3 I* hu j a vsak četrtek. Cona mi jo 3 K na loto. (Za Nomčijo 4 K, ea Ameriko in drugo tuje države 6 K.) — Posamezno številko se prodajajo -——— po 10 vinarjov. ■■ Slovenskemu ljudstvu v pouk in zetovo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Ufodntitvu „Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeve nlio*. Naročnina, reklamacijo »n in-eerati pa: Upravništvu ,,Domoljuba*. —- Ljubljana, Kopitarjeva ulica — t ■ ■ -—-- ■ — ■ ——— - ■ — ---- Štev. 13. V Ljubljani, dne 29, marca 1917. Leto XXX. Žitni monopol. S tem moramo računati, kar smo že povedali v svojem listu, da bo še nekaj let po vojski treba omejiti uporabo meke in drugih-živil, ki jih je treba deloma ali popolnoma kupovati na tujem. Potemtakem bodimo pripravljeni, da bo taka organizacija, kakršno imamo v zavodu za promet z žitom ob času vojne, tudi še po vojski živela. Ko se je ta organizacija imela začeti, smo na vso moč priporočali, naj se zlasti zadruge lotijo komisionarskega dela. Rekli smo takrat, da ne bo prav, ako pride dobava žita za državo vsa, ali pretežno vsa v roke trgovcem, ki gotovo nimajo namena braniti kmeta in njegovo produkcijo. Imeli smo prav; po nekaterih deželah so se zlasti judje rinili v komisionarsko službo in pri tem dobili priložnost za mnogo kupčij, ki bi se bile sicer izpeljale brez njihovega posTedovanja. Ne prezrimo, da komisionar natančno pozna razmere v svojem okolišu. Za vsakega bajtarja ve, koliko in kaj pridela. Natančno mu je znano, koliko se potrebuje, da se njegov okoliš preživi. Vse te reči so za trgovca ogromnega pomena. Ker smo te misli, da bodi prekupcev samo toliko, kolikor jih je neobhodno potrebno, in naj se tisti, kateri pridelujejo, postavijo neposredno v zvezo s tistimi, kateri pridelke Tabijo, nam te izkušnje pri prekupcih ne morejo biti vse eno. Toda kar je, je. Gledati moramo, da se za naprej popravi, kolikor je mogoče, kar je bilo do sedaj napačnega. Za naprej, pravimo. Koliko časa bo ta naprej trajal, ne vemo. Slišimo pa od vsr-h strani iz Nemčije in pri nas, naj se nakup m prodaja žita in vseh mlinskih izdelkov trajno prepusti državi, naj torej to, kar 'e sedaj med vojsko, ostane trajno, ali z drugimi besedami, naj se uvede državni žitni monopol, kakor ga imamo za sol, to- in smodnik. Kdor premi&lja, kako e« bodo plačevali v vojski narejeni dolgovi, pač lahko pride na to misel. Po uradnih podatkih se je od 1, 1907. do 1. 1912 porabilo na leto v naši državni polovici povprek 33,182.182 kvintalov pšenice in 33,750.162 kvintalov rži. Tu vmes je seveda všteta lista pšenica in rž, ki sta se kupili na Ogrskem in v drugih državah. Povprek je imela v tem času pšenica na Dunaju ceno dobro 23 K za kvintal, rž pa 19 K 50 v. Lahko je umevati, da bi dobila država veliko novih dohodkov, ako bi imela žitni monopol in sama določevala cene. Splošno opažamo, da se hočejo dolgovi pokriti zlasti z nenaravnostnimi davki, torej predvsem z užitnino. Po uradnih podatkih 1, 1910. je odpadlo na glavo v naši državni polovici užitninskega davka na žganje 3 K 42 v,, za vino in mošt 50 v., za pivo 2 K 82 v., ' za meso in klavno živino 61 v., za sladkor 5 K 68 v,, za druge davščine tega značaja 1 K 18 v,, torej vse užit-nine za državo 14 K 21 v. na osebo. Za tobak pa je prišlo čiste davščine 6 K 18 v, na glavo, Od tistega časa se je užitnina na žganje in pivo znatno zvišala, tudi tobak je veliko dražji. Že iz tega torej vidimo, od kod država hoče pomnožiti svoje dohodke. Napoveduje se nam tudi v bližnjem času znatni državni davek na vino. Cene bodo za žito splošno mnogo večje po vojski, o čemer smo že govorili, ker je cena zlasti v Ameriki šla zelo kvišku. Na Ruskem imajo pač v Sibiriji in v južni Rusiji ogromne zaloge žita od zadnjih treh let, ker ga niso mogli zvoziti po morju skozi Dardanele. Če bi vsa ta množina ruskega žita prišla naenkrat na trg, bi se morda mimogrede znižala cena, toda samo mimogrede. Splošno moramo računati z večjimi cenami. Iz tega se pa ne da sklepati, da bi zavoljo višjih cen država ne imela poguma tudi od svoje strani št: znaten del pridobiti. Pripomniti moramo, da pri žitnem monopolu ne gre samo za pšenico in rž, marveč tudi za ječmen, oves in koruzo. Ječmena se pridela povprek r naši državi 16 milijonov kvintalov na leto. Od tega se je prodalo pred vojsko na Nemško za pivovarne povprek za okroglih 33 milijonov kron na leto; ovsa se pridela povprek 21 milijonov kvintalov, v tujih državah se ga kupi za domačo uporabo okroglo za 900.000 kron; koruze se pridela povprek 4 milijone kvintalov. L. 1913. se je je poleg tega