njegov pooblaščenec, v njem pa bodo kot zastopniki javnosti tudi zunanji člani. Načelnik operativno komunikacijskega centra in obenem tudi predstavnik kranjske policijske uprave za stike z javnostmi Zdenko Guzzi pravi, da je bilo od 74 pritožb občanov na ukrepanje policistov, kolikor so jih dobili v prvem letošnjem polletju (lani v enakem času 53), sedem utemeljenih. V vseh teh primerih so bili policisti "okrcani", njihove napake popravljene, pritožnikom pa so se tudi pismeno opravičili. Prva od utemeljenih pritožb se nanaša na policijski ogled kraja kaznivega dejanja, ki ga je policist opravil površno, nestrokovno, kar se je dalo razbrati tudi iz zapisnika. Policista so po končanem pritožbenem postopku opozorili, okrožnemu državnemu tožilstvu pa poslali dopolnjeno kazensko ovadbo. Drugega pritožnika je upra- vičeno zmotil postopek na mejnem prehodu, kjer naj bi se policist do njega neprimerno vedel. V uradu, kjer so pritožbo obravnavali, so pritrdili, da je bila policistova odločitev za pregled vozila in prtljage sicer pravilna, da pa je bil policist resnično žaljiv. Tudi njega so opozorili in se pritožniku opravičili. Ena od obravnavanih pritožb se nanaša na ogled kraja prometne nesreče. Potem ko je policist voznika preizkusil z alkotestom, mu je namesto originalnih potrdil izročil kopije, kar je bilo dovolj za pritožbo. Voznik je seveda imel prav. Nekoliko "težji" pa je primer spora med voznico in policistom, ki tedaj ni bil v službi. Voznica je napačno parkirala in policist jo je vzel v precep. Nastal je konflikt, v katerem je po- Sodelavca ujeli v past Kranj - V zasebnem podjetju Aquahit so že dalj časa opažali, da jim pri obračunu manjka denar. Posumili so enega od sodelavcev in mu nastavili zanko, v katero se je ujel. V četrtek zvečer, ko so zaključili blagajno, so ugotovili, da manjka 4949 tolarjev. Kriminalist s kranjske policijske postaje je denar dobil pri 19-letnem Denisu R. Da je fant ostal brez službe, verjetno ni treba posebej razlagati, dobil pa bo tudi kazensko ovadbo. Spanje pri prijateljici si bo zapomnila Jesenice - Tukajšnji policisti so konec minulega tedna obravnavali zanimiv primer tatvine, ki se je sicer zgodil že mesec dni prej. Takrat je Brigita V, doma iz Črnomlja, prespala pri 20-letni znanki Saidi B. na Jesenicah. Gostiteljica je izkoristilna priložnost in zgodaj zjutraj z Brigitino bančno kartico na bankomatu v stavbi A banke na Jesenicah dvignila najprej dvajset, nato pa še sedem tisočakov. Potem se je vrnila domov in bančno kartico vrnila, ne da bi gostja sploh opazila, da si jo je "sposodila". Krajo je očitno opazila šele, koje dobila bančni izpisek za prejšnji mesec. Vasovalec je v lamljal Tržič - Včasih so fantje ponoči nosili lestve po vaseh, da so priplezali do svojih izbrank. Danes na žalost nič več ni, kot je bilo. Neznani "vasovalec" je v noči s sobote na nedeljo lestev prislonil k steni gostinskega lokala Čin-Čin v Tržiču, razbil steklo na oknu in vstopil. Za točilnim pultom je vzel že načeto steklenico viskija in računalniško tipkovnico, iz skladišča poleg pulta pa mobilni telefon panasonic v etuiju modre barve s polnilcem. Popil je še nekaj belega vina in konjaka, potem pa po isti poti odšel v noč. Škodo cenijo na okrog 50.000 tolarjev. Z ukradenim lesom se ne bodo greli Dovje - V nedeljo opoldne so osumljeni 33- letni Firmin R., 26-leni Jožko M. in 64-letni Fiorendo R. prišli v gozd na Mlakah, last 72-letnega Valentina P. V gozdu so z motorno žago požagali dve bukvi, ju očistili in nažagali na metrske konce, nato pa odvlekli na gozdno pot. Les so naložili v kombi, da bi ga odpeljali. Ob šestih popolne so jih na delu zalotili jeseniški policisti. Tatinska trojica si je nameravala prilastiti približno štiri kubične metre lesa, vrednega 50.000 tolarjev. Policisti že pišejo kazensko ovadbo. Isti vlomilec v dveh vikendih? Gozd Martuljek - Med 26. avgustom in 7. septembrom je neznanec vlomil v počitniško hišo v Gozd Martuljku. Odnesel je glasbeno komponento hitachi, vredno 30 tisočakov. Približno v istem času je verjetno isti nepridiprav na enak način, z navrtjem vhodnih vrat, vlomil tudi v počitniško hišo v Srednjem Vrhu. Tudi tu ga je zanimala akustika, saj je ukradel videorekorder nor-mende, daljinski upravljalec za televizor, daljnogled jamatar, glasbeni stolp sony, gramofon sony, CD plošče in manjši radijski sprejemnik. Lastnika je oškodoval za okrog 170.000 tolarjev. Začopatili avtomobilske tatove Bohinjska Bela - V soboto popoldne so se z osebnim avtom pripeljali na makadamski parkirni prostor v Sotesko 36-letni Elko H., 34-letni Zoran G., 29-letni Vido B. in 16-letni Igor B., vsi doma na območju Novega mesta. Obstopili so parkiranega golfa in ga odprli. Ko je dvojica pregledovala predal na armaturni Najpogosteje se pritožujejo prometni prekrškarji - Foto arhiv GO licist zahteval vozničino vozniško in prometno dovoljenje ter ji zagrozil, da bo proti njej ukrepal, ko bo imel na sebi uniformo. V direktorjevem uradu za pritožbe so "pretirano vnetega" policista opozorili, voznici pa se opravičili, ne glede na to, ali je parkirala prav ali ne. Pa še primer pritožbe na policista iz dežurstva. Ob prijavi bivališča občanke naj bi se obnašal nestrokovno in nesramno. Razsodniki so tudi v tem primeru pritrdili pritožnici. Delo policistov je naporno, dostikrat tudi tvegano in ne pO" sebej dobro plačano. Policisti imajo, tako kot vsi "navadni" ljudje, lahko dober ali slab dan. Seveda pa to ne sme in tudi ne more biti opra-vičilo za nestrokovnost ali celo nesramnost. V uradu direktorja policijske uprave vse pritožbe obravnavajo resno, nepristransko in v prt; merih, ko je resnica na stran1 pritožnikov, v prid ugledu poli' cistov, ki večinoma delajo dobro, priznajo tudi napake svojib mož. • H. J* Nekdanji fant se je spozabil Tržič - Tukajšnji policisti so obravnavali primer kaznivega dejanja nasilništva, ki naj bi ga 12. avgusta med pol drugo in peto uro zjutraj v gostinskem lokalu Irish Pub v Tržiču zagrešil 24-letni domačin Anže J. Fant je tedaj v lokalu popival. Med gosti je bila tudi Tanja J ki jo je Anže J. najprej nadlegoval, nato pa je nadlegovanj prešlo že v resne grožnje. Grozit naj bi ji namreč, dajo bo ubil, ji prereza! vrat, jo zaklal. Vanjo je vrgel barski stolček in jo udaril po hrbtu. Da bi se mu izognila, je Tanja sedla k mizi pri* jat*yev. Kljub .temu je Anže prišel zraven in s steklenico piva smile zamahnil proti dekletovi glavi. Tanja se je na srečo pravočasno sklonila. Tržiški policisti bodo zaradi nasilništva Anžeta J. ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu. plošči, se je k avtu vrnil lastnik Gašper H. Tatici so sedli v svoj avto in se odpeljali, lastnik pa je poklical blejske policiste, ki so jih brž izsledili. Ni bil Janez Marinko Krvavec - Policisti so v soboto dopoldne preverili sporočilo, da nekdo na območju Krvavca postavlja bivak in da naj bi bil moi iskani dvojni morilec Janez Marinko iz Kokre. Pokazalo se je, da je bil v resnici opazovalec ptic, ki si je na Krvavcu pripravljal opazovalnico. • H. J. Ponarejene lire in dolarji Uspela menjava na Petrolu, propadla v banki Policisti so minuli konec tedna obravnavali dva primera vnovčevanja ponarejenega denarja. Radovljica - V četrtek zvečer je prišla neznana ženska na Petrolov bencinski servis v Radovljici. V prodajalni je kupila pijačo, cigarete in mobi kartico, v avto pa je natočila tudi bencin. Račun je plačala z bankovcem za 100.000 italijanskih lir. Prodajalec ji je ostanek vrnil v tolarjih, ko je naslednji dan nameraval lire zamenjati v radovljiški menjalnici, pa mu je uslužbenka povedala, da je bankovec ponarejen. Prodajalec je o tem seznanil poslovodjo, ta pa policiste, ki za neznano žensko poizvedujejo. Kranj - Primer precej čudne sorte pa so obravnavali kranjski policisti. V petek popoldne je 49-letni Marjan O. iz Ljubljane v kranjski poslovalnici NLB poskušal zamenjati bankovec za 100 ameriških dolarjev. Uslužbenec je takoj posumil, da gre za ponaredek, in poklical policiste. Ti so v pogovoru z Marjanom O. dognali, da ima mož še en podoben dolarski bankovec enake vrednosti. Povedal je tudi, da je pred dvema tednoma bratu vzel 31 bankovcev po 100 ameriških dolarjev, ki jih je imel skrite v polivinilasti vrečki v hladilniku. Prav tako je povedal, da je poskušal bankovec zamenjati že v banki v Ljubljani, vendar so tudi tam prepoznali ponaredek. Policisti so na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika opravili hišno preiskavo ter zasegli devet bankovcev po 100 ameriških dolarjev. Njihovo (ne)pristnost bodo analizirali v Banki Slovenije. • H. J. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA september 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Začeli s tremi skladbami Čeprav je minilo šele dobrega pol leta, odkar fantje, ki v sestavi kvarteta nastopajo pod imenom Zlatorog, so že Poznani po vsem Bohinju. Minuli konec tedna so na veselem večeru skupaj z ansarti-blom Bohinj razveseljevati številne obiskovalce Vodnikovih dnevov. Spomnimo se, da ansambel Zlatorog sestavljajo štirje mladi fantje. Brata Matjaž in Andrej Korošec iz Bohinjske Cešnjice igrata harmoniki, druga dva brata, Toni in Filip Nikelj pa sta baritonist in kitarist. Za njihov začetek je 'kriv" koncert iz naših krajev, g ime imajo precej zaslug vsi, !° so takrat pripravjali oddajo, ln jim je najhitreje prišlo na misel daje Bohinj znan po zlatorogu. Za to, da so postali vse °°lj poznani, pa ima nedvomno največ zaslug prvi mož na Ko-Privniku in Gorjušah, soimen-jak obeh harmonikarjev, ki pa z nJima menda ni nič v sorodu. Fantje so navdušeni. Potem ko so začeli s tremi narodnimi skladbami, že nastopajo domala kar sami na veselici. Njihov narodnozabavni program trenutno sicer še sestavljajo domače viže, vendar jih je že toliko, da lahko "držijo pokonci" celo veselico. Zavedajo pa se tudi, da dolgo tako ne bo šlo. Danes ansambli na veselicah, čeprav se uvrščajo med narod-nozabavne, ne morejo ves čas igrati zgolj domačih viž. Program naj bi sestavljali nekako pol pol ali celo ena tretjina domače, dve tretjini zabavne. Vendar, pravijo, da jim tudi zabavna glasba ne bo prehud zalogaj. Pridno vadijo in obljubili so nam, da se bodo na naši Gorenjski veselici 30. septembra v Bohinjski Bistrici predstavili morda tudi že drugače. Sicer pa se bo njihova drugačnost v prihodnje slej ko prej pokazala tudi v predstavitvi z lastnimi skladbami. To je, kot pravijo, sicer za zdaj še čisto druga zgodba, vendar pa je zagotovo ne bodo pozabili. flroto Matjaž in Andrej Korošec, pobudnika za ansambel Zlatorog. GLASBENIKI MESECA - KUPON Napišite ime in priimek prvega moža Koprivnika in Gorjuš, Id ima največ zaslug, da so fantje postali poznani. Ime in priimek: Naslov: Pošta: *u«*>n, nalepljen na dopisnico, poštjlte na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, «001 Kranj. ČISTA lO-KA RADIA GORENC ... brez nje ne gre... poiščite jo na frekvenci 88,9 ... vsak četrtek ob 18.30 in na naslovu Radio Gorenc, p.p. 80, Tržič ... Lepe glasbene nagrade bosta v imenu in na račun naše radijske hiše prejela Franci G. iz Križev in Marjana K. iz Kranja. Naše čestitke! Ostalim pa hvala za dobre želje in še boljše napotke v prihodnje, v upanju, da sreča kmalu obišče tudi Vas. Zato še vedno velja: Radio Gorenc, p.p. 80, Tržič, vsak četrtek ob 18.30 na 88,9... Skupaj bomo 14. 9., do takrat pa pričakujemo tudi pravilen odgovor na vprašanje, kdo je bil tisti, ki je potegnil najdaljšo ČRTO na letošnjem festivalu MMSM Čista 10-ka Radia Gorenc: 1. Sendi - Sonce (3) 2. Damijana Godnič - Nisem punčka več (2) 3. Malibu - Ne, ne, ne (3) 4. Amadea - Spomini (2) 5. Jan Plestenjak - Smeh in solze (4) IN ovo! Novo! INovo! 6. ALENKA ŠMID-ČENA - Lady 7. MAGNIF1CO - Ljubljana - Portorož 8. DEMOLITION GROUP - Mesečina 9. ROK'N'BAND - Verjemi 10. M1RJAM - Rujno vino Čista 10-tka Radia Gorenc ^^ftyw GORENCA .. •^■■■aMaBiiafcJaii^a^H ■ . ■ jc^.. ~1 VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovah v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, RAj)I() da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: nrvrnor«t: Radio Ognjišče ^urNJlo^fc, gjuja 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 7.08.2000 Popevke- Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1 • Kje pesen^e doma • Karmen Stavec & Patrik Greblo t r. ,, . .... .. 