kupilo v tujini za okroglo 84 milijonov kron. Ogromna vsota denarja gre torej za žito in mlinske izdelke. Dav-kar ima tukaj široko pot. Ali je ta pot primerna tistim, kateri kupujejo moko ali ne, o tem je sodba lahka, toda država se glede na svoje potrebe ne bo ozirala na take pomisleke in zato ne moremo odbiti od sebe misli, da bo treba računati z žilnim monopolom. To lahko brez ovinkov povemo, da je žitni monopol mogoč v taki obliki, da ne bo jemal veselja poljedelcu za njegovo delo; seveda ima ta reč vse polno velikih nevarnosti v sebi, katere morejo, če se jim ne izogne država, podreti to veselje in a tem neprimerno škodovati poljedelstvu in tudi državi. Ta vprašanja bomo obravnavali kasneje. Pridelujte veliko prstenine! Poleg krompirja, fižola in zelja prištevamo tudi prsten in o — korenje, repo, peso in recimo še podzemeljske kolerabe — k glavnim poljskim pridelkom, ki so posebno važni za prerejo pre--šičev, pa. tudi za pokladanje govedL V današnjih, čez vse resnih časih in. ob teh razmerah pa hodijo ti pridelki v poštev tudi — kot važen pripomoček k človeški prehrani. Že prej, ko nam ni manjkalo krompirja in druerih boljših pridelkov, so ponekodi prav radi in vsaj za izpre-membo kuhali korenje, sladko repo in n podzemeljsko kolerabo. Dandanes jo pa to še vse drugače. Marsikaka mestna pa iudi kmečka gospodinja bi bila sedajle na spomlad vesela, ko bi imela šo kako repo ali koren, da bi ga skuhala, ko trka glad na vrata. Le objestni in pregrešno izbirčni ljudje bi so danes spotikali ob taki hrani, češ da to ni za ljudi ampak samo za prešiče. Prstenina (zlasti korenje in podzemeljske kolerabe) ima v sebi veliko sladkorja in je torej ne samo okusna, ampak tudi tečna in redilna jed. Razen sladkorja ima pa tudi veliko rudninskih snovi in velja vsled tega splošno kot j ako zdrava prikulia. Ker je prstenina, kakor smo že omenili, glavna in izvrstna hrana prešičem in govedi, in se vrhutega zlasti ob sedanjem času vedno lahko dr a g o proda V vsaki množini, no bomo prišli v zadrego, da bi je pridelali preveč. Prstenina se končno tudi prav lahko shrani čez zimo bodisi v kleteh ali v jamah na prostem in je veliko manj podvržena gnilobi nego krompir. Najvažnejši pridelek i.gmed prs'e-ninskili rastlin jo korenje, najsib.o namenjeno v hrano človeku ali domačim živalim. Ker korenje raste jako počasi, ga sejemo zgodaj spomladi. Zato prav sedaj opozarjamo kmetovalce, da si pravo:: siio oskrbe potrebno seme in se jejo koli k o r m o g o i- o veliko k o r e n j a. Tudi nekaj rope lahko sejemo spomladi, u. pr. med zgodnji krompir ali med kak drug pridelek. Mešeca maja in junija 1 >o za hrano najhuje in bo prišla prav vsaka novina. Glavni repni pridelek jo pa jesenska ali s11 r n t б б iT a repa. Toči a že spomladi moramo druge posevke tako urediti, da bomo imeli ob žetvi dpvolj prostora za repo. Takisto moramo že sedaj, ko odbiramo s o -m e n s k o p r s t e n i n o , misliti na re-pino seme. P o d z o m o 1 j s k e kolera b e se-jemo navadno meseca/maja v sej al niče, kakor n. pr. zelje, oluovt. kolerabe itd. Ko se sadike dovolj razvijejo, jih presadimo na dobro pripravljeno, gnojno zemljo po kakih 30 do 35 cm vsaksebi. Vsa prstenina hoče imeti globoko, dobro udelano in ugnojeno zemljo. Posebno pa .je hvaležna za večkratno temeljito o k o p a v a n j e. Kmetovalci, ako boste pridelali razen krompirja prav veliko prst e- ii i n e, s e ti a m n i bati 1 a k o ( e ! „ ; » .... , / Pregled po svetu. Za državni zbor. Nemške stranke so. eborovale 22. marca na Dunaju. Predsedoval je znani dr. Gross, navzoča sta bila tudi ministra Baerenreither in Urban. Zedi-aili so se glede načrtov o novi Ureditvi političnih razmer v Avstriji ter pozvali vlado, naj skliče državni zbor, , Hudi dnevi ža Rusijo. VPetrogradu se je ustanovil, odbor, ki je poslal novi vladi 2 * ultimat. V njem se zahteva: 1. Vpelje naj se 1 j u d o v 1 a d a. 2. Začno naj se mirovna pogajanja. 3. Odpuste naj se takoj vpoklicani vojaki. Če bi vlada predloge odklonila, bi odbor vse storil, da jo strmoglavi, — Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je odstavljen kot vrhovni poveljnik armade. Večkrat se je trdilo, dn. bi sam rad postal car. Nova vlada na Francoskem. Med vojnim ministrom Lyautey in med generalom Nivelle je bilo nekaj časa nesoglasje, zato se je vojni minister umaknil. Z njim je odstopil tudi ministrski predsednik Briand. Njegov naslednik je 75letni finančni minister Ribot, soustanovitelj rusko-francoske zveze. Vojno ministrstvo je prevzel profesor Paialeve. Glede vojue politike se menda ne bo kaj prida izpremenilo. Amerika, Kongres ima izredno zasedanje 2, aprila. Wilson je izja"il, da je Amerika pravzaprav že v vojnem štanju z Nemčijo; od njenega ravnanja je odvisno, aH se razplete "vojska v vsem obsegu, ali ne. Wilson oborožuje nadalje ameriško vojno moč. Govori se, da je ukazal, naj se mobilizira armada 5C0.000 mož. Dalje je baje nakazal pol milijarde za^zgiudbo uničevalcev podmorskih čolnov. Svetovna vof&ka. Naš sunek pri Kostanjevici. — Oslabela odporna sila ruske armade vsled revolucije. — Uspešni napadi zaveznikov \ Bukovini, Karpal-ili in . Borezini. — Ustavljeni frftltcoski mipndi v Maeedo-liijf. —' .Nemci skrajšali fronto na Francoskem. -^Pomorska vojska. — Uspeli predrzne nemške križa rke. — Nemški princ ujet v zračnem ho.ju. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Naš napad pri Kostanjevici, 25. marca so udrli manjši oddelki naših čet pri Ko* stanjevici v sovražnikove jarke, pregnali sovražne straže in se vrnili v svoje postojanke. — Na Krasu so bili zopet živahnejši topniški boji. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Revolucija in vojska, V drugi polovici marca so nameravali naši sovražniki splošno ofenzivo na osrednji državi. Revolucija v Rusiji je pa prekrižala vse račune Vsled revolucije ruska armada vsaj za nekaj časa rii več zmožna za kako večje podjetje. Več višjih generalov so odstavili, nekateri so se ' pa sami odpovedali. Vrhovno vodstvo ar-^ made je baje prevz^Lfyieeben odsek dume. | Delo po tovarnali za'l5fožje in municijo je 1 deloma še vedno ustavljeno. Dovoz rr.uni-cije in vojnih potrebščin ni več v redu. Vojaki odrekajo službo in pravijo, da je revo- j lucijonarna vlada tudi vojakom dala pravico stavkäti. Vež' višjih častnikov je bilo u.bitiji, /med, njimi poveljnik vzhodnomor-r sk'ega. IprödFöVjk 'acinviral Nefiepiri, poveljmlj moskovskega gardnega polka polkovnik Katerini in drugi. Take razmere na armado silno sjabo vplivajo, in naši so zadnje dni spoznali, da nima ruska armada v?,č, tiste žilave odporne sile kot prej. Uspešen sunek v Bukovini. Južne od Dorne Vatre so naši poizvedovalni oddelki napadli sovražno črto. Odpor Rusov je bil tako slab, da so naši prodrli do četrte ruske črte. Uspeh v Karpatih. 23. marca so bili južno od Trotusa, v vzhodnih Karpatih srditi boji. Severno od doline Csobanyos so naše čete naskočile sovražne postojanke na širini 2 kilometrov in so prodrle poldrugi kilometer v sovražnikove zakope. Južno te doline so pa Rusi napadli. Hoteli so nam iztrgati postojanke na višini Magyaros. Ruski napad se je popolnoma ponesrečil; za.-piralni ogenj naše artilierije je razkropil napadajoče oddelke in jih pognal nazaj. Pii tem so naši ujeli 500 Rusov. Boji pri Berezini. Pri Berezini, vzhodno od Lide, so zavezniške čete tudi napravile uspešen sunek v sovražnikove postojanke. V širini 4 km so zavezniki prodrli čez prvo rusko brambno' črto do druge, uničili vse brambne naprave, zadali Rusom težke izgube in se vrnili z 220 ujetniki ter bogatini plenom. — Ob spodnjem Seretu in DoWävi so se morale sovražne čete umakniti radi velike povodnji, ki je naslala ob teh rekah, M ACEDONSKO BOJIŠČE. Ustavljeni francoski apadi. Od 12. do 21. marca so Francozi dan na dan napadali v prostoru med Ohridskim in Prespanskim jezerom in pri Bitolju. V boj so poslali več divizij, topništvo je razvilo vso svojo silo; toda vse zastonj. V .prostoru med obema jezeroma so bili vsi napadi gladko odbiti; tu so se boi'ili na naši strani tudi albanski prostovoljci. Pri Bitolju je sovražnik 15. in 18. .ma-roa wekoltko, napredoval. 20. in. 21, marca so pa bolgarske in nemške čete v protinapadu iztrgal«? Francozom poprej izgubljene jarke. Vse obvladajoče višine za-padno in severno Bitolja so ostale v rokah zaveznikov. Iz teh-višinskih postojank Bolgari in Nemci neprestano nadlegujejo sovražnika v Bitolju. Da bi se rešili iz tega neprijetnega položaja, so skušali Francozi v teli bojih osvojiti omenjene višine; toda. doživeli so le krvave izgube, radi katerih so morali ustaviti nadaljriie boje. FRANCOSKO BOJIŠČE. Nemci skrajšali svojo bojno črto. Ako pogledamo na zemljevid francoskega bojišča opazimo takoj, kako se je bojna črki vila 'sem i nt ja; y velikanskih vijugali .pofcb-j no ob reki Ankri iii Oisi. Taka vijugasla bojna črta je primerna samo za napadalca, ker mu nudi priliko, da zagrabi nasprotnika od strani. Nemcem pa ni kazalo, da bi začeli iz teh postojank ofenzivo. Sovražnik jgjjsvoje postojanke silno utrdil, zbral v nj'lt mjiogo težke artiljerije in veliko pehote. Ofenziva bi v teli razmerah Nemce preveč stala, zato so se umaknili. S tem so izvabili sovražnika iz njegovih utrjenih postojank na odprto, neutrjeno polje, ;ga prisilili,, da procl.tra tja,- k'jer je za 'Nemce, najbolj ugodno. Ozemlje5, katero so Nemci prepustili so-vražniJiu-Je. pojsoigo na uničeno»azainc so etesie,/m'ostpvj in železniške proge, lalio.ida bodo nasprotniki prišli v ozemlje, ki jim ne bo nudilo ne strehe, ne kritja, in kamor bo zelo otežkočen dovoz živil in streliva, V takih razmerah bi bila bitka na odprtem polj« za sovražnika lahko uničevalna. — Nemci so se umaknili na črti od Arrasa do Soissonsa v svoje, že dolgo časa pripravljene postojanke. S tem so izravnali in zelo skrajšali svojo bojno črto, Nova bojna črta je toliko krajša od prejšnje, da so Nemci na boljšem za 300.000 mož. Ta armada je sedi] prosta in Nemci jo lahko porabijo tam, kjer hočejo sovražniku zadati odločilen udarec. Franeoslco-angleške armade se morajo sedaj vsled nemškega umikanja popolnoma preurediti in nanovo razvrstiti. S tem bo Izgubljenega zanje mnogo časa, odložiti morajo zopet svojo nameravano ofenzivo in pustiti Nemcem priliko, da tačas lahko udarijo, kjer jim najbolj kaže. PODMORSKA VOJSKA, Izgube sovražnih mornaric. S potopom fDantona« je dosegel obseg potopljenih sovražnih bojnih ladij 850.000 ton. To se pravi, da je bilo sovražnih bojnih ladij od začetka vojske toliko potopljenih, kolikor so imele prostornine pred vojsko vse vojne iudfe Japonske in Rusije skupaj. Drzna nemška križarka »Möve«. Pred, 3obrim letom — 4. marca 1916 — se je nemška križarka »Möve« vrnila s prve, rogmesečne vožnje po Atlantskem oceanu, pravi strah sovražnim trgovskim ladjam! iVee sovražne vojne mornarica so poslale v»pie ladje, da bi jo ujele ali uničile, pa vse je bflo zastonj. Te dni se je ta predrzna križarka zopet vrnila v nemško pristanišče. Poveljnik poroča, da je potopil 22 parnikov in 5 jadrnic. 2 sovražna parnika je pa zaplenil in poslal z ujetimi mornarji v doma-oe pristanišče. Oba zaplenjena parnika sta pripeljala več sto ujetnikov, »Möve« sama (8» je pa privedla 593. Kako je na Ruskem? Revolucija še ni končana. Ruski soc. revelecijonarji zahtevajo sedaj, naj se takoj Bačno pogajanja za mir, zraven pa, naj se eetanovi republikanska vlada. Delavci v Petrogradu se deloma branijo delati za vojno. — Novi ministri so vsi v svojih ura-dii ter zborujejo vsak dan. Po vseh guber-nijah so imenovani novi komisarji. — V Pe-Irogiadu je zaenkrat dovolj živil; lakota je pa v jugozapadnih pokrajinah blizu fronte, zlaetS v Voliniji, Besarabiji in drugod. Ve-»ihi knez Mihael Aleksandrovič se brani prewteti carsko čast. Najbrž mu je znano, da boče ententa spraviti na prestol vrhovne^ arnmdnega poveljnika Nikolaja Niko- ki je zanj baje vneta tudi višja du-«ovg«na. No, Mihael se dobro zaveda, ki-ko pomemben je zlasti ob sedanjih ruskih ««ЖЈвИјаћ pregovor: »Danes meni, jutri jebL« Sicer pa Mihaela označajo kot ne-katvttg, sanjača. Biväi car, ki se imenuje ®edaj Nikolaj Romanov, in njegova sop>ro-SV^ita sedaj kot ujetnika v Carskojem # Zaenkrat imajo na Ruskem diktatorja * imenom Kerenski, V novi vladi je ta mož pravosodni minister, ker je po poklicu odvetnik, ki je v dumi zastopal delavsko stranko. Kerenski je podpisal dekret, da se odpravi smrtna kazen,- Odpravil je baje tudi plemstvo in naslov »ekscelenca«. — Revolucijonarji celo zahtevajo, naj se bivši car pripelje na zatožno klop. Kaj pravi Anglija? Ruskega preobrata, ki se še ni ustavil, se pač ne more veseliti, kajti posledice bodo po splošnem mnenju vse druge, nego bi bilo Angliji všeč. Če Mihael ne sprejme ponudenega prestola, Anglije to sicer ne bo nič motilo, saj ji je še celo všeč, če monarhije padajo, kajti kralji in cesarji se ne dajo podkupiti, pri prezi-dentih in njihovih ministrih pa v tem oziru Anglija nima težav. Vendar pa že tudi angleški politiki spoznavajo, da so se v tem slučaju na Ruskem vrezali; prebivalci mest se niso dali zavesti v cestne boje, da bi vojsko podaljšali, ampak da bi pospešili mir; kruha hočejo, ne pa vojske. Ako sedanji mogotci na ruskem »krmilu« tem željam ne bodo mogli ali hoteli ustreči, se bo sila razdrapanega ljudstva obrnila proti Minister A. Höfer, vodja prehranjevalnega urada. njim. Seme razdora, ki so ga sejali v Petrogradu, se je jelo razvijali in rasti tako, da ga bo težko zadržati. Preobrat in valovanje na Ruskem se je pravzaprav šele začelo; kaj bo iz tega nastalo, tega danes ne moremo povedati. To je gotovo, da se še nobena država vsled notranje revolucije ni utrdila. Še vedno so resnične besede božjega Zveličarja: »Kraljestvo, ki je v sebi needino, bo razpadlo.