1. Pojdi z menoj *' Zate živim - Marjan Zgonc ■ Boris Kopitar ■ Viktorija _ obvezna smer 3- Ne ori - Regina^ K tebi Mati - ans. Dan in noč Nz viže Naših 15 let - Štajerskih 7 2. Ko zlate citre zapojo - Jože Galič 3. Ti boš vedno moja bolečina - ans. Viharnik VAŠA PESEM .4. GLASUJEM ZA Popevko: __^WxlPo/.abavno vižo: '"»e in priimek: Naslov: Pošla: DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Grifon, d.o.o., Cesta 4. maja 18. 1380 Cerknica, (01) 709 34 19, (041) 755 350 Vprašanje: Naprava, ki opozarja na vlom? Nagrada: tri mesečni brezplačni priklop na obvezni center v primeru vgradnje alarmne naprave • MK tehnična trgovina, Slovenska 31, 5281 Spodnja Idrija, tel.: (05) 372 54 00 Vprašanje: Kaj sodi v program akustike? Nagrada: set za nego avtomobila Odgovore pošljite do sobote, 16. septembra 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..."_ ■1 zjzHs Radio Gorenc. p.p. 80. 4290 Tržič GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče in vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE PREJMEJO: - Danica Peruzin, Dolnji Zemon 58, 6250 Ilirska Bistrica - Tina Jerala, Breg ob Savi 90, 4211 Mavčiče - Maruška Karun, Slovenska c. 32, 4207 Cerklje na Gorenjskem Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. Nagrajenca z dne 27. avgust 2000: • Marija Šinkovec, Bratov Učakar 38, 1000 Ljubljana Vodice • Cementninarstvo Tomazini Franjo s.p., Lesce: Anton Treven, Sp. Besnica 103, 4201 Zg. Besnica ■■ - ■■■■■_ KUPON št. 34 1. VESELE ŠTAJERKE - Danes so drugačni časi 2. MODRI VAL - Primorske kelnarce 3. ans. DARKA ATELŠKA - Mama hvala 4. ans. ŠIBOVNIK - Lepi stari časi 5. ans. MIKOLA - V novo tisočletje (nov predlog) Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1 Mil/. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif -Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O 0 0 0 o rj ®> "z7-□ [jMIIMIzz Logatec • Tržaška H8 «teUMIffHI 632 • fax:061/74l 611 (K©MiE»[EIIGLAS 3$ide vsak to/tek m petek ZA GORENJKE IN GORENJCE! f24 UR DOBRE GLASBE!!! 5X ZAKAJ 1. hitrost 2. alkohol in droge 3. kresnička 4. varnostni pas 5. varnostna čelada HITROST ? KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvenci 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje STUDIO TANGO, TUGA VIDMARJA 4, KRANJ, TEL. 04/232-46-77, GSM: 041/820-485. Dejavnosti Studia Tango: mala plesna šola (za predšolske otroke), plesne delavnice in tečaji za osnovnošolce, tečaji shovv danca, tečaj disco plesov, pripravljalnica za športni ples, rekreacija ob glasbi, maturantski plesni tečaji, tečaji kitare in samoobrambe, plesni tečaji za organizirane skupine, posamezne pare ali posameznike. Začetek in ura po dogovoru. Vpis in informacije v septembru od ponedeljka do petka 17.00 - 19.00 ure, v prihodnjih mesecih pa vsako sredo 18.00 - 20.00 ure, v Gasilskem domu Britof pri Kranju. Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj dve dejavnosti pokrovitelja! Z NAMI JE VEDNO VESELO IN PRIJETNO! I POROČILI SO SE Škofja Loka, 9. septembra BOŠTJAN PLEŠKO in MOJCA KAJN C; ROMAN KRISTAN in SABINA EISELE; II BOŠTJAN OBLAK in JANJA MERLAK; ŽIGA GREGORIČ in MARIJA AOELA BRODNIK. m Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, M H prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. || KUPON: Ime in priimek: Naslov:.......... Tel.:............... Odgovor:........ I m Kupone pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 a« osebno na Zoisovi i v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ. tel. 202-55-22, 18. septembra, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 531-49-60, 18. septembra, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 586-33-00, 25. septembra, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00, 18. septembra ob 9.00 in 17.00 ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/5315-249 Šenčur. 411-887, 251-18-87 Trst 3.10., Madžarske toplice od 28.9. do 1.10.,; Lenti 16.9. Gardaland 23.9., Udi 21.9. METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje HOKO - kombi prevozi Tel.: 596-38-76, 595-77-57 SOTESKA VINTGAR Rekreacijsko drsanje v Ledeni dvorani BLED KURIVO "KGM - KALAN" Zapoge 3d, Vodice prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 - KOZ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov.ljubljana®b orzaznanja. mss. edu s. si 30.9. Lenti tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Zanesljivost, kvaliteta in cena prevozov so razlog za nakupovalne izlete v: Lenti vsak čet. in sob.; Trst 1. in 3. sred., Udine (Alpe-Adria) 2. sreda, Palmanova 4. sreda, Celovec 1. in 3. torek v mesecu. Ostali prevozi (do 16 oseb) po dogovoru. GSM: 041/734-140 SOTESKA VINTGAR: odprto vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Vstopnina za odrasle 400 SIT, za otroke 200 SIT Drsališče obratuje vsako soboto od 20.00 do 21.30 ure. Cene kart: odrasli 600 SIT, otroci do 14 let 300 SIT, izposoja drsalk 500 sit. Premog in drva Vam dostavimo. Pokličite po tel.: 01/832-36-09. Se priporočamo! TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/ 51-50 590 V prodaji so že karte hokejskih tekem na Jesenicah za sezono 2000/2001 CENE CELOLETNIH VSTOPNIC: sedišče 15 000 SIT, stojišče 10.000 SIT, študenti, dijaki in šolarji 5.000 SIT CENE DNEVNIH VSTOPNIC: sedišče od 800 do 1.500 SIT, stojišče od 500 do 1.000 SIT V podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja se nahajajo najrazličnejše učne infor- p macije, najbolj aktualne pa so naslednje ponudbe: - Znanje in nasveti iz medicine, zrenje igranja na klavir, vaje za sproščanje mišic, pretego-1 valne vaje, instrukcije angleškega in nemškega jezika za vse starosti, vodenje lahkih planin-1 skih izletov, streljanje z zračno puško, instrukcije matematike, kemije in fizike, upočasnjeno j prvinsko gibanje, princip spina, program treninga in program prehrane. Če je kaj od navedenega spodbudilo vaš interes, nas pokličite ali obiščite in povezali vas bomo teh ter seveda še mnogih drugih zanimivih znanj in informacij. Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: na telefonski številki (01) 42 66 197, osebno v Delavski knjižnici na Th/oslki c. 30 v Ljubljani, na spletni strani: www.Loorzaznanja.mss.edus.si, vsak delavnik od 9. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. AKCIJA No9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO AKCIJA! SUPER PONUDBA - SUPER CENE! ZA PREHODNE JAKNE IZ MIKROVLAKEN IN SODOBNIH NEPRE-MOČUIVIH MATERIALOV ZA ODRASLE: 9.999 SIT IN 6.999 Sm ZA OTROKE - AKCIJA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG, ZATO NE i ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI! V DOBRNI SE VEDNO SLIKARSKE RAZSTAVE: Od 9. do 30. septembra razstavlja NEKAJ DOGAJA svoja dela slikar Pavle Predanič iz Krškega. MMMIMMNHMMMNnM^ Avtobusni prevozi AMBROZIČ Zg. Gorje 15 Ogled zabaviščnega parka Gardaland 30. 9. Tel.: 04/57-25-427, GSM 041/723-823 GLASOV KAŽIPOT sledil bo zabavno-družabni del z ansamblom Zlatorog in bogato gostinsko ponudbo. Prijave z vplačilom v društveni pisarni DU Kranj. ESH31 E2 Trganje in lickanje koruze Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokica vabi krajane in ljubitelje starih ljudskih običajev na trganje in lickanje koruze, ki bo na Štrosovi kmetiji (Dolžanova pot na Kokrici). V petek, 15. septembra, ob 14. uri se boste zbrali na dvorišču kmetije in skupaj odšli na njivo trgat koruzo. V soboto, 16. septembra, pa boste lahko koruzo lickali na Štrosovem dvorišču. Dogajanje bodo popestrili domači pevci MVS Kokrčan in harmonikar. Kravji bal Bohinj - Turistično društvo Bohinj prireja v nedeljo, 17. septembra, v Ukancu tradicionalno prireditev Kravji bal, ki bo letos že 47. po vrsti. Prireditev se bo začela ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu. Najprej se bo predstavila Godba na pihala iz Laškega z mažoretno skupino, ob 11. uri bo sledil nastop bohinjskih folklornih skupin z gosti iz Avstrije ter pevka ljudskih pesmi Vida Frajhman. Ob 12.30 uri bo mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki jo priženejo s planin. Po končanem kulturnem programu po 13. uri pa bo za zabavo poskrbel ansambel Ekart. Na prireditvenem postoru bodo potekale tudi zabavne športne igre na temo starih planinskih in kmečkih običajev (tekmovanje z žagami, nošnja rjuh seva v svisli, streljanje s fračo...). Obiskovalcem bodo predstavili tudi domačo bohinjsko kravo - ciko. Povezovalec programa bo Kondi Pižorn. Poskrbljeno bo predvsem za domačo bohinjsko in lovsko kuhinjo. Srečanje Kluba Maks Pere Kranj - Letošnje V. tradicionalno Jesensko srečanje, oziroma družabno srečanje upokojenih delavcev Organov za Notranje zadeve Maks Pere Kranj bo v soboto, 23. septembra, z začetkom ob 11. uri v gostišču pri Planšarskem jezeru na Zgornjem Jezerskem (v vsakem vremenu). Srečanje DU Bohinj Bohinj - Zveza društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj in DU Bohinjska Bistrica vabi upokojence in upokojenke društev upokojencev Gorenjske na izlet in srečanje ob proslavi ob 50-letnici ustanovitve društva. Proslava bo v petek, 22. septembra, ob 16. uri v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici. Možen je tudi ogled krajevnih in kulturnih znamenitosti in vožnja po jezeru z ladjo po znižani ceni. Bohinj - DU Bohinj vabi n srečanje ob svoji 50-letnici delovanjain vabi tudi kranjske upokojence. Prireditev bo v petek, 22. septembra, v Bohinsjki Bistrici. Iz Kranja bo organiziran prevoz. Uradni del srečanja se bo na prireditvenem postoru začel ob 16. uri z bogatim kulturnim programom, Na Zvetišče pod Špičkom Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 16. septembra, člane društva in vse ljubitelje gora na pohod do Zavetišča pod Špičkom. Zbor pohodnijkov bo ob 7. uri pri Erjavčevi koči na Vršiču, od koder se boste skupaj podali do Zavetišča. Pohodniki, ki bodo to želeli, se bodo skupaj podali na Jalovec. Informatzivne prijave sprejemajo na upravi društva ali po tel.: 58-66-070. Družinski pohod Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokrica vabi v nedeljo, 17. septembra, ob 14. uri na družinski pohod v Radovljico. Zbor bo na parkirišču pri brunarici Čukov bajer ob 14. uri. Z avtomobili se boste odpeljali do Radovljice, kjer si boste v ' spremstvu vodiča ogledali mestne zne-manitosti in čebelarski muzej. Škofja Loka - Žetina - Blegoš Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi vse ljubitelje hribov v petek, 15. septembra, na planinski izlet. Relacija pohoda je Škofja Loka - Žetina - Blegoš. Zbirno mesto bo ob 6.45 uri na parkirnem prostoru pred Gorenjsko banko v Škofji Loki. Odhod je z osebnimi avtomobili. Hoje bo za 4 ure. Zaradi prevoza z osebnimi avtomobili prosijo udeležence, da se prijavijo v Društvu upokojencev po tel.: 620 664 ali 685 204 - Nežka. Na Triglav Preddvor - Planinska sekcija Preddvor organizira 16. in 17. septembra dvodnevno turo na Triglav. Odhod bo ob 6. uri izpred trgovine Dvor v Preddvoru. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 56 ali 255 10 10 do srede zvečer. Število prijav je omejeno! Na Sv. Višarje Kranj - Planinska sekcija Alpetour organizira lahek planinski izlet na Sv. Višarje (1789 m). Odhod posebnega avtobusa bo 16. septembra ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 3 ure. Prijave in vplačila: g. Jože Škorc, Golnik 44, tel.: 2561-889 do zasedbe avtobusa. Na Kamniti lovec Bohinjska Bistrica - Planinsko društvo Bohinjska Bistrica vabi 17. septembra na planinski pohod na 2071 m visoki Kamniti lovec v Italiji. Za prijave in informacije pokličite Jožeta Arha, Pod Rebrom 18, Bohinjska Bistrica, tel.: 064/721-468 13. in 14. spetembraod 16. do 18. ure. V Lenti po nakupih Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj že sprejema vplačila za enodnevni izlet na Madžarsko - v Lenti in v Moravske Toplice (kopanje), ki bo v četrtek, 5. oktobra. Hkrati obveščajo, da imajo še nekaj prostih mest za enodnevni izlet v Postojno (ogled jame in Predjamskega gradu), ki bo v soboto, 16. septembra 2000. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 223-433. Na Zadnjiški Ozebnik Koroška Bela - PD Javornik Koroška Bela organizira 16. septembra izlet na Zadnjiški Ozebnik (2083 m). Izhodišče je Na Logu v Trenti. Dolžina ture je 8 ur in jo zato priporočajo samo kondicijsko pripravljenim planincem. Zbor udeležencev bo ob 6. uri pred Turistom na Slovenskem Javorniku. Prevoz bo organiziran s kombiji, zato so obvezne prijave do četrtka, 14. septembra, po tel.: 040 263 178 - Luka Markež. Pohod na Rjavino Radovljica - Planinsko druištvo Radovljica vabi v soboto, 16. septembra, na planinski pohod na Rjavino (2532 m). Tura je zelo zahtevna, zato priporočajo tehnično opremo (plezalni pas, čelada, samovarovalni komplet). Prijave in informacije v prostorih društva in na telefonski številki 04 531 55 44 v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure. Pohod Idrija - Hleviše Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira lep jesenski pohod od Idrije do Hleviš, združen z ogledom Divjega jezera in Rak. Izlet bo v četrtek, 14. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Prijavite se lahko v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. , Na Vršič in Slemenovo špico Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v sredo, 20. septembra, na lep planinski izlet na Vršič in od tam na Slemenovo špico. Vodinik priporoča planinsko opremo, dobro obutev, pohodne palice, zaščito proti morda slabemu vremenu in vetru, kapo, rokavice - tudi nekaj hrane in pijače v nahrbtniku. Prijave z obveznimi plačili sprejema gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 312-288 do zasedbe mest v manjšem avtobusu. Po Rimski in Vinski cesti Žabnica - Bitnje - DU Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na lep in zanimiv avtobusni izlet po Rimski in Vinski cesti, ki bo v četrtek, 14. septembra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Suha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. V Velenje in kartuzijo Žiče Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na turistični izlet v Velenje (v muzej rudnika) in kartuzijo Žiče, ki bo v torek, 19. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. DU Kranj vas vabi, da se prijavite v njihovi pisarni, ker vam ne bo žal. Na Visoki Raiseck Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na 2959 m visoki Raiseck v Avstriji v soboto, 16. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 7 ur. Tura je lahka in je primerna za vse planince, ki redno skrbijo za svojo telesno pripravljenost. Informacije in prijave do četrtka, 14. avgusta: Jasna Soklič: 04 207 64 00; Matija Grandovec: 04 207 30 93, tel. tajnica: 04 207 28 70. Moten železniški promet Slovenske železnice obveščajo, da bodo še danes, v torek, 12. septembra, na progi med Podnartom in postajo Lesce Bled od 9.30 do 13.05 potekala obnovitvena dela. Planinske postojanke Javornik - Koroška Bela - Planinske postojanke, ki jih upravlja Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela bodo zapirale svoja vrata v naslednih terminih: Staničev dom pod Triglavom, tel.: 0609 614 772 - 17. septembra;Prešernova koča na Stolu, tel.: 0609 611 366 - 24. septembra; Kovinarska koča v Krmi, tel.: 0609 631 989 - 28. septembra. Dom na Pristavi na Ja-vomiškem rovtu, tel.: 04 5806 732, pa je odprt preko celega leta. . Folklorna skupina vabi Tržič - Folklorna skupina Karavanke v septembru vpisuje nove člane. Vpisovanje poteka vsak petek od 18. do 19. ure v prostorih društva na Balosu 4. V svoje vrste vabijo vse, starejše od 5 let, ki bi se želeli spoznati s slovenskim ljudskim izročilom in se družiti v veseli družbi svojih vrstnikov. Krvodajalska akcija Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija 13., 14. in 15. septembra potekala na Jesenicah. Obvestilo športnikom Kranj - Športno društvo Vodovodni stolp obvešča vse člane strelske in šahovske sekcije, da se bodo redni treningi začeli: za streljanje vsak torek in četrtek od 16. ure dalje od vključno 12.9. 2000 in za šah vsak petek od 17. ure dalje do vključno 15. 9. 2000. Vabijo invalide ter seveda tudi vse ostale krajane, ki jih tovrsten šport zanima, da se treningov udeležijo. skupnosti Bistrica pri Tržiču predavanje i naslovom Razumeti menopavzo. Predavaj bo dr. Lucija (in ne Ljubica, kot se nam j« zapisalo v petkovi objavi) Vrabič, spec ginekologije in porodništva. Vstopnine n-Predavateljici se za napačno objavljeno ime opravičujemo. Predavanja Risbe Štefana Planinca Jesenice - V Kosovi graščini bodo danes, v torek, 12. septembra, ob 18. uri odprt' razstavo risb akademskega slikarja Ste* fana Planinca. Avtorjevo delo bo predstav« likovni kritik dr. Zoran Kržišnik. V kulturne? programu bo nastopil Mladen Bucić (Ki* tara). Likovna dela Edija Severja Kranj - V Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju bodo jutri, v sredo, 13. septmbra, ob 19. i odprli razstavo likovnih del Edija Severja. Koncert v Veroniki Kamnik - V Kavami Veronika se bo jutri. I sredo, 13. septembra, ob 21. uri začel večer s sopranistko Vanesso Liane Stare in pianistko Vesno Dolamič. Prifarski muzikanti Škofja Loka - V Kapeli Loškega gradu se bo danes, v torek, 12. septembra, ob 20-uri začel koncert tamburaške skupine PJ farski muzikanti. Vstopnice so v predpro" daji v pisarni Turističnega društva Škofja Loka na Mestnem trgu in uro pred koncertom na Loškem gradu. Bachov orgelski ciklus Škofja Loka - V Župnijski cerkvi Sv. Jurija v Stari Loki bodo potekali koncerti po° skupnim naslovom Bachovski orgelski ciklus. V petek, 15. septembra, bo nastopil3 Angela Tomanič, v petek, 22. septembra. Dimitrij Rejc, v petek, 29. septembra, P3 Milko Bizjak. Vstop je brezplačen. Razumeti menopavzo Bistrica pri Tržiču - Jutri, v sredo, 13. septembra, bo ob 19. uri v domu Krajevne 3$ide vsak Mek in petek GOSTILNA RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje i GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19 uri sreda, 13.9.2(100') ansambel Gašperji Gorenjski kvintet Hišni ansambel Jožovc INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/5307-030. GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE Trg Toneta Čufarja 4, 4270 JESENICE Telefon: (04) 5833 100, Eax: (04) 5833 102 Gledališče Toneta Čufarja Jesenice razpisuje vpis abonmaja za sezono 2000/2001. Abonma vključuje 6 predstav. Abonenti si bodo ogledali vse tri predstave domače produkcije: 1. John Patrick: OPALO IMA VSAKDO RAD - komedija - režija: Jože Vozny 2. F. S. Finžgar: VERIGA - drama - režija: Andrej Stojan 3. Joseph Kesselring: ARZENIK IN STARE ČIPKE - karakterna komedija - režija: Marjan Bevk Abonentom so namenjene tudi tri predstave iz programa gostujočih gledališč in gratis predstava v okviru Čufarjevih dni, o čemer bodo abonenti pravočasno obveščeni. Abonma bomo vpisovali v pisarni Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, Trg Toneta čufarja 4, od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.00 uro in sicer: od 11. do 22. septembra 2000 - za dosedanje in nove abonente od 25. do 29. septembra 2000 - za zamudnike. Abonma je namenjen posameznikom in kolektivom. Vse podrobnejše informacije dobite na naši telefonski številki 04 5833 100. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (04) 202-26-81 Telefon uprave (04) 280-49-00 Fakt (04) 280-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 04/ 202 26 81 Vpisovanje abonmaja od 6. do 20. septembra. Informacije o vpisu, tel.: 04/2022681. J. B. P. Moliere: SKOPUH Nedelja, 17. september 2000, ob 19.30 uri, z IZVEN in KONTO M. Tomšič: BUŽEC ON, BUŠCA JAZ Igra Saša Pavček Sobota, 23. september 2000, ob 19.30 uri, z IZVEN in KONTO Torek, 12. septembra 2000 27. STRAN • GORENJSKI GLAS MALI OGLASI g 201-42-~4I~ g 201- 42 - 48 g 201- 42 ■ 49 APARATI STROJI POLNOJARMENIK LINCK 71 hidravličen s kompletnimi transporterji, brusilnim strojem in strojem za razperavanje. P 061/864-070, 041/784-525 15798 Prodajamo KOMPLETNO LINIJO MESARSKIH STROJEV v rabljenem stanju. Servis in rezervni deli zagotovljeni. Štefan Mrvelj Namčija-Bavarska (nedaleč od Avstrije-Salzburg. Govorimo slovensko, p 0049/8651/78121, fax 0049/8651 /68673, 0049/170/32/5292 15897 Prodam KOTEL za kuhanje žgania 601. P 572-00-82 16008 Ugodno prodam skoraj nerabljeni SUŠILNI STROJ Gorenje WT 900. P 562-304 isoo9 OPREMO za disco prodam ali ODDAM za Pametno ceno. P 041 /637-484 16018 Poceni prodam rabljen ŠTEDILNIK KUPPERS-BUSCH. It 222-576 16027 Prodam DELOVNO MIZO, PONK, bio SUŠIL-^AKO STIMULATOR. P 246-626 16037 Prodam CISTERNO za gnojevko 1200 L in ^kladač za gnoj. P 040/246-670 16040 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK 3 plin, 1 elek-lljka P 530-66-66 i«15* Prodam specialno LEPILO za zunanja keramična dela "Ardurit". P 324-358 16262 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 8. razred OŠ in za 7. razred samo za matematiko, P 245-008 15937 Prodam Gospodarsko poslovanje 3,4, Košmelj-Statistika, Berilo 2, zgodovina 2,3, Žič-mond - Ekonomika NG, Glas-Ekonomija, ugodno! B 041/256-909 15994 Kupim UPPER INTERMEDIATE za angleščino in matematiko 3 - Ivan Štalec. P 031/588-970 HEADWAY PRE-INTERMEDIATE, Tehnologija obdelave 1 in Teh. delovnih procesov 2. P 031/588-970 15999 Kupim knjigo sušenje lesa - Grešak, Medjugo-rac za lesarsko šolo. P 031 /588-970 16000 Prodam KNJIGE OD 1-4 letnika Ekonmske gimnazije. P 562-399 16O83 Prodam KNJIGO za slovenski jezik Popotovanje besed za 3 letnik frizerske šole. P 257-20-11 NEMŠČINA - 40 URNI TEČAJI SPLOŠNE, POSLOVNE NEMŠČINE Z NATIVE-SPEAKER-JEM. ŠVICARSKA ŠOLA, KRANJ, 04/2312-520 Prodam KNJIGE za ekonomsko šolo (Ekonomski in upravni tehnik). P 245-105 IZGUBLJENO Na Bledu v okolici lekarne sem IZGUBILA ZLATO SPONKO za denar. Najditelja prosim, da mi jo proti nagradi, vrne, ker mi je drag spomin. P 744-708, 041/878-947 15990 KOLESA Prodam GORSKO KOLO SCOTT TAMPI-CO. Cena po dogovoru. P Matjaž, 647-119 KUPIM 35J07?2 m in SESALEC lskra prodam p 16077 ČRPALKO za molzni stroj - mlekovod kupim. P 041/503-776 ,6086 STROJ za valjanje listov tračnih žag, prodam. M 03/5885-467 16090 Ce vam zamrzovalna SKRINJA PUŠČA vodo, PgkHčite. P 332-053_ 16105 Vodarn SORTIRNIK KROMPIRJA pajki. Kozi-[jg^Okroglo 15, Naklo, 257-17-12 leioe Prodam menlno ORODJE - mikrometi (notranji-^ijjTesa. P 725-563_16234 («Jv.0dam BRIZGALNI STROJ Monomat s?.* 00 SIT)' večii kompresor, peč za ^sen'e Plastike P 041/710-736 16236 ___GLASBILA _*Qdam BASS KITARO VAMAHA. % 451-338 ^gR. MATERIAL -4l^!^valitetno GAŠENO APNO. P 403-242 Pr°dam rabljena in nova NOTRANJA VRATNA -5li^*031 /347-524__'6024 CEMENTNO SIV malo rabljen STREŠNIK Tra-J^J^jodno prodam. P 204-5039 16218 prodam nova vhodna VRATA, OKNO Termoton 1°0 X120 in 75x100. P 514-6244, 031/545-085 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke in lubadarice, les odkupimo tudi na panju. Izvajamo transport lesa. BRAZDA, d.o.o., Poljšica, 04/5306-555, 041/680-925 14934 Kupim kompleten VRČ za molžo brez kompresorja, prodam KADI za nakanje sadja. P 041/790-312, 2045-487_16028 Kupim seno ali silazne bale. P 041/279-848 16029 VOZIČEK kombiniran, znamke Hauck, model Senator, kupim. P 041/891-744 LOKALI KRANJ - center: na odlični lokaciji oddamo POSLOVNI PROSTOR, 88 m2, pritličje, parkirišča, priključki, zelo ugodno! KRANJ - center, na odlični lokaciji ODDAMO POSLOVNI PROSTOR, 147 m2, priključki, pritličje, izložba. PIA NEPREMIČNINE P 212-719, 212-876 14731 KRANJ - na dobri lokaciji prodamo večjo kvadraturo POSLOVNIH PROSTOROV (3 x 640 m2), podaljšana III. GF, ugodno! PIA NEPREMIČNINE P 212-719, 212-876 14826 KRANJ NA DOBRI LOKACIJI PRODAMO NAD-STANDARDNE POSLOVNE PROSTORE V SKUPNI IZMERI 143 m2( CK, TEL., ISDN, KLIMA, ALARMNE NAPRAVE, CATV...). UGODNO!! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 V centru Kranja prodam ali menjam PROSTOR 50 m2 + 100 m2 vrt, namebnost - trgovski lokal ali uslužnostna dejavnost. P 041/66-72-99 V najem oddam PISARNE razne velikosti v centru Kranja na Maistrovem trgu. P 041/66-72-99 PODNART NA LEPI LOKACIJI PRODAMO POSLOVNI PROSTOR (GOSTINSKA DEJAVNOST) V OBRATOVANJU V SKUPNI IZMERI 145 m2 (POSLOVNI PROSTOR, OKREPČEVALNICA, SAVNA, POKRITA TERASA, PARKIRIŠČA...), VSI PRIKLJUČKI, ZELO UGODNO!!! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 i585i KAMNIK - pisarna ali trgovina 21 m2, frekventna lokacija. P 041/860-938, 031/865-883 Zelo ugodno prodam KOMPLET OPREMO za TRGOVINO s tekstilom. P 223-678 16059 V najem oddamo SKLADIŠČE 10x10 m2, zelo ugodna lokacija. P 253-12-62 i 6096 NAJAMEM manjši gostinski lokal P 031/776-792 LESCE skladiščne prostor za kakršnokoli obrt ali skladišče, 2x250 m2, prodamo. J&T, 714-424,041/738-454 16159 BLED GORJE prodamo ali oddamo gostinski lokal na frekventni lokaciji brez odkupa inventarja - ugodna priložnost. BON nepremičnine 2362-990,041/749-501 16164 BLED prodamo 4 lokale v I nad. od 51 do 80 m2, možno združevanje. Primerni za pisarne, trgovine, salone, učilnice ipd. Možnost obročnega nakupa do 10 let. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 5371900 in 041/715-649 iei69 KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje oddamo poslovne prostore pisarne. Najem 1600 SIT/m2, KRANJ Center prodamo trinadstropno, obnovljeno poslovno stavbo na parceli 1184 m2, 1442 m2 uporabnih površin, 1900 SIT/m2, KRANJ Planina I ugodno oddamo LOKAL 1600 SIT/m2, DDV, cca 60 m2+130 m2 kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni 76,65 m2, 1.250 SIT/m2, PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal, PODKOREN prodamo gostinsko turistični objekt s sobami za goste, gospodarskim poslopjem. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 16215 KRANJ- na frekventni lokaciji prodamo sodobne, klimatizirane poslovne prostore, 80 m2 v visokem pritličju, 1nad. 22m2, klet 23m2, veliko parkirišče. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - 7 km izven: sodobno opremljena mehanična delavnica, višina 4m, 200m2 v pritljičju, l.nad pisarne-200m2, klet-200m2, parcela 3000 m2, prodamo ali oddamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - na lepi lokaciji oddamo sodobno opremljen frizerski salon. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- CENTER: prodamo poslovni prostor v pritličju, 60m2, vhod z glavne ulice, cena po dogovoru. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- bližina centra: prodamo in oddamo več pisarn. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Prodamo: v bližini MEDVOD trgovina 114 m2, od tega prodajalne 72 m2, parcela 531 m2, cena - 26,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - po ugodni ceni prodamo v mestnem jedru ulični lokal 25 m2 ali 30 m2 ali 65 m2 v smeri proti Pungertu (pisarne, kozmetika ali frizer, servis), K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - v bližini poslovno stanovanjski objekt skupne površine 730 m2 v treh etažah, na parceli 630 m2, možnost tudi najema, cena ■ 126,0 mio SIT, plačevanje po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA PRALEC IN ČISTILEC VOZIL d ć 3 mes.; do 18.09.00; AVTOMEHANIKA. OD., KIDRIČEVA C. 50, ŠKOFJA LOKA PREVIJALEC DELAVEC NA STROJU ZA OVIJANJE PREJE; ndč.; do 06.10.00; M&D D.0.0., ŠORUJEVAUL 27, KRANJ FIKSIREC; d.ć. 6 mes.; do 14.09.00, LT BARVARNA D.0.0, KIDRIČEVA C 75, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest. 3 BARVARSKI POMOČNIK BARVARSKI POMOĆNIK d.ć. 6 mes.; do 14.09.00; LT BARVARNA D.0.0., KIDRIČEVA C. 75, ŠKOFJA LOKA; k del. mest: 3 PEK PEK; d.ć. 12 mes; 6 mes. del. izk.; do 18.09.00; POGAČNIK MARKO S.P., LANGUS0VA 61, RADOVLJICA mizar MIZAR; d.ć. 6 mes.; B. kal.; do 12.09 00, OBRTNO PODJETJE KRANJ, MIRKA VADN0VA 1, KRANJ MIZAR - PRIPRAVNIK; d č. 6 mes; B kat; do 12.09.00; OBRTNO PODJETJE KRANJ, MIRKA VADN0VA 1, KRANJ ZASTEKUEVANJE - PALETIRANJE OKEN; d.ć. 3 mes.; 6 : ^ del izk; do 13 09.00 JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. SKOFJA LOKA, OBRAT GORENJA VAS, GORENJA VAS '57, GORENJA VAS KLJUČAVNIČAR VZDRŽEVALEC STROJEV V PLETILNICI; d.ć. 3 mes.; 10 I. del izk.; do 18.09.00; ALMIRA D.0.0. RADOVLJICA, ; JAuNOVAC 2, RADOVLJICA OBLIKOVALEC KOVIN i OPERATER - PAPIRNE SPONKE, d.ć. 6 mes., 3 mes. del !*•; do 13.09.00; NIK0 KOVINARSKO PODJETJE :, ŽELEZNIKI, OTOK116, ŽELEZNIKI STRUGAR ' STRUGAR, ndć., 31, del, izk. do 10.10.00; SLATNAR PETER, , UL IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE NA GORENJSKEM STROJNI MEHANIK STROJNI KLJUČAVNIČAR (ALTERNATIVA ORODJAR), ndč ; 3 1 del. izk ; do 13.09.00; PMT KUMA C0MMERCE D.0.0., P0TNAUSICE8,BLED STROJNI MEHANIK; ndć.; 3 I. del izk ; do 13 09.00; PMT KUMA C0MMERCE D.0.0., POT NA LISICE 8, BLED ■ STROJNI MEHANIK; d.ć. 6 mes; do 14.09 00; LT KODRANKA ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA C. 75, ŠKOFJA LOKA £/'EKTROINŠ TA I A TER ELEKTROINŠTALATER d ć t mes do 14 09.00. GORENJSKA PREDILNICA D.D.. KIDRIČEVA C. 75, ŠKOFJA LOKA ZIDAR GRADBENI DELAVEC - SANACUE; d č. 12 mes.; B. kal.; do 12.09.00; SANING INTERNATIONAL D.0.0., UL. MIRKA VADN0VA1, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAR. PROMETU; ndć.; 31. del. izk.; nemški jeziK - govorno; B,C,E kat., do 14.09.00, GRZETIĆ EDVARD S.P., AVTOPREVOZNIŠTVO, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAR. TRANSPORTU, d č. 6 mes.; 3 I, del. izk.; angleški jezik - govorno B.C.E kat; do 18.09.00; ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D.D., ALPETOUR D.D ŠKOFJA LOKA, KAPUCINSKI TRG 6, ŠKOFJA LOKA; št. del, mest: 3 PRODAJALEC PRODAJALEC; d.ć, 12 mes., 6 mes. del. izk.; angleški iszik -govorno; do 15.09.00; NAMA LJUBLJANA VELEBLAGOVNICA SKOFJA LOKA. KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA PREDSTAVITEV TEH IZDELKOV ZA OSEBNO RABO, ndć.; slovenski jezik - govorno m pisno; do 06,10,00; USK D.0.0,, C. KOKRŠKEGA ODR. 24, KRIŽE; št. del. mest: 2 TRGOVSKO ZASTOPSTVO • PREDSTAVITEV, ndć.; slovenski jezik - govorno in pisno; do 07.10.00; USK D 0.0 TRŽIČ, C KOKRŠKEGA ODR. 24, KRIŽE; št. del. mest: 2 PRODAJALEC - PRIPRAVNIK; d.ć. 9 mes,; do 18.09.00; TRENČA D.0.0 KRANJ, SAVSKA C. 34, KRANJ KUHAR KUHAR; ndć,; slovenski jezik - govorno in pisno; do 12.09.00; MAU BOŠTJAN S.P, SLAP 11, TRŽIČ KUHAR (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.ć. 6 mes.; do 25.09.00; AERODROM D.D. LJUBLJANA, ZG BRNIK 130A, BRNIK - AERODROM KUHAR; d.ć. 3 mes.; 1 I, del, izk,; do 18.09.00; HTP G0RENJKA KRANJSKA GORA, B0R0VŠKA C. 86, KRANJSKA GORA; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKAR; d.ć. 3 mes.; 11. del. izk.. angleški jezik - govorno, italijanski jezik - govorne; do 18.09.00; HTP G0RENJKA KRANJSKA GORA, B0R0VŠKAC. 86, KRANJSKA GORA; št. del. mest: 2 ELEKTROTEHNIK ELEKTRIČAR, d ć 6 mes. 3 mes del izk: do 13 09.00; NIK0 KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI OTOK116, ŽELEZNIKI ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIH SERVISER LESN00BDEL0VALNIH STROJEV; ndć ; angleški jezik - govorno, nemški jezic - govorno; B. kat; do 0710.00; DIMPEX, SPODNJE DANJE 5, SORICA RAČUNALNIŠKI TEHNIK VODJA PRODAJE RAČUNALNIŠKE OPREME, d.ć. 12 mes.; 2 I. del. izk., angleški jezik - govorno in pisno, znanje programskih orodij, B kal., do 16.09.00; BASING D.0.0. ŽELEŠKAC. 11 A, BLED GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK; d.ć, 12 mes.; angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij; B kal.; do 26.09.00, PR0TE0 D.O.O., REŠEVA UL. 4A, KRANJ TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V RAC TRGOVINI, ndć, angleški jezik • govorno in pisno: znanie programskih orodij; B kal; do 13.09 00 ŠUMI ELEKTRONICSDO0, JEŠET0VAUL 14G, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; d.ć. 12 mes.; 21, del. izk.; B kat.; do 12.09.00; ADRIATIC -ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 24, KRANJ KNJIGOVODJA; d.ć. 12 mes.; 2 I. del. izk.; znanje programskih orodij; B kat; do 13.09.00; BIM UNE D.O.O., ZG. BRNIK 81, CERKLJE NA GORENJSKEM EKONOMIST RAČUNOVODJA; d.ć.; 21, del. izk.; znanje programskih orodij, B kal; do 13.09.00; BIM LINE D.0.0 , ZG. BRNIK 81, CERKLJE NA GORENJSKEM UNIV. DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE PRIPRAVNIK; d.ć. 12 mes.; angleški jezik - govorno in pisno; do 18 09.00, JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA C. 58. ŠKOFJA LOKA STROKOVNI SODELAVEC INFORMATIKE; ndč; 12 mes. del. izk., angleški jezik - govorno in pisno; do 18.09.00; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA C. 58, ŠKOFJA LOKA MAGISTER FARMACIJE - dodiplomski DIPL. ING. FARMACIJE; ndć.; 31, del, izk,; do 13.09.00; JZ BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ, KIDRIČEVA C. 38, KRANJ UNIV. DIPL PMVNIK STROKOVNI SODELAVEC; ndć.; 2 I, del. izk.; slovenski lezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij; do 20.09.00; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, OKRAJNO SODIŠČE JESENICE, C. MARŠALA TITA 37, JESENICE DOKTOR STOMATOLOGIJE ZOBOZDRAVNIK: ndć.; slovenski jezik ■ govorno in pisno; do 22.09.00; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA, STARA C 10 ŠKOFJA LOKA LESCE - Oddamo v najem poslovni prostor, 36 m2, obnovljeno, neopremljeno, sanitarije. Cena. 1.900 SIT/m2, ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 KOKRA - Jezersko - Ob cesti Preddvor - Jezersko prodamo gospodarski objekt, 280 m2 upor.p., star 9 let, parcela 750 m2, primeren za mirno obrt. V mansardi možnost izdelave apartmajev. Cena: 11,000,000,00 SIT ASGARD tel.: 064 863-312; 041 673-048 JESENICE - Oddamo v najem posl.pr.- trg,dej. 45m2 up.p. v pritličju. Cena: 85.000 SIT/mesec ASGARD Tel. 064 863-312, 041 673 048 LESCE: Prodamo poslovni prostor v trgovskem centru, v medetaži, 42m2, uporabno dovoljenje za trgovino. Možnost prevzema takoj. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66- 670, 041 /755-296. CERKLJE NA GORENJSKEM: Prodamo nov zelo lep gostinski objekt z vrtom in štirimi apartmaji, dovoljenje za obratovanje, z vso opremo in gostinskim inventarjem, bližina smučarskega centra Krvavec, vredno ogleda. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 V Kranju na Planini I oddamo več pisarniških prostorov in sicer v prvi etaži 12 pisarn po 18 m2, v drugi etaži eno pisarno 18 m2, v mansardi tri pisarne različnih kvadratur, najemnine po dogovoru, možnost najema takoj, za dodatne informacije pokličite AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361._ V centru mesta Kranja oddamo cca. 50,00 m2 poslovnega prostora za tekstilno trgovino v prvem nadstropju, z delnim odkupom inventarja, njemn-ina 160.000,00 SIT mesečno, s trimesečno varščino. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - Planina oddamo večnamenski poslovni prostor 60 m2 z izložbo na ulico, neživilska del-javnost, z vsemi priključki, najemnina 110.000 SIT neto. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361._ KRANJ - PRIMSKOVO, PRODAMO POSLOVNI PROSTOR (TRGOVINA), 57 m2, NA FREKVENTNI LOKACIJI. 2000 NEPREMIČNINE, TEL:04/2354-200, GSM 040/764-961, http://www.doll-trade.si OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK, cena 7000 SIT. P 714-665 16084 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK modre barve, znamke Inglesina, cena 15000 SIT. P 226-641 16156 POSESTI KRANJ - okolica (Stražišče), oddamo 1/2 hiše (novogradnja, posebni vhod, garaža, zelenica), cca. 70 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE P 212-719_14825 DUPUE - hiša nadstandardna oprema, 403 m2, lepa lokacija, cena ugodna. P 041/860-938, 031/865-883_i604i_ DVOSTANOVANJSKA HIŠA V Železnikih, 300 m2 +200 m2 zemlje, obnovljena, cena 22 mio SIT. P 041 /860-938, 031 /865-883 I6043 ŽIROVNICA vikend, brunarica (8 let) in 33 ha gozda na čudoviti lokaciji, cena 10 mio SIT. Pl-ANOVA NEPREMIČNINE, 23 15 600, 23 15 601 16099 KRANJ okolica, starejšo hišo potrebno obnove do 15 MIO SIT, kupimo. PIANOVA NEPREMIČNINE 23 15 600, 23 15 601 16101 KRANJ OKOLICA več hiš cenovnega razreda do 25 mio SIT, prodamo. PIANOVA NEPREMIČNINE, 23 15 600, 23 15 601 18103 OSTALO Prodam GAJBICE za krompir ali JABOLKA, okovane. P 533-1549 in 031/560-048 15813 Ugodno prodam povratno LETALSKO VOZOVNICO za katerokoli linijo letalske družbe Adria. P 041/765-831 15947 Prodam 10001 plastično CISTERNO, primerno za namakanje sadja. P 561-087 mtr.n BREZPLAČNO oddajamo LESENE PALETE. Gorenjski tisk, M. Vadnova 6, Kranj, P 263-256 Prodamo OMELA za čiščenje vseh vrst dimnikov. Ščetkarstvo Žnidar, 01/8323-107 Prodam hrastove SODOVE in KAD za namakanje sadja. P 801-494 16O81 Prodam SODE 200 I, MLIN za mletje sadja in PREŠO. P 401-516 16091 Poceni prodam 50 I kotel za kuhanje žganja. P 714-803 16220 PRIDELKI Prodam drobni KROMPIR in PROSO. P 422-192_\_15995 Prodam JABOLKA za mošt in ozimnico. P 040/249-724_16003 Prodam domače ŽGANJE. P 312-398 16032 Sladki MOŠT iz neškropljenih jabolk prodam. P 451-331_16047 Prodam ŽGANJE sadjevec P 681-467 Prodam JABOLKA na drevesu za mošt. P 460-022_ Prodam KROMPIR sante neškropljen. P 725-238 16H7 SOČNA IN OKUSNA JABOLKA lahko dobite vsak dan. Markuta pri Trsteniku, Čadovlje 3, 256- 00-48_16216 Prodam JEDILNI in KRMNI beli KROMPIR, P 5315-749 16228 Prodam lepa neškropljena DOMAČA JABOLKA. P 740-095 ali 041 /984-638 16229 Prodam beli in rdeči KROMPIR za ozimnico in borove deske za opaž (pobjon). P 53-30-168 Prodajamo ekološko pridelan (biodar) JEDILNI KROMPIR. Kmetija je ekološko kontrolirana. P 041/896-712 16251 PODARIM ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem j^U^ in energetiko, d.d. kranj,blerweisova 14 telAc.:04/2OS8-700, tax: 04/20-68-701 Vomet z nepremičninami PODARIM črnega psa mešanca s pudljem in dva siva MUCKA. P 041 /255-831 ieois KUPIMO več PARCEL na širšem območju Kranja za znane interesente, gotovina. PIANOVA NEPREMIČNINE 23 15 600, 23 15 601 16104 SEBENJE prodamo zazidljivo parcelo, vel. 3218 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16110 LESCE HRAŠE prodamo dve lepi zazidljivi parceli, 681 m2 in 701 m2. IDA nepremičnine, 2361-880,041/331-886 tam SLAP OB IDRIJCI prodamo obnovljeno staro kmečko hišo, 80 m2 biv.povr., na zemljišču 4800 m2, možno stalno bivanje ali kot vikend. IDA NEPREMIČNINE, 2361-880, 041/386-930 PRAŠE prodamo zazidljivo parcelo cca 650 m2, vsa dokumentacija že pridobljena. IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 16113 PRAŠE prodamo enostanovanjsko hišo na zemljišču 450 m2, vseljiva takoj. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16114 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 te!.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremicnine.si/ DAVČA v idiličnem okolju prodamo zainimiv vikend, na manjši parceli ob potoku. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16122 ŠENČUR, VODICE, BRNIK kupimo zazidljivo parcelo, cca 800 m2. IDA nepremičnine 2361-880,0417331-886 16123 »- KOFCE prodamo 688 m2 veliko zazidljivo vikend parcelo, cena ugodna. IDA nepremičnine, 2361 880,041/331-886 16124 KRANJ DRULOVKA na manjši parceli prodamo lepo in vzdrževano vrstno hišo, IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16125 ČEPULJE DRAŽGOŠE kupimo vikend do 13 mio SIT, za znano stranko. IDA nepremičnine, 361-880,041/331-886 16126 BLED, PREDDVOR, GORICE, TRSTENIK kupimo stan. hišo. IDA nepremičnine, 2361-880, 0417331-886 16127 KRANJ širša okolica kupimo stan. hišo od 350 do 500 mio SIT. IDA nepremičnine, 361-880, 041/331-886 16128 ŠKOFJA LOKA okolica kupimo večjo stan. hišo za dve stranki ali samo pol hiše. IDA nepremičnine, 2361-880,041/331-886 16129 GORENJSKA takoj kupimo več zazidljivih parcel za gradnjo vikendov ali stan, hiš. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16130 KOVOR pri Tržiču prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16131 KRANJ okolica takoj kupimo zazidljivo parcelo. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 APNO pod Krvavcem prodamo lep, vzdrževan in v celoti opremljen bivalni vikend-hišo. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16133 ZALOG CERKLJE prodamo zaz. palfelo, cca 800 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16134 ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS kupimo stan. hišo do vrednosti 18 mio SIT za že znanega kupca. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331- 886 16135 SORICA prodamo zaz. parcelo 723 m2 za gradnjo vikenda ali stan. hiše. IDA nepr. 2361-880,041/386-930 18136 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.0.0 PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23-16-180, Uredili vgm bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA tHf,t¥ A CLUB ARNOL PEVNO « OD 10.00 DAUE: ŠPORTNE IGRE MED GORENJSKIMI MEDIJSKIMI HIŠAMI, OD 12.00 DAUE: "FEJST FIČKO FEST", OD 16.00 DAUE ZABAVNOGLASBENI PROGRAM: GOSTJE: Slavko Ivančič, Nuša Derenda, Obzorje, Natalija Verboten, Ptujskih 5, Igor in Zlati zvoki... RADIO SORA Tel.:04/508 0 508 fax:04/508 O 520 e-mail:info@radio-sora.si VSTOPNINE NI! VSTOPNINE NI! VSTOPNINE NI! VABUENI! r pel >»» roMS^g mitmi Klasnu RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK ppl »«* pu*m4A!(0 *S & 97.3 Mi,, fotmmi Mlatita Torek, 12. septembra 2000 29. STRAN • GORENJSKI GLAS „^AL VITRINO staro leto in pol, svetle barve, prodam, P 041/724-076 16025 Prodam kot in mizo, kuhinjski element z uvoinim koritom, vse kot novo. P 549-109 SPORT i ROLERj|" ugodno! V komis.prodajo spre-i emo smuč.opremo, drsalke..RUBIN Koknca, 204-91-91 16180 STORITVE ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE PUSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE -j*jte naročite na P 211-418 ali 041/732-519 8 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila Polnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, Ngrjev. p 2042-037 in 041/691-221 j SENČILAASTERIKS, Senično 7,Križe, P 555-1?0, 557-581, 041/733-709 - ZALUZIJE, RO-^E, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobavo montaža v najkrajšem času!_ 183 ZALUZIJE ZUNANJA SCREEN SENČILA ZA STRESNA OKNA IN PUSE ZAVESE IZDELAMO IN I^JIigAMO. P 061/651-247, 041/334-247 TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV in PRAL-PLOŠČ ter PRIPRAVA za polaganje asfalta. Ejgg-819, 041/711-842__M22& OPRAVLJAMO IZKOPE Z MINI BAGROM. P 041/711-842 14227 AnALEKTfi0INSTALACIJE TELEKOMUNIKACIJE, ^ZJACUE-hitro in ugodno! P 041/865-112 OLJNE GORILCE, regulacijske avtomatike ontiramo z garancijo, dobavljamo, servisiramo! zk°ristek peči merimo z elektronskim registrirnim '"Strumentom. BETA-S.d.o.o., tel.,fax: 04/5874-22^^41/704-851 __14856 ^FALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, ^ARKIRIŠČ IN DOVOZNIH POTI. IZKOPI IN NASIPI v CELOTI, UREDITEV KOMPLETNE OKOLICE, OGRAJE. ŠKARPE. P 061/814-^041 /287-925 i«" ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, POSTAVLJANJE ROBNIKOV PRALNIH IN TRAVNIH pLOŠČ, IZKOPI IN NASIPI, POSTAVLJANJE VSEH VRST ŠKARP IN OGRAJ. Golubovič And E^^I^814'152' 031/545-201_i49i2 STROJNE OMETE izdelamo hitro in kvalitetno P^o^k^cmn cenah. P 041/412-834 15203 Opravljam vsa gradbena dela s svojim ali vašim ^aterialom, vse vrste fasad, notranje omete, zi-rSl hiš' »akovanie dvorišč. Miloš, Lesce, 2gg9A>2j!-946 15213 IZDELAVA Knauf predelnih sten, stropov in strooardn'h stanovani. izdelava Armstrong °4i/7SMter v9rania Velux strešnih oken. P ——11^70, 04/20-27-050 '5295 kiSK *S SLIKOPLESKARSKA dela, hitro in •'no__» 730-202, 041/543-519 15371 ^Vn^ANjE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, R°BNlkrtt! P0T| IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE BEToN^' T^R PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA 64? n,< H IN KAMNITIH ŠKARP. P 061/813-—' 041/680-751 Opravljamo kompletne selitve pohištva, klavirjev -I^JOP. P 041/686-978, 041/717-341 0pRAVUAMO KOMPLETNE SELITVE pohišt-!f; klavirjev NON-STOP. P 041/686-978, 24VT^341__15637_ načrtovanje in zasaditev vrtov, JeROBov IN ostalih zelenih površin, sve- IP^ANJE. P 2312-722_15677 Sprejmem vsa zidarsko-fasaderska dela, z naširn ali vašim materialom. Imamo svoj oder. Cene ugodne. P 041/246-567_ 15683 UREJANJE DVORIŠČ - TLAKOVANJE, POSTAVLJANJE ROBNIKOV IN LAMEL. PRALNIH PLOŠČ IN KANALNIKOV BETONSKIH KORIT IN STEBRIČKOV TER PRIPRAVA TERENA ZA ASFALT, DOVOZNE POTI IN PARKIRIŠČA JRAGOS, Lesce, GSM 041/744-348 ' 15710 IZKOPI z mini bagri - vodovodi, greznice, ^pnšča, gozdne vlake... Mežek, s.p., 041/516-■!!^040/271-443_15712 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, ^'UPNICE, OGRAJE in pohodne REŠETKE "Obavljamo in montiramo - GLED.d.o.o. Je-enice Obiščite nas v Ljubljani - Pohištveni se-I^Tvodja.-24. septembra. P 04/580-60-26 Polaganje keramike, adaptacija kopalnic, oblake cokla, stopnic, marmorja, tlakovanje ^sč, postavitev peči P 545-060, 041/648- 16017 KOMBI PREVOZI TOVORA in MANJŠE j^£[VE. P 20-23-420, 041/631-776 1S02? polaganje keramičnih ploščic, marmona m Hl^^fnajBr 041 /245-348 '6026 KUHINJE - izdelava in montaža nemškega pr°'zvajalca, po vaših merah. P 041 /613-727 Rad/a plešeš ali igraš inštrument, pa ne veš, kje bi začel/a? Jj&TCV: Folklorna skupino Sava Kranj ■Ml Vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure JJRVOŠ Slraiišče JW Ti in mladi (dijaki in študentje) iz Kronja "> okolice. Zakaj? •i se skupaj zabavamo, rekreiramo in ohtan loitio slovensko kulturno dediščino do polujemo po svetu, spoznavamo nove kra le. ljudi m njihovo kulturo G°Movuli smo že v Braziliji, Kanadi, Ukrajini, nt» Kanarskih otokih, v azijskem delu Turčije in v v«h evropskih državah. du skupaj zapojemo podoknuo ,0 leto sprejemamo nove plesali« in godre, n°k ponedeljek in čeltlek ob 20. uri v OŠ Razišče! Veseli bomo, če se nam pridružiš tudi li. SERVIS NOVINEC KRANJ popravljamo poceni in pridemo na dom. P 233-12-45 16076 Urejanje dvorišč, tlakovanje, asfaltiranje, polaganje robnikov, pralnih plošč - zunanja gradbena ureditev. P 202-18-32, 041/776-792 tens SLIKOPLESKARSKA DELA.s.p., vsa zunanja in notranja dela. P 863-835, 041/873-706 STANOVANJA KRANJ - prodamo garsonjero, 34 m2, vsi priključki. KRANJ - v nizkem bloku prodamo večje 2 sobno STANOVANJE, 71.80 m2, SAMO 10.500,00 SIT! PIA NEPREMIČNINE P 212-719, 212-876 13718 KRANJ - okolica: prodamo nova, 1 in 2 sobna STANOVANJA, vsi priključki, PIA NEPREMIČNINE P 212-719, 212-876 13719 KRANJ - Planina TAKOJ kupimo GARSONJERO, gotovina. PIA NEPREMIČNINE P 212-719, 212-876 14732 ŠTUDENTKI najameta manjše STANOVANJE v Kranju. P 041/463-981 15689 SOBO opremljeno, ogrevano v centru Kranja ODDAM samski osebi. P 232-5059 15896 Na Bledu v alpskih blokih ODDAM opremljeno GARSONJERO. P 041/681-058 ieoi9 V Radovljici ODDAM za eno leto 1 ss s tele-fonom. P 01/541-11-08, 031/821-688 16034 Prodam GARSONJERO 29 m2. Planina 2. P 041/460-96 2 16052 GARSONJERO na Bledu ODDAM za daljši čas. P 041/850-406 16060 ODDAM SOBO (apartma) dvem študentkam gostinske višje šole. P 041/661-873 16O68 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo lepo dvosobno stanovanje z atrijem, opremljeno. P.I.A NEPREMIČNINE, 50-60-300 16097 ŠKOFJA LOKA - Partizanska, prodamo lepo 2 ss s kabinetom, II. nadstropje. P.I.A. NEPREMIČNINE, 50-60-300 16098 PLANINA III 2 ss (62m2), 2. nads/7, vsi priključki, V lega, prodamo. PIANOVA NEPREMIČNINE, 23-15-600, 23-15-601 16100 Prodam STANOVANJE 2ss - Plavž. P 860-338 ŠKOFJA LOKA Partizanska ali Cankarjeva ul. kupimo 2 ss za že znano stranko, cca 50 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 KRANJ PLANINA III, kupimo 2,5 ss ali 3ss obvezno nizek blok. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16109 PLANINA II ali III takoj kupimo 1 ali 1,5 ss, ob-vlezno nizek blok. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16142 RADOVLJICA na dobri lokaciji prodamo lepo, renovirano 2 ss, 55 m2/ll., nova kuhinja, vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361-880,041/331-886 16143 TRŽIČ v novi večstanovanjski vili prodamo več stanovanj različnih velikosti, možen kredit. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16144 LESCE alpski blok prodamo 1 ss, 42 m2, PR, balkon. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16145 KRANJ PLANINA III prodamo lepo 2 ss, 58 m2/ll., vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361-880,041/386-930 16U6 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 2 ss, 57 m2/l., vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361-880,041/331-886 16147 RADOVLJICA takoj kupimo za gotovino 2 ali 3 ss. IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 ŠORLIJEVO NASELJE prodamo lepo 2 ss, 55 m2/IV. IDA nepremičnine 2361-880, 041/386- 930 16149 KRANJ DRULOVKA prodamo lepo mansardno 3 ss, 86 m2, lastna CK, vzamemo v račun manjše stanovanje ali menjamo za manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo 2 ss, 54m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 Za daljše obdobje ODDAM 3 ss v Bistrici pri Tržiču. P 041/350-553 16154 Prodamo dvosobna vseljiva stanovanja v Radovljici, v Lescah in zelo ugodno na Jesenicah J&T NEPREMIČNINE, 714-424, 041/738-454 NA GORENJSKEM NUJNO kupimo več stanovanj različnih velikosti za stranke s krediti za mlade družine. Ara in del kupnine takoj ostalo v roku enega meseca. P 23 62 990, I818O NA GORENJSKEM VAM ZA GOTOVINO ODKUPIMO STANOVANJE. BON NEPREMIČNINE, STRITARJEVA 5, 23 6 2 9 90, 041/749-501 ŠKOFJA LOKA ha Partizanski prodamo 2 ss. BON nepremičnine 362-990, 041/759-003 KRANJ na Mlakarjevi prodamo 2 ss. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 16163 KRANJ okolica iščemo stanovanje v najem za urejene stranke. BON nepremičnine, 23 62 990 KRANJ PLANINA oddamo 3 ss BON nepremičnine, 23 62 990, 041/759-003 16168 BLED prodamo stanovanje 18 m2, potrebno adaptacije cena 1,9 mio SIT. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537 1900 in 041/715-649 RADOVLJICA kupimo m najamemo več stanovanj ali garsonjer za znanega kupca PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537-1900 in 041/715-649 16176 ŠENČUR v stanovanjski hiši v izgradnji (III. pod.gr.f.) prodamo več stanovanj različnih površin, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 m2/PR + atrij, vsi priključki, 16 mio SIT, KRANJSKA GORA Center v pritličju hiše prodamo 3 nove apartmaje različnih površin, ŠKOFJA LOKA Center prodamo dva garažna boksa 78000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333-222 16202 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo neopremljeno, obnovljeno 2 ss, 80 m2/ll, 2 balkona, 69000 SIT, KRANJ Center študentom ali družini oddamo delno opremljeno 4 ss/lll., z dvema kuhinjama in dvema kopalnicama, letno predplačilo, KRANJ Planina oddamo 1 ss, 46 m2/ll, 44000 SIT/mes., letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 _'6203 Opremljeno 2 ss v Radovljici, oddamo. P 531- 43-05 16224 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE; ŠENČUR: kupimo več stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 2369 333, 041/333-222 18204 STANOVANJA NAJAMEMO: KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16206 Najamem STANOVANJE (lahko tudi v hiši) v Gorenji vasi, P 041 /938-346 16225 V Radovljici oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE. P 703-510, pop., 041/526-763 ODDAM 2,5 sobno opremljeno STANOVANJE, 500 m iz centra. P 041 /543-239 16261 ŠORLIJEVA prodamo 2 sobno stanovanje 54m2, C.k. Tel., J lega STANING 04 2042 754 PLANINA II ODDAMO OPREMLJENO 2 SOBNO STAN. C.K. TEL. .varščina. STANING 04 2042 754 KUPIMO GARSONJERO ALI ENO SOBNO STANOVANJE. 04 2042 754 POSAVEC V PRITLIČJU BLOKA PRODAMO DELNO OPREMLJENO GARSONJERO, 20 m2, S CK IN UREJENIM PARKIRIŠČEM. ZA 4.590.000 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) BOHINJSKA BISTRICA na Zoisovi plani PRODAMO PRITLIČNO DVOSOBNO STANOVANJE, V HIŠI, 56 m2, CK, GARAŽA, ZA 8.010.000 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) RADOVUICA GRADNIKOVA pritlično dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 60,5 m2 prodamo. POSING 04 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE BOKALOVA UL. v celoti adaptirano dvoinpolsobno stanovanje, 63 m2, z vsemi priključki, prodamo. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) JESENICE TOMŠiČEVA enosobno stanovanje 35 m2, z vsemi priključki, prodamo. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) JESENICE NA TITOVI TRISOBNO STANOVANJE, 74 m2, Z VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9.184.000 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA - ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM, LAHKO BREZ CK, KUPIMO ZA NAŠO STRANKO. POSING 04 / 202 20 76 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. ENOSOBNO STANOVANJE, 41,20 m2, NIZEK BLOK, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA LEPO ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V HIŠI. 55 m2, SAMOSTOJNI VHOD, DVORIŠČE 70 m2, VSI PRIKLJUČKI, GARAŽA. PRODAMO ZA 11,500.000 SIT. POSING 04 / 202 20 76 (www.posing.si) KRANJ PLANINA ZA ZNANEGA KUPCA KUPIMO DVO- ALI TRISOBNO STANOVANJE, ZAŽELENO NIŽJE NADSTROPJE IN BALKON. POSING 04 / 202 20 76 (www.posing.si) KRANJ ŠORLIJEVO DVOSOBNO STANOVANJE, 54 m2, NIZEK BLOK, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, OPREMLJENO, PRODAMO. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ ŠORLIJEVO OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, ODDAMO. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ ZA NAŠO STRANKO TAKOJ KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM, DO 10.000.000 SIT. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ PLANINA II ENOSOBNO STANOVANJE 50 m2, IN DVOINPOLSOBNO 78 m2, TAKOJ VSEUIVA ODDAMO. PREDPLAČILO. POSING 04 / 202 20 76 (www.posing.si) TRŽIČ ZELENICA TRISOBNO STANOVANJE, 70 M2, 1. NAD., TAKOJ VSELJIVO, ODDAMO. PREDPLAČILO. POSING 04 / 202 20 76 (www.posing.si) KUPIMO več stanovanj za stranke s takojšnjim plačilom.FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ ZLATO POLJE - na lepi lokaciji prodamo 2ss, 47 m2, CK, cena 10 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 BEGUNJE: prodamo 1ss, 49m2, balkon, hitro vseljivo, cena 9,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJSKA GORA: apartma, 30m2, neposredna bližina smučišča, 3100dem/m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1: 1 SS, 45m2. 3.nad, cena 9,8 mio, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠORLIJEVO NASELJE: porodamo 2ss, 55m2, nizek blok.FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3: 2ss, 2 nad, 58m2. cena 12,7 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NASELJE: PRODAMO 2ss, 57 m2, l.nad. cena 11,7 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1: 2SS, 62m2, 2.nad, cena 12,5 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1: 3SS, 72 m2, l.nad, mirna lokacija, cena 13,8 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 DRULOVKA - prodamo 3ss, 86M2, 2.nad, CK, 16,8 mio, lepo urejeno in razporejeno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 BRITOF: prodamo mansardno 3ss, 77m2, garaža, cena 13,2 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: 1,5 SS v hiši, 55m2 + garaža, del zemljišča, 12,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ODDAMO: ŠORLIJEVO NASELJE garsonjero, KRANJ-CENTER: sobe, garsonjero, Iss, 2ss, 3ss ,4ss, PLANINA 2 - 2.5SS, VISOKO - lepo 3ss z garažo, BRITOF- 3SS, samostojno hišo v BRITOFU. ČIRĆAH ter luksuzno hišo za tuje partnerje, Lj. BEŽIGRAD - 3ss FRAST d.0.0. 25 15 491 041/ 597 441 KRANJ, Planina I, trisobno, 73 m2, I. nadstropje, J-lega, balkon. Cena: 13.5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 Prodamo: KRANJ (Planina 2) - 2,5 SS 79,50 m2 v 6.nad., cena ■ 14,9 io SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - nasproti glavne avtobusne postaje obnovljeno 4 SS 89 m2, z razgledom, cena - 196.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: BEGUNJE - izredno lepo 2 SS 59 m2 v 3.nad., cena = 12,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0 , tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: ŽIROVNICA - obnovljeno 3 SS 67 m2 v 2.nad., cena ■ 8,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Oddamo: KRANJ - več hiš (Šenčur, Stražišče, Orehek, Visoko) v najem z vso opremo; K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Tržič: prodamo 3 SS 80 m2 v 1. nadstropju v bloku za 10,0 mio SIT K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 JESENICE - center - Prodamo 3.s.st. v stolpnici, 73,73 m2, 5.nad., CK, balkon, takoj vseljivo. Cena: 9.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 JESENICE - JAVORNIK - Prodamo enosobno stan. v večstan. hiši 42,5m2up.p., 1. nadstr. s teraso. Cena: 4.785.000 SIT ASGARD Tel: 064 863-312, 041 673-048 SMOKUČ - Prodamo novejše, adaptirano manjše dvosobno stanovanje v hiši - lasten vhod, 46,47 m2, pitličje, CK, sončna in lepa lokacija. Cena: po dogovoru ASGARD Tel .064 863 -312; 041 673-048 JESENICE (Tomšičeva ul.) - Prodamo garsonjero v bloku -1, nadstropje, CK, balkon 23 m2 s kletjo. Cena: 4.000.000 SIT, ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo lepo 2.s,stan. 60m2, nad.3, v bloku, CK, TEL, balkon. Cena: 12.178.000,00 SIT GOZD MARTULJEK - Prodamo 1,5 s.st. \#večs-tan. hiši 48m2 v 2.nadstr. Cena: 14..345 000 SIT, Tel: 064 863-312, 041 6783-048 KR.GORA - ob smučišču - Prodamo apartma 36 m2 upor.p., parkirni prostor. Zelo atraktivna lokacija. ASGARD 064 863-312, 041 673- 048 LESCE: Prodamo zelo lepo, popolnoma renovirano enosobno stanovanje s kabinetom,41 rn2,1, nad., vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA-FRANKOVAO NAS.: Prodamo 2SS, 57m2, II. nas., nizek novejši blok, vsi priključki, velik balkon in 2SS, 51 m2, I. nad.starejši blok, brez CK, ostali priključki so. PODLUBNIK: Dvosobno večje, l.nad., vsi priključki, zastekljen balkon Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 KRANJ- VODOVODNI STOPL: Prodamo trisobno stanovanje, 72m2, pritličje, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. ITD ' NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66- 670, 041/755-296 BLED - ALPSKI BLOK: Prodamo zelo lepo 2SS, 51 m2, II. nad., vsi priključki, delno opremljeno, takoj vseljivo. Cena dogovor. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 RADOVLJICA- GRADNIKOVA: Prodamo dvosobno stanovanje,63m2, podpritličje, vsi priključki. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 KRANJ- PLANINA I; Prodamo lepo enosobno stanovanje 45m2, IU. nad., vsi priključki, takoj vseljivo. ITD * NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670,041/755-296 GORENJSKA: Po celi Gorenjski kupujemo stanovanja različne velikosti za znane stranke. Plačilo- takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIĆNINE 04/23-66-670, 041/755296 KRANJ - kupimo ali najamemo več garsonjer in enosobnih stanovanj za že znane interesente, AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 KRANJ - nujno kupimo enosobno stanovanje do 10 mio SIT, vseljivo po dogovoru, najraje Planina 11 ali III, do 2. nadstropja v nizkem bloku. AGENT Kranj (041 2365- 360 ali (04) 2365-361 Kranj - prodamo popolnoma opremljeno in adaptirano enosobno stanovanje 45 m2 v pritličju z atrijem vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - za znanega kupca kupimo enosobno stanovaje v nizkem bloku na Planini 2, do drugega nadstropja, cena in vseljivost po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - oddamo dvosobno stanovanje s kabinetom delno opremljeno v izmeri 79 m2 v četrtem nadstropju, vseljivo takoj mesečna najemnina 65.000,00 sit, šestmesečno predplačilo. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361. KRANJ - Planina II prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v šestem nadstropju z vsemi priključki 79.50 m2 površine, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - Planina II ali III nujno iščemo dvosobno stanovanje v nizkem bloku, cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj, oddamo delno opremljeno trisobno stanovanje v izmeri 85 m2 z vsemi priključki, možnost prevzema takoj najemnina 100.000 sit s šestmesečno predplačilo. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - Planina I prodamo 2 + 2 v pritličju ali zamenjamo za dva manjša stanovanja. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - Planina II prodamo 212 v četrtem nadstropju 98,60 m2, stanovanje prenovljeno povsod parket v kombinaciji belega marmorja popolnoma opremljeno z vsemi priključki vključno števci za vodo in alarmna naprava, vseljivo po dogovoru Cena 19 200.000,00 SIT. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361. PLANINA II KUPIMO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE - 2000 NEPREMIČNINE. TEL: 04/2354-200. GSM 040/764-961. http://wwwdolltrade.si PLANINA II PRODAMO ENOSOBNO, 39.6m2, 2 NADSTROPJE - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 040/764-961, http://www.dolltradc.si Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.: 04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 1 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT V KOPRU Visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT (visoka strokovna izobrazba, VII. stopnja) Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist/diplomirana ekonomistka. Visoka šola za management razpisuje 1. in 3. letnik izrednega študija v Škofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana štiriletna srednja šola, za vpis v 3. letnik končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1. 1. 1994). INFORMATIVNI DAN bo v torek, 19.9. 2000, ob 16. uri v novih prostorih Ljudske univerze Škofja Loka, v bivši vojašnici. Po informativnem dnevu bo ob 17.30 že vpis za tiste, ki so se za študij že odločili. Naknadni vpis bo še v začetku oktobra. Informacije: telefon 04/506 13 70 www.lu-skofiaIoka.si PLANINI III PRODAMO DVOSOBNO 62M2, 2.NADSTROPJE, VSI PRIKLJUČKI - 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 040/764-961, http://www.dolltrade.si MEDVODE PRODAMO TRISOBNO, 71.29M2, 2 NADSTROPJE, VSI PRIKLJUČKI, PLIN DO STANOVANJA- 2000 NEPREMIČNINE, TEL: 04/2354-200, GSM 040/764-961, http://www.dolltrade.si KRANJ PLANINAH, PRODAMO GARSONJERO 29 m2, VSI PRIKLJUČKI. 2000 NEPREMIČNINE, TEL.: 04/2354-200, GSM 040/764-961, http://www.dolltrade.si HLEBCA-LESCE, ODDAMO DEL STANOVANJSKE HIŠE, PREDPLAČILO. 2000 NEPREMIČNINE, TEL.:04/2354-200, GSM 040/764-961, http://www.dolltrade.si VARSTVO V varstvo sprejmem v Šenčurju dva otroka na moj dom. Imam SŠ in 40 let. P 041/549-671 Nudim VARSTVO za vašega malčka na vašem domu. % 041/855-788 ieoo5 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD novi in rabljeni rez. deli - ODKUP AVTOMOBILOV. P 50-50-500 15791 Prodam rabljena 15 eolska lita PLATIŠČA z zimskimi gumami. P 041/467-599 16222 VOZILO KUPIM _ ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, S.P P 241-168, GSM 041/730-939 ie Kupim Z 128, lahko je tudi neregistrirana % 561-004 Rado 16049 VOZILA ODKUP, PRODAJA. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA MARK MOBIL, D.O.O.. 242-600, 041/668-288 ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) P 51-34-148, 0609/632-577, 041/632-577 5 BRAVA 1.4 12VSX. 1.98, 48000 km, met siva, 1. last., SV, CZ, ES AIR BAG, AR, ohranjena, 1.595.000 SIT, AVTO LESCE 719-118 12524 AUDI 100 2.0 E, I. 91. moder, reg. 6/01, ABS, SV, el. s streha, meglenke, 930.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 13190 SAXO 1.0 1,1.97, met. moder, 5 V, air bag, reg. do 10/00, 75 000 km, 890 000 SIT. AVTO LESCE d.0.0, P 04/531-91-18 13564 BRAVA 1,4 SX 12 V, 1.98, met. modra, 36 000 km, reg. do 10/00, ohranjena, cena 1.630.000 SIT. AVTO LESCE d.0.0., P 531-91-18 13565 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS top-k, prvi lastnik, I. 95, 4 vrata, mineralno zelena barva, redno servisiran, servisna knjižica, klima, avtoradio, el paket, ABS, 2xAB, ALU platišča, spojler, lepo ohranjen, garažiran, prodam. P 041/644-991 MITSUBISHI LANCER 1.6 GLXi, I. 95. reg. do 2/01, prvi lastnik, 4 vrata, kov.sive barve, redno servisiran, ser.knjižica, elek. paket, el, strešno okno, servo volan, ohranjen in garažiran, prodam. P 041/644-991, Jernej ' 14887 SUBARU IMPREZA 1.6 4 WD. 5 vrat, karavan, prvi lastnik, I. 96, reg. do 4/01, bordo rdeča barva, redno servisiran, ser.knjižica. avtoradio, elek. paket, servo volan, zelo lepo ohranjen, garažiran, prodam P 041/644-991 Jernej mbss ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL. Možna menjava in takojšnje izplačilo. Uredimo prepis., P 04/25-72-092g, 041/404-960 16363 Odkup - prodaja RABLJENIH VOZIL, konkurenčne cene, uredimo prepis. MEPAX do o. P 323-298. 041/773-772 15474 KADETT 1.3 karavan, let.89, rdeč, 280.000 SIT. AVTO LESCE P 04/531-91-18 15769 ^Bratov Praprotnik 10, N/WO Tel./fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER .^VV AVTOMOBILSKIH BLAZILCEV¥MONROE3r VOLVO V 70 2.4,1, 97, črn, reg. 3/01, servisna, avt.klima, 4xAB, kot nov, 3940.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15657 .—___- A 8 2.8, I. 96, zelen, servisna, avt.klima, 2x AB, 6xCD, zelo ohranjen, reg. 3/01, 3.990.000 SIT AVTO LESCE 531-91-18 15658 UNO TURBO IE, I. 93, rdeč, reg. 6/01, CZ, ES, ALU, ohranjen, 590.000 SIT AVTO LESCE 531-91-18 15660 CLIO 12. I. 98, reg. do 10700, kov. modre barve, 34000 km, oprema, dal.CZ, AB, cena 1.250.000 SIT. AVTO MLAKAR & POD-BORŠEK, 224-540 15741 COUPE 1.8, I 2000, reg. do 6/01. rdeče barve, 7000 km, oprema: klima, ABS, lita platišča, radio, cena 3700.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK, 224-540 15742 UNO 1.0,1. 96, kov. rdeč, 72000 km, oprema, dal.CZ, alarm, cena 640.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK, 224-540 15743 MAREA 1.6 SX, I. 97, zelene barve, 85000 km, oprema: CZ, ES 1XAB, radio, cena 1590.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK, 224-540 15744 S 19 1.8 RT, I. 94, reg. do 9/00, rdeče barve, 105 000 km, oprema: CZ, ES, cena 840.000 SIT AVTO MLAKAR & PODBORŠEK, 224-540 ESPACE 2.0 RT, let.96, met.moder, zelo ohranjen, ugodno. AVTO LESCE P 04/531-91-18 AUDI 80 1.8 S, I, 91, ABS, CZ. strešno okno, prodam. P 041/335-825_15829 Prodam R 5 FIVE, 60.000 km, I. 96, marec. P 041/287-335 • ...... Prodam R CLIO 1.2 RN, bele barve, 1.11/95, 98.000 km, dal.centralno zaklepanje, servo volan, 5 vrat, cena po dogovoru. P 041/536-478_15979 Prodam R 4,1. 88. registriran do 6/01. P 863- 266 15988 Prodam PUNTO 55. I, 97, zelo lepo ohranjen P 253-13-16_16013 Prodam KOMBI Citroen C25 D. P 041/364- 2 1 8. 18046 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL OD L 91 DALJE. P 01/42-61-315, 041/614-013_16048 REANULT R4, I 88, prodam Int. P 041/347-496 16051 AUDI 80 1.6 TD. I. 91, CZ, ALU platišča, šibedah, metal siv. radio, prodam. P 031/840- 290 16064 FORD FIESTA 14, I, 91, reg. do 5/01, črna, leto ohranjena, prodam P 041/580-919 iao72 Prodam ŠKODO FAVORIT LX. I. 93. 80.000 km. P 0417208-584 ibivs SUBARU LEGACY LIMUZINA ABS in KLIMA li rt je y. DOPI AČIIA MALI OGLASI ZAHVALE i UUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, KRANJSKA C. 4, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 537-24-00 4. OKTOBER 2000 VPIS V PROGRAME • TRGOVEC (1., 2., 3. letnik) • PREKVALIFIKACIJA V PROGRAM TRGOVEC • EKONOMSKI TEHNIK (1., 2., 3., 4. letnik) • EKONOMSKI TEHNIK vpis v 3. letnik po končanem programu TRGOVEC • TURISTIČNI TEHNIK CDI Univerzum vpisuje pri LU 0 Radovljica v naslednje programe: • VRTNAR IN CVETLIČAR • UPRAVNI TEHNIK • STROJNI TEHNIK • ELEKTRO TEHNIK INFORMACIJE: 537-24-00 Prodam OPEL KADEH 1200 C, I. 79, vozen, nereg. ALU platišča vse 4 gume so še dobre, g 863-234 16079 DAIHATSU CHARADE TS, I. 94, 94000 km, prodam. S 041/403-417 16120 Prodam GOLF III 1.8, I. 93, 140.000 km, reg. do 1/01, servo volan, elek.paket, kov.rdeče barve, cena po dogovoru. g 031/850-159 MAZDA 323 KARAVAN 1.6 i, I. 93, zelo ohran-jenega 86000 km, prodam. g 041/552-336 Prodam RENAULT 4, I. 91, reg. do 5/01. » 041/933-947_16227 Prodam R 5, letnik 1993, 5 vrat, 88000 km. g 041/66 88 81 16241 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 88, neregistriran, g 738-243 16246 Prodam FIAT TEMPRO 1.6, I. 92, prevoženo 98000 km, 1. lasltnik, dobro ohranjen, cena po dogovoru. g 041/608-241 16247 Prodam AUDI 80 CC 1.3, 1.86, registriran 7/01, cena 250.000 SIT. g 334-189, 041/906-506 16252 TIPO 1.4,1. 89, met.srebrn, reg. 5/01, s. streha, 295.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 TEMPRA 1.6 SX DGT, 1.93, met. srebrna, reg. 6/01, SV, CZ, ES, 620.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 16255 BMW 523 I, I. 96, črn, reg. 3/01, 2x avt.klima, elek. oprema, ALU, zelo ohranjen, 3,695.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 16256 BMW 318 I, I. 93, R 19 1.4 RT, I, 94, COROL-LA 4 WD kar, I.96, PUNTO 60,1.98, TOLEDO 1.8 GLX, I. 93, LEGACY 2.2 4 WD kar. 91, CMC 1.6 VTI, I. 98, VECTRA 1.6 GL, plus, I. 96, VECTRA 1.8 16 V CD, 1,96, A 6 2.0 E, I. 94, KANGOO 1.4 EXPRESS, I. 98, KANGOO 1.2, I. 99, ESCORT 1.6 KAR, I. 97, PASSAT 1.8 T HIGHLINE. I. 98. AVTO LESCE 531-91-18 16257 ZAPOSLITVE AGENTA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN z izkušnjami, honcrarno zaposlimo. Pogoji: najmanj SŠI, lastni prevoz, gsm, urejenost in zanesljivost. Odlično plačilo za dobro delo. GRADEX nepremičnine, 041-758-755 Ste se naveličali prodaie knjig? Poskusite nekaj drugega! g 5924-800, 041/793-367 14231 Iščem delo (pospravljanje, čiščenje, odvažanje odvečne krame...), g 031/842-416 i4soo Če potrebujete zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo pokličite. g 041/645-186 15396 Za nedoločen čas zaposlimo OFSET TISKARJA na večbarvnem tiskarskem stroju. Inf.na g 700- 18-12 15561 POHIŠTVENEGA MIZARJA zaposlimo takoj ali po dogovoru. g 595-88-02 15772 Na Blejski Dobravi zaposlimo: VODJO KONSTRUKCIJE (znanje PRO E ali podobnega programa), KONSTRUKTERJA (znanje autocad), OPERATERJA na predelavi plastike in SKLADIŠČNIKA. g 041/356-207 15606 Zaposlim VOZNIKA C kategorije v mednarodnem transportu. g 041/767-310 15680 KAVA BAR ŠINK v Kranju zaposli študentko. g 363-390_15682 Izkušenega PEKA zaposlim. g 041 /756-186 Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. Sobote, nedelje-prosto g 041/793-018 15693 Zaposlim MIZARJA. Ferjan Ivan, Sp, Duplje 6, Duplje, 257-17-39 15721 Če si mlada in simpatična se lahko zaposliš redno ali honorarno, kot NATAKARICA ali plesalka in animatorka v nočnem baru. Nudimo dobro plačo, stanovanje in hrano. Štefe s.p. Lesce g 040/248-224_15754 AVTOKLEPARJA zaposlim. Ribnikar, g 04/280-85-00_issu Iščem simpatično dekle za delo v šanku. g dopoldan 422-515, 031 /552-649 15913 SLIKOPLESKARJA KV ali priučenega, s 3-letno prakso, zaposlim. g 041/735-935 15935 Zaposlim DELAVCA za delo na terenu - polaganje laminata, montaža vrat. g 040/279-936 Mlajša upokojena trgovka išče honorarno delo - lahko tudi čiščenje, likanje. g 041/583-506 Iščem ŠOFERJA, lahko tudi mlajšega upokojenca za pomoč pri razvozu v jutranjih urah. g 041/638-565 16021 ZASTOPNIKI ste komunikativni, zanesljivi, odgovorni in pripravljeni na delo?! Nudim delo z gibljivim delovnim časom, dobrim plačilom in prijetnim delovnim okoljem. Možna je redna ali pogodbena zaposlitev. Inf. v sredo in petek na g 031/320-553_16023 Sprejmem PARTNERJA v pizzeriji v Kamniku. Majhen vložek. g 041 /542-040 16031 Prijetno delo, dober zaslužek. Naredite prvi korak in naprej vam bomo pomagali mi. g 041/620-560 16035 Takoj redno zaposlim dekle s prakso za delo v lokalu. Zaželjen lasten prevoz. g 041/685-800 Kozmetičarko s končano srednjo zdravstveno šolo - smer kozmetični tehnik sprejmemo v redno delovno razmerje. Tel.: 041/767-367 (160.500 SIT) SUPER CENA - BOGATA OPREMA 4WD+ servo volan + 2x airbag ♦ elektro paket »18.490°" (1.978.430 SIT) ©S!3 ^SIJZUKI Odajr v£% DISTRIBUTER AMERIŠKEGA PODJETJA ZAPOSLI 9 NOVIH UUDI, BREZPLAČNO ŠOLANJE, ZAGARANTIRAN DOHODEK IN STIMULACIJA. MOŽNOST KARIERE NE GLEDE NA IZOBRAZBO. INFORMACIJE: PONEDELJEK OB 8. DO 17. URE, TOREK OD 8. DO 13. URE PO TELEFONU: 01/530-12-93 mmi__ Narezki, kanapeji, razne pogostitve, catering Šimenko Marko s.p. tel.: 064/312-606 Iščem kakršnokoli delo kot študent. g 031/571-972 16053 Pogodbeno delo dobi upokojena KUHARICA za pomoč v kuhinji. Inf. g 431-267 18055 V okolici Kranja zaposlimo dekle za delo v strežbi. g 031/325-442 -16056 Študentka išče delo za pospravljanje na domu v Kranju ali okolici. "B 222-819 16057 VOZNIKA C in E kategorije, z izkušnjami v mednarodnem transportu zaposlimo. VRBA,d.o.o., Kranj, 04/236-77-33, 041/614-722' 1 ■ mi/s Zaposlimo MIZARJE z izkušnjami in LESNEGA INŽENIRJA z znanjem računalništva za pripravo dela in programov na CNC strojih. Pohištvo ISKRA, d.0.0., Barcetova 3, Medvode, "B 061/613-522 _ 1,6063 Iz Kranja in Radovljice z okolico zaposlimo za popoldansko 3-urno delo osebo s srednjo šolo, starosti od 30-45 let. Dolgoročno delo. "B 041/636-295_'_i6069 Iščemo pošteno žensko za pomoč na domu za en teden v mesecu. g 743-626 16O82 RESTAVRACIJA METULJČEK zaposli 2 KUHARJA iz Škofje Loke ali bližnje okolice. "B 622-270 16O88 Redno ali honorarno zaposlim AVTOMEHANI-KA za delo na avtoodpadu. g 25-26-750 16118 Iščemo dekle za delo v pizzeriji v Kranju. "B 041/508-654 16I81 Z branjem reklam na internetu do dodatnega zaslužka, http://www.tolar.veni.net/prijava.a sp?Refer To-UT106111103978477 16250 CANKARJEVA ZALOŽBA nudimo redno ali honorarno delo. Delo je izključno v pisarni in je namenjeno vsem, ki bi radi delali v telefonski prodaji. % 04/2325-131 med 9. in 17. uro pri g. Erženu ŽIVALI KRAVO simentalko po drugem teletu, težko čez 700 kg, prodam. g 04/255-19-28, po 20. uri Prodam ĆB BIKCA ali TELIČKO križanko. "B 491-466 15989 Prodam BIKCA 150 kg težkega. Sp. Brnik 95, 422-910 1599) Prodam KOBILO NORIK B rodovnik z žrebetom ali brez. "B 310-852 15996 AŽ PANJE s čebelami 9 satarje, ugodno pro-dam. g 5945-205_16006 Prodam KOZE z mladići srnaste. "B 562-031 BIKCA simentalca, težkega 115 kg, prodam. "B 04/723-676_ieoi2_ Prodam JAGNETA za zakol ali nadaljno rejo. g 041/840-669_16020 Prodam čb BIKCA, starega en teden, g 874-331 V Trboje se je zatekel MLAD RJAV KUŽA. Dobn ljudje, ki bi želeli imeti PSA naj pokličejo na "B 491-015 Prodam PUJSKE 20-25 kg in SADJEVEC. Zg. Duplje 26, 257-11-57_18067 Prodam ČB bikca 3 in 1 teden. g 51-82-337 Prodam PSICO šarplaninko. g 742-7 2 5 16074 Oddam dva mlada PSA (labradorec) in OVČJE KOŽE po izbiri. g 04/514-12-26 16085 Prodam BIKCA mesnate pasme (belgijski plavi) za nadaljno rejo. g 411-724 16092 Prodam mlado KRAVO simentalko. brejo 9 mesecev. g 2522-816 16093 Zaradi bolezni lastnika prodam brejo KRAVO simentalko. g 041/215-666 16095 Prodam 14 dni starega TELETA BIKCA." Kozina, Okroglo 15. Naklo, g 2571-712 16107 Prodam BIKCA čb m TELIČKO simentalko. Češnjevek 9_icm Prodam čb BIKCA starega 7 dni. "B 041 /692-722 PRAŠIČE različno težke ugodno prodam in pripeljem na dom. g 041/730-990 ieizs Prodam TELETA simentalca 110 kg in 140 kg bikca. g 736-448 16179 Prodam ČB BIKCA, star 10 dni. Praprotna polica 15, Cerklje 16201 Prodam 10 dni starega BIKCA. "B 730-263 Prodam čb BIKCA star en teden. Podbrezje 107, 731-555_16217 Prodam BIKCA simentalca 15 dni. TT 431-352 Prodam 14 dni starega čb BIKCA, g 460-052 Prodam črnobelega TELIČKA. "B 061/823-675 Prodam KRAVO simentalko v 9. mesecu bre-josti. g 461-802_i623i Prodam KRAVO za zakol, staro 9 let. g 801-278 Zamenjam BIKCA simentalca za brejo telico. g 721-120 16242 ŽIVALI KUPIM Kupim TELIČA-o simentalca do 14 dni starega, okolica Šenčurja, g 041/234-119 16045 Vzamem ali kupim DALMATINCA starega od 5 do 8 tednov, g 04/3068-790 16226 ZAHVALA Ob zadnjem slovesu od našega dragega SLAVKA VELIKANJE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Potočnikovi in osebju bolnišnice Golnik za nesebično pomoč pri ohranjanju njegovega zdravja, LD Jezersko, govornikom, pevcem in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ki žalujete z nami in ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 8. septembra 2000 ZAHVALA Ko hudo si ti zbolela, zapustila si nas v upanju in z močno voljo, da boš ozdravela, '/.al bolezen ne pozna meja in vsak dan hujša je bila. Usoda je tako hotela, da ti lepše bi bilo. Ob zadnjem slovesu naše drage JOŽEFE PANJAN, roj. Roblek Srdinčeve Joži iz Britofa Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste nam stali ob strani. ŽALUJOČI VSI NJENI September, 2000 ZAHVALA Bila si sončni žarek, ki je posijal v naše življenje. Tvoj igrivi nasmeh nas je vedno razveseljeval in osrečeval. Hvala, da si bila z nami! Ob prerani in nenadomestljivi izgubi drage hčerke in sestre ŠPELE NOVAK se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki soji na kraju nesreče nudili prvo pomoč in se trudili, da bi ohranili njeno mlado življenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za nesebično pomoč, tolažilne besede, še posebej njeni botrici Maji za čutne poslovilne besede. Posebna hvala vsem prijateljem, znancem in sosedom, njenim sodelavcem Casinoja Bled, kolektivu Elektrode Jesenice in Štela Bled za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Prav lepa hvala tudi njenim prijateljem in prijateljicam, Karmen za lepe poslovilne besede, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI V SPOMIN 10. septembra 2000 je minilo leto, odkar nas je zapustil RAJKO BIZOVIČAR roj. 2. 8. 1956 Hvala vsem, ki se ga radi spominjate. Njegovi: žena Dani, hčerki Tanja in Katja, oče Jernej, mati Apolonija, družine Bohinec, Rozman in družina Kralj Predoslje, septembra 2000 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata JOŽETA ZAPLOTNIKA Rajmundov'ga Joža se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala lovcem in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi Torek, 12. septembra 2000 Vsi na tej strani ie imajo nove telefons Kličite jih na nove! KUčrrtNOVt! ttp://tis.telekom.si Telekom^ Slovenije >v ^^^^ NE MOREMO POTOVATI NAMESTO VAS, LAHKO PA SMO VAM KAŽIPOT DOBER IZLET I DOBER IZLET /Va Dunaj V rubriki DOBER IZLET Vas ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj, d.d., prisrčno vabi na Dunaj, v mesto cesarskega veličanstva, valčkov kavarn s patino častitljive tradicije - ter sodobno evropsko Prestolnico. Po izjemno ugodni cei*i 16.700 tolarjev za dvodnevni izlet v soboto, 23., ter v nedeljo, 24. septembra, boste spoznali največje dunajske znamenitosti, v ceno je vključen tudi en polpenzion. Ampak res ugodna cena tega imenitnega izleta na Dunaj še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa i* cena Alpetourjevega izleta 23. + 24. septembra samo 15.900 SIT. Ob prijavi je potrebno imeli s seboj naslovljeni izvod tokratne številke Gorenjskega glasa in Vaše potovanje na Dunaj bo cenejše. Odhod 23. septembra zelo zgodaj, ob 03.00 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpe-tourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki, v Medvodah ali v Ljubljani pred halo Tivoli. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: pet Alpetour je -vih turističnih poslovalnic na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škojji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa. KVIBO tledo F.\v 04 596 *5 i kvibo ' kvibo si Zaradi pomanjk \n> v bodo mnogi v-1 i rocj poči inu \ PRI :\\ 11 1 DOM \. PRI PUŠČENl SAMI S! BI IN l l UM. Dasi bilo rAKiH otrok čim manj« ji ki \ n \ 0 1'ROk IN PRI . 1\ \ ».m a pobi »o POM1 . IK SONCI , V 11 • mi M \\; l \k\i \Kv '.m .i : ivo KBR kTl 74 Mtl i?ONO> 1 o i \ !\; l v IN rAKO OMOOOČtTI LETOVANI1 2.000 0 I ROKOM, B? BILI SICER; \ rO PR1KRKji \ M. Pridri .111 £j N \M. Odprimo počitnice \soni otrokom GRČIJA - Otok Krt *AJfjk 20.9. ladja - ladja in 7x n/z Ml Gouvia 34.900 SIT ® ITALIJA - Kalabrija TURISTIČNI 15.9. avtobus in 7x nočitev v apart. 29.900 SIT BOUTI0UE HRVAŠKA • Dubrovnik Prečna 8, Ljubljana 17.9. letalo IZg.) in 7x polp. v htr* 45.000 SIT tel.: 01/130 35 50 tac 01/130 35 56 www.intour s . • i Majhen au za velik živžav Km se veselite rojsba. ko vasi nadobudnc/i oh lelu se gajo I roko pO svojem prvem kosu torto in če/, čas. kot bi mignil, strokovnjasko upihnejo pet sveč, dodajte življenju se eno darilo: pomagajte nam zaščititi ¥SC otroke pred boleznimi, ki so njihovi tradicionalni ubijalci S cepljenjem jih je mogoče preprečiti. _ Morda bodo pr.is zaradi v a* lahko praznovali uicli n.i drugem koncu sveta /in i račun 50102-6-8-990M narm r, nakazila Cepljenje unicef i§5 ODISEJEVO TURISTIČNO OKO Turistično društvo Bohinj prireja v nedeljo, 17. septembra 2000, v Ukancu tradicionalno prireditev "Kravji bal", ki bo letos že 47. po vrsti. Prireditev se začne ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu. Na začetku programa se bodo predstavili Godba na pihala iz Laškega z mažoretno skupino, ob 11. uri sledi nastop bohinjskih folklornih skupin z gosti iz Avstrije (Schuplattlgruppe "D-Almrauschbuam" ~*1'- 1 Umberg/VVernberg) ter pevka ljudskih pesmi Vida Frajham. Ob 2 30 uri bo mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki jo priženejo s JJjanin. Po končanem kulturnem programu ob 13. uri pa bo za zabavo poskrbel ansambel tkart. V sklopu Kravjega bala bodo potekale na istem prireditvenem prostoru tudi zabavne sPortne igre na temo starih planinskih in kmečkih običajev (tekmovanje z žagami, n°snja rjuh sena v svisli, streljanje s fračo...). Poleg pašne živine s planin pa bomo obisko-^Icem predstavili tudi našo domačo bohinjsko kravo - ciko. Povezovalec programa bo Kon-01 Pižom. Na prireditvi bo poskrbljeno predvsem za domačo bohinjsko in lovsko kuhinjo. Vstopnina za prireditev znaša 500,- sit. Otroci do 16 let starosti vstopnine ne plačajo. Parkiranje avtomobilov je brezplačno. Ljubljana, tel.:061/1800 850 Kranj, Maistrov trg 2 tel.:380 300 E-mail: odls«j@odis«j-sl.sl NAŠTEJTE VSAJ TRI KRAJE NA OTOKU KORČULA, KI SO DEL PONUDBE TURISTIČNE AGENCIJE ODISEJ! Odgovore pošljite na dopisnicah do 29. septembra na naslov: Gorenjski glas, | Zoisova 1,4000 Kranj. Javno žrebanje bo 29. septembra v odaji GTV mix. Upeli bomo samo tiste odgovore, ki jim bo priloženo originalno Odisejevo oko Nagrajenec bo dobil namestitev v hotelu z avtobusnim prevozom, v poletnem času za eno osebo. ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel :041/643-014 \/\ pokličite, sporočite, predlagajte... |^| I bomo pisali HalO, (MMSMEHGLAS! Srečanje bolnikov multiple skleroze Bohinjska Bistrica, 12. septembra - Minulo soboto je bilo v Bohinju tradicionalno srečanje članov Združenja bolnikov multiple skleroze Slovenije, ki jo je letos pripravila gorenjska podružnica. V lepem in sončnem vremenu se ga je udeležilo več kot 150 bolnikov, nanj pa so povabili tudi člane celjske in kočevske podružnice. Udeleženci srečanja bolnikov multiple skleroze so se med drugim z ladjo popeljali po Bohinjskem jezeru. V Sloveniji deluje 15 podružnic, ki poleg strokovnih vsako leto pripravijo tudi družabna srečanja. Zadnje srečanje gorenjske podružnice je bilo pred tremi leti na Šmarjetni gori, letos pa so jih gostoljubno sprejeli v bohinjski občini. Tamkajšnji župan Franc Kramar je udeležencem sobotnega srečanja omogočil brezplačne panoramske vožnje z ladjo po Bohinjskem jezeru, slednjih so bili deležni tudi udeleženci na invalidskih vozičkih, z njimi pa se je popeljal tudi župan Kramar. Jože Tavčar, predsednik gorenjske podružnice Združenja bolnikov multiple skleroze, je povedal, da tako prisrčnega sprejema, kot so ga bili deležni v Bohinju, že dolgo niso doživeli, zato navdušenje udeležencev ni bilo presenetljivo. "Nekateri bolniki multiple skleroze imajo le malo priložnosti za druženje, zato so takih srečanj še posebej veseli. Niti v sanjah pa si nismo predstavljali, da nas bodo v Bohinju tako lepo sprejeli in nam poleg voženj z ladjo odstopili tudi občinski prostor v Bohinjski Bistrici, za kar se bohinjskemu županu lepo zahvaljujejmo, hvaležni pa smo tudi sponzorjem, ki so prispevali pijačo in sladice," je še dodal Tavčar. Po vožnji z ladjo so udeleženci srečanje nadaljevali v Bohinjski Bistrici, kjer so jih pozdravili plesalci otroške folklorne skupine Bohinj, ki jo vodi Viktor Mencinger, dobrodošlico jim je zaželel župan Kramar, za vesele viže pa je poskrbela glasbena skupina Zlatorog. • R. Škrjanc, foto: T. Doki Policist ne me... Minister za notranje zadeve dr. Peter Jambrek je pod št. 0202-1-009/55-2000 že 29. avgusta izdal Odredbo o delih, ki jih policist ne sme opravljati. Pravna podlaga tej odredbi, kije včeraj ugledala luč sveta' v najnovejšem Uradnem listu RS z datumom 8. september na prvi strani, je Zakon o policiji iz leta 1998. Zdaj navadne državljanke in državljani točno vemo, česa slovenski policist - poleg svojega dela - ne sme opravljati, ker bi ga takšno (dodatno) delo oviralo pri opravljanju policijskih nalog. Policist npr. ne sme delati v tujini ali delati za tuje pravne osebe; ne sme prodajati ih tržiti blaga; ne sme streči in pomagati pri strežbi v gostinskih lokalih (veselice v odredbi niso omenjene); ne sme posredovati ali sklepati pogodb pri prodaji premičnin in nepremičnin; ne sme zavarovati javnih shodov in javnih prireditev ter opravljati rediteljske dejavnosti v gos-tinskih in drugih objektih; ne sme delati v zasebni varnostni agenciji in opravljati detektivske dejavnosti.... In tako dalje, celotna odredba obsega pol strani. Po domače bi rekli, da je minister Jambrek jasno in glasno predpisal, kje in kako policisti ne smejo fušati'. Najpomembnejša razloga, ki pri posamezniku botrujeta odločitvi za fus, sta: neustrezni delovni pogoji, vključno z zanikrno plačo; slaba ponudba oz. veliko povpraševanje po kakovostnem delu. Ker je v slovenski policiji veliko vrhunsko usposobljenih, izkušenih strokovnjakov, ki jih država slabo plačuje, po njihovi strokovnosti pa je na trgu veliko povpraševanje, si drznemo napovedati, da Jambrekova uredba ne bo imela kakšnega velikega učinka. Morda le to, da bo policijo (spet) zapustilo nekaj desetin najbolj izkušenih strokovnjakinj in strokovnjakov, katerim bodo - namesto države - drugi delodajalci zagotovili boljše pogoje. Vabilo na 1 ć\ Kronski večer t t____ VJ* v sredo, 13. septembra 2000, ob 20.00 Gostilna Krona na Mestnem trgu Škofja Loka gre naprej: da ali ne? - Koliko nas še navdušijo uspehi naših loških košarkarjev, rokometašev ali odbojkarjev? - Ali je toliko moči in športnega duha v Loki, da podpremo tiste kolektivne športe v Loki, ki so že blizu najboljšim, pa jim manjka le še dodatna podpora? - Kaj pravijo sponzorji in kaj donatorji loškega športa? - Koliko lahko javnost vpliva na izgradnjo novega športnega objekta na Trati? Dopusti so mimo, Kronski večeri gredo Simon Mlakar, naprej! Vabljeni vsi, ki vas tema zanima. soorganizator Kronskih večerov Det S€&M