« Tudi lahko rečemo, da smemo od ruske revolucije pričakovati konec vojske, če ne v prihodnjih dneh, pa vsaj v doglednem času. Prezreti ne smemo, da tudi v Franciji in v Italiji že dolgo časa tli. Anglija je pa na Ruskem vrgla zadnjo karto, i ... Olivoivft .i :.I,JV OUOU '('. "!.' .--bo - . Tedenske novice. Listnica «pravui&tva. Ceuj. naročnikom, ki še niso plačali naročnine za tekoče leto, vljudno naznanjamo, da bomo vkrat-kem list ustavili. Da ne bo neprilike ne tam, ne tukaj, prosimo, da bi v najkrajšem času poravnali svojo obveznost. Prepoved. V. armadno poveljstvo je prepovedalo izvažati vipavsko vino. Dovoljenje za prevoz se ne bo dalo pod nobenim pogojem. Naprej — nazaj. Poletni čas bo vpeljan tudi letos in sicer od pondeljka dne 16u aprila do pondeljka dne 17, septembra. Ur« bo treba dne 16. aprila ob dveh zjutraj pomakniti za 60 minut naprej, dne 17, septembra ob treh zjutraj pa za toliko nazaj. To je določeno dogovorno z Nemčijo, ker je ob teh urah najmanj prometa na železnicah in se torej ta odredba najlažje uresniči. Zmrznil je blizu Smlednika dne 23. marca gostač Jožef Janežič; V temi je iz-gubil sled ter omagal. Denarja na kupe. Trboveljska premogovna družba zviša svojo glavnico od 4*4 na 25 milijonov. Lani je izplačala 6% divi-dendo. Žito v mrtvašnici. V Loki pri Zidanem mostu je umrl oni teden neki občinski revež. V mrtvašnici so bile shranjene preproste krste za take mrliče. Tudi to pot so se hoteli poslužiti te navade. Odprli so prvo, ki je pa bila polna pšenice. Pogledali so š» v ostali dve, a tudi v njih je bilo polno tega dragocenega blaga. Tisti, ki je pšenico skril, se najbrž ne bo javil za svojo lastnino, V spomin na vojni čas. Iz Pečuha se naznanja, da je neki tamošnji trgovec kupil par volov, ki sta pred vojsko bila cenjena na 1340 K — za lepo svotico 9840 K. Romunska pšenica. V Gradec so pripeljali 30 vagonov lepe romunske pšenice. 14 vagonov so je odločili za pokritje nujnih potreb v mestu samem. Ustreljen je bil v Belgradu visokošo-lec Ivan Gosar iz Stare Loke. V začetku vojske je stopil v srbsko vojsko, bil ujet in sedaj ga je vomo sodišče kot izdajalca obsodilo na smrt. Vofaške novice. Za domovino. Pod sneženim plazom je umrl vojak 17, pp, Anton Laznik, doma pri Novem mestu, N. p. v m.! Vojak s pirhL Ljubljančan Iv. Strah pri strelskem bataljonu 7 nam je poslal s svinčnikom narisanega vojaka, ki drži v rokah lepe pisane pirhe. Zadovoljnost se mu bere z obraza. Naj bi ta zadovoljnost o Veliki noči ne bila samo na sliki. Dve leti bo minilo, odkar ni nobenega sporočila o vrlem mladeniču, članu Marijine družbe in telovad, društva »Orla« — Jožefu Anderlič. Na zadnje se je bojeval na južnem bojišču. Kdor bi kaj vedel o njem, bi storil veliko uslugo, če bi naznanil njegovi materi E. Anderlič, Sv. Peter, p. Podplat (Štaj.). Stroški se povrnejo. — Išče s« vojak Ludovik Matko (5. pp.). Zanj poizveduje Anton Matko, vas Gaberk, št, 6, p, Obirov, Istra, — Oglasil se je po 22 mesecih negotovosti iz ruskega ujetništva n* veselje vseh občanov Marko Štend-1 e r , občinski odbornik na Boh. Bistrici. V ujetništvu? Pruski princ Friderik Karel, ki je ob poletu čez sovražno črto poveljeval nekemu nemškemu zrakoplovu med Arrasom in Peronne, ee ni vrnii. Ali * je nastala nesreča, ali je prišel v ujetništvo, ni znano. Iz pustnih dni. Z južnih tirolskih pečin, oziroma iz Severne Italije nam poročajo vojaki-topničarji, kako so obhajali in praznovali pustni dan. Tisti dan pred pustom smo sedeli v leseni baraki pri dobro zakurjeni peči. Začeli smo šale in burke uganjati. Prvi pravi: Jutri bo pustni dan; kaj si dobrega napravimo? Tovariš B. se oglasi: K eginkrog imamo že dva metra bele moke »nularce«; torej napravimo pustne krofe. Nato pravi tovariš F.: Ta pre-šmentana smola, da ima ta moka tako lastnost, da se takoj stopi, ko jo k ognju postaviš. Nato stopi v sobo dnevni podčastnik pa nas opozori: Fantje, danes popoldne bo spoved; katerega veseli, lahko gre. Seveda nas je bila večina zadovoljnih s tem nagovorom; kajti slovenska spoved je na teh pečinah kaj redka. Tako smo na pustni dan imeli sv. mašo, obenem nas je pa obiskal sam Zveličar v zakramentu sv. Reš-njega Telesa! To veselje je bilo nant vernim Slovencem mnogo dragocenejše, kakor vse potice, krofi in magari še klobase v »starodavnih« časih. Pozdravljamo vse Slovenke in Slovence sirom domovine in posebno svoje družine. Tebi, priljubljeni nam list »Domoljub«, pa želimo obilo novih naročnikov. Pozdrav vsem boriteljem za domovino! Predmoister Fr. Obreza iz Selščeka, Begunje pri Cerknici; M. Gamze od Sv. Jurja ob Pesnici; topničarji: Jožef Levpušek iz Levpe pri Kanalu; A. Bizjak iz Podberška, Bača; P. Funa iz Štjaka, Primorsko; Ivan Bufolin, sv. Mihael pri Gorici; I. Pirjavec, Selo pri Gorici. 60 vojaških domov se prireja in ustanavlja ob soški fronti. Ljubljanski odbor namerava ustanoviti v Ljubljani večji vojaški dom, ki bc služil vsem narodnostim. — Cesarica Cila je za vojaške domove zopet darovala 240.000 K. Junaške mai:ere. Pa res veliko prestanejo v tem hudem času naše slovenske matere. Tako nam piše mati Neža Brajec iz Brebovnicc (Lučine) vsa potrta zaradi izgube svojega dobrega sina Štefana, ki je bil vsled svojega modrega in prijaznega obnašanja, vsled ljubezni do staršev vzor-mladeniča, a ga je pobrala vojska. Skoraj dve leti se je vojskoval na raznih bojiščih; nedavno je prišel na pogreb svojega očeta; odhajal je s težkim srcem nazaj, a 22. svečana je umrl. No, in sedaj so poklicali še manjšega Štefanovega brata, da je žalostna mati sama ostala. — Marija, žalostna mati Jezusova, tolaži vse slovenske trpeče matere! Tudi mi. Nismo še pozabili na Vas, dragi vojaki! Z veseljem sprejemamo pozdrave in čitamo pisma v »Domoljubu«, ki jih nam pošiljate z bojnih . poljan. Enako Vas tudi mi iskreno pozdravljamo. Naj velja ta pozdrav vsem, ki se bojujete na južnem in severnem braniku naše monarhije, saj ste pravi ponos drage domovine. Počasnih' korakov se bliža tako zaželjena pomlad in z njo tudi častitljiva Velikanoč, ki bo pa letos zopet le bolj žalostna za nas, kakor tudi /n Vas, Nekateri jo bodete že v tretje praznovali na bojnem polju. V tret- , 41 je se bodo že povrnile ptičice iz daljnih južnih dežela, a Vas, naših dragih, še vedno ni nazaj! Toda upajmo boljših časov ko bo tudi nam zasijalo solnce sreče in zado-voljnosti. Daj Bog, da bi to pomlad ozele-nela "oljka miru, ia da se po končani zmagi povrnete ovenčani z lavorjem kot hrabri junaki in zvesti brani telji mile domovine. Iskrene pozdrave Vam vsem pošiljajo gorenjska dekleta, mamice, fantje ir možje. Želimo Vam kolikormoč srečne velikonočne praznike! Gorenike. Bratje — bratom. Srčne pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz romunske ravnine tja v tirolske planine kranjskim Janezom ter jim častitamo, ko je cesar imenoval njih polk »Cesarjevič«. Korp, Franc Gomizelj, podd. Franc Oman, J. Mislej, Karel Biletzki, J. Gregorič, Jož. Vovk, Janko Jemec, podd., oddelek stroj, pušk. V škripcih. Vojak Alojzij Martelak (od Škofje Loke) opisuje, kako trda mu je predla, ko je bil nedavno na nočni straži ob italijanskem bojišču. Ko sta se s tovarišem ponoči vračala od straže, ie tovarišu spodletelo, da je padel in s puško zadel ob žično oviro. Takoj začno regljati italijanske strojne puške, »Legla sva na tla. Kar naenkrat se razpoči strašna mina poleg naju, in spet druga in tretja. Skočiva naprej za deset korakov; a zopet prileti pet granat. Krogle so padale iz zraka, kakor bi jabolka tresel. Začela sva tako goreče moliti, kakor še nikdar. In res, molitev je pomagala. Potihnilo je vse. Po trebuhu sva se plazila po skalah, da sva prilezla do postojanke. Bogu in Materi božji bodi hvala za rešitev!« »Italijani imajo potres«. 18. januarja 1917 je bil zame nevaren dan, piše vojak Mikuš Andrej, doma na Colu pri Vipavi. V visokih hribih nas je bilo šest vojakov skupaj. Od topov smo šli v linijo na obisk. Plezali smo po ozki stezi, kjer je bilo dovolj snega. Kar naenkrat zaslišimo velik ropot; zavel je hud veter. Moj prijatelj pravi: »Italijani imajo potres.« Toda že smo videli kopo snega, ki se je valila proti nam. Jeli smo bežati, a bilo je prepozno. Plaz nas je zajel, prišli smo" pod sneg. V trdem snegu smo ždeli pokopani štiri ure. Dva sva bila — hvala Bogu — rešena. Od-kopali so naju ruski ujetniki, ki sva se jim prav toplo zahvalila. Bog nas varuj še take zime, kakršna je bila letos! Danton. Velika oklopna .francoska kri-žarka Danton, ki je bila 19. marca torpedi-rana in potopljena v Sredozemskem morju, je bila dolga 145 m., 296 mož posadke je izgubilo življenje, 806 je bilo rešenih. Demonstracije za mir. V Parizu so bile 18. marca velikanske demonstracije za mir. Mnogo oseb so zaprli. Demonstranti so širili mirovne knjižice. Zakaj jim »mir« ne diši... Američani pa mir —! Kako bi se to spojilo? Le čujmo! Od početka vojske pa do oktobra 1916 je dobila Amerika samo z« orožje in rtiuni-cijo, ki jo je orodala našim sovražnikom, nič manj kot 6400 milijonov kron; čez pet milijonov vsak dan. Zraven pridejo pa še ogromne vsote za prodano vojno opravo, konje, mule, prebrano, obleko, blago, letala, avtomobile, podmorske čolne, stroje itd. Tem ljudem je beseda »mir« najbolj jopnia. — Ko je fiamason Wilson izdal »takozvanol« mirovno noto, so napravili špekulanti na borzah neznosne dobičke špekulanti namreč, ki šo bili o vsem že prej poučeni: med njimi beremo imena: Bernhard Baruh, Oton Kohn, Loeb & Ba-ruh, prijatelj Wilsonov, ki je tudi prispeval za Wilsonov volilni fond. To so mirovni špekulanti, ki se iz vsega sveta norčujejo! — Če bi slišali, bi jim zaklicali v obraz; Fcj vas bodi! Razne novice. Geslo našega cesarja. Na ogrskem kovanem denarju bo stal okrog cesarjeve podobe napis: »V vojni in miru z narodom za domovino«. Lep zgled. Brat našega cesarja nadvojvoda Maks je prišel 19. febr. v Carigrad, da je oficielno naznanil nastop vladanja cesarja Karla I. Mladi nadvojvoda se je pri tej priliki izkazal kot pravega, vernega Habsburžana. Dne 21. febr. — bila je pe-pelnična sreda •—- je bil sprejem avstrijske kolonije pri avstrijskem poslaniku. Neposredno poprej ob pol 11. uri je šel nadvojvoda v poslaniško cerkev »S, Maria Dra-peris«, kjer so imeli katol, avstrijski otroci "uprav sv, mašo. Pred sv, mašo je pokleknil nadvojvoda na klečalnik pred oltarjem, kjer je mašnik izvršil obred pepelenja in z blagoslovljenim pepelom prekrižal tudi čelo visokemu gostu. Nato je bil nadvojvoda Maks pri sv. maši ter z lepim zgledom vzpodbudno presenetil vse navzoče, ki jim bo ta slovesnost ostala v trajnem spominu. Poravnava. Kreditna zadruga za poravnavo po »Glavni posojilnici« je do 20. marca 1917 poravnala 2,829.207 K 61 vin. in le znesek 495.385 K 98 vin. do danes še ni poravnan. Bogata Dalmacija. Čujemo, da je v Dalmaciji na prodaj še okrog 280.000 hektolitrov vina. Sedaj ga bo baje zaplenila vojna oblast. Kajön obešen. V Celovcu so obesili vojaka, ki je kot častniški sluga ustrelil svojega gospodarja podmaršala Rudolfa Kraussler. Zločincu je bilo ime Pavel Bo-recky, — menda Poljak po rodu. Bukarest ima sedaj 309.000 prebivalcev, med njimi 119.985 moških; pred vojsko ie bilo v prestolnem romunskem mestu okrog 700.000 oseb. Za 15 kranjskih dežela. V New-Уогкл so našteli 71/2 milijona prebivalcev. Povprečno zidajo tam toliko hiš, da pride na vsak četrt ure ena nova. V mestnem okolišu je 38.000 tovarn, ki izdelajo na leto za 15 milijard vrednosti. Ima 250 gledišč, 103 bolnišnice, 1553 šol. Dopisi. Iz Ihana. Kakor drugod, so tudi pri nas sredi februarja vzeli zvonove in jih poslali na vojsko. Malokatera župnija je razmerno tako veliko žrtvovala v tem oziru kot naša. Ker pri podružnicah ni pokopališč in so zvonovi bili vliti še le novejši čas, pri podružnicah niso nobenega pustili, pri župnijski cerkvi so pa sneli veliki zvon in mrliški zvonec. Za siovo smo jih ovili z venci in okrasili s šopki, Št, Jernej. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju, ki bo 1. aprila ob treh popoldne v društveni dvorani. — Dnevni red: 1. Čilanjc zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načestva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1916. 5. Volitev na-čclsiva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. — Načclstvo. Sp. Bistrica na Ogrskem, Prve dni marca se je preselila v večnost posestnica Ana Koren v Sp. Bistrici na ogrskem Slovenskem. Blaga pokojnica je bila vzor prave ogrske Slovenke. Bila je zvesta naročnica domačih »Novin« in »Mar. Lista«, pa tudi drugih dobrih slovenskih listov. Pa s kako vnemo jih jc razširjala! Molitveniko je naročala za celo okolico. Zadnji dve leti je hirala in letos je bila skoro vedno priklenjeno na smrtn j posteljo. V svoji navdušenosti П-. gorečnosti do slovenskega ljudstva ni mirovala prav do zadnjega. — O Božiču je tožila: »Jaz ne bom dolgo več. Kako bo, ko umrjem? Malo sem storila, aH ko umrjem, kdo bo potem to delo nadaljeval? Naj vsaj Magdica gleda, da ne bo mani naročnikov, ampak, če le mogoče, še več! Zdrava in mlada je, in jaz se zanesem nanjo.« — Njeno telo počiva v domači zemlji, njena duša pa prosi pred božjim prestolom za ljubljeno ljudstvo. Njen duh naj prešine vse ogrske Slovence! Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Stiska tudi drugod. Vsak čuti najbolj svoje težave; da so drugod še precej večje, se navadno pozabi. Nam v tolažbo poglejmo danes, kako je drugod med vojsko. — V o k o 1 i c i Jeruzalema so 1. 1915. prišli meseca marca grozni roji kobilic, ki so vse končale, kamor so sedle. Delavcev, ki bi jih pokončali, ni bilo, ker so bili moški večinoma vpoklicani. Žito je bilo takrat že večinoma požeto; pomaranče, mandelje in trto so pa kobilice skoraj popolnoma končale. Na pomarančah so napravile čez 10 milijonov K škode, — Kupčija se je usta-vila. Ljudem zelo manjka lesa, cementa, bombaža, žveplenk, sveč, sladkorja, usnja m skoro vsega drugega. Romarji so prejšnja leta pustili veliko denarja v deželi. Zdaj ni sk oro nobenega. Se hujše je bilo v S m i r n i, važnem trgovskem mestu v Mali Aziji. Mesto je živelo pred le od kupčije. Vojska je zaprla in ustavna promet. Tovarne so morale prenehali z delom, ker ni bilo dovoza. Le nekateri bogatini so mogli svoje blago v Carigrad in od tam v našo državo in na Nem-s ; poslati. Ker ni bilo zaslužka, so morali trgovci svoje pomočnike odpustiti. Reveži z družinami so trpeli hudo pomanjkanje. ■ iT™ Па pol'u 'e vedno mänii ker ie biio vse vpoklicano. Žito je kazalo tako '«Po kakor že dolgo ne. Pričakovali so posebno dobro letino. Ker ni bilo delavcev ^-tona polju ostalo in segnilo. Kar so pridelali, se je skoro vse rekviriralo, Re-viri »ali so vse: konje, vprežno živino, «trojo, vozove, blago v skladiščih in živila, nise so za vojaštvo porabili. Plačali niso rc, temveč le bone so dajali, nekake na- kaznice, ki naj bi se po vojski izplačale. Ker ni bilo blaga, je bilo dela še manj. Kmet, ki je moral večinoma vso živino in vse vozove dati, ni mogel več svojega polja obdelati. Nastala je strašna draginja. Moke in sladkorja bi bilo zadosti za mesto in okolico prav celo leto. Špekulanti so pa naglo pokupili vse zaloge: blago je zginilo s trga. Manjkalo jim je premoga. Železnice kurijo z lesom. Petrolej je 16krat dražji, kakor pred vojsko in še se cena ni ustavila. Pred vojsko so ga dobivali večinoma iz Romunije. — Skoro nemogoče je dobiti perila, obleke, kemikalij, zdravil, papirja, alkohola, železnih izdelkov, žveplenk. Vsa živila imajo nenavadno visoko ceno. Da se prepričamo, kako so cene poskočile, navedemo sledeče podatke: Januarja 1915: Decembra 1915: piastrov1 Goveje meso ,. , 6—7 3—9 Mast ....'. 12—14 30 Moka . a „ . . 2—4 11—12 Maslo..... 15—20 30 Olje ..... 4—5 9—10 Milo . . t . . 6—7 16—20 Krompir .... 2 45—50 Čebula .... 1 6 Kava . , . . . 17—20 50—60 Sladkor , . . 54.—6'/з 28,30—35 Riž 4 10—15 Petrolej .... 20—30 260 Alkohol . , . . 8—10 18 Fižol in leča. . . 2—3 6—7 Žveplenke (500 užigalic) v januarju 1915: 2—3, v decembru 1915 6—7 piastrov. Vse te cene so za oka, t. j, za 1 kg in četrt. Denar na Turškem. Velika težava je bila tudi z denarjem. Na Turškem so pred vojsko plačevali le z zlatom in srebrnim in nikeljnastim drobižem. Papirni denar je bil skoro neznan. Proti koncu leta je zlato izginilo iz prometa, banke in trgovci so ga začeli nabirati. Kmetje so si mislili, da morajo nekaj za silo imeti, trgovci so pa morali v zlatu blago plačevati. Nekateri so zlat in srebrni denar zakopali. Državnih bankovcev, ki so jih izdali šele med vojsko, ljudje niso marali. Spomnili so se, kako je vlada pred 30 leti izdala take bankovce »Kajmes« z obljubo, da se bodo 6 mesecev po miru izplačali v zlatu, ki so pa vso vrednost izgubili. Zdaj so jim zopet dali ime »Kajmes«. Nobeden jih ne mara. Trgovci sprejmejo plačila v denarju le do 18 K. Rozine in iige. Ker so pota tako slaba, morajo pridelke le na hrbtih oslov in mul v mesta spraviti. Ker teh v vojski ni bilo, so mesta stradala. Pridelalo se je le za dobro polovico navadnih let. Rozin pridelajo tam druga leta zelo veliko, zdaj jih je bilo le 300.000 q, komaj tretji del navadne letine, ker je manjkalo galice in žvepla. Prodajajo se 75—165 K za 100 kg. Ker niso mogli vseh prodati, so jih v žganje poku-hali. Fig je bilo veliko. Reveži so iih uživali mesto kruha. Prodajali so jih skantar = stari cent po 40—45 piastrov, t. j. 8 K, pozneje so se prodajale do 160 piastrov. Na Bolgarskemu je bila letina slaba. Fižol je suša popolno končala, turšica je bila prav slaba, na mnogih krajih jo je vročina 1 Piaster 18 v,, torej naš 20 vin, novec. posušila, le riž je prav dobro obrodd. Tudi vina je bilo zelo veliko. Grozdje so prodajali 1 q po 65—70 K. Težave na Angleškem. Za premogo-kope in ladjedelnice so uvažali velike množine lesa iz Skandinavije in Španske, deloma tudi iz Amerike. Ker je pa zdaj še za živež trda, so sklenili predvsem živež uvažati in les doma posekati; stvar je nevarna, ker je gozdov tako malo. — V naši deželi n. pr. je polovico gozda, v celem avstrijskem cesarstvu 32'6%, skoro tretji del vsega površja; na Nemškem 26'3%, nad na Angleškem le 4%. Večjidel imajo same parke. Le za nove ladje rabijo na leto 640 tisoč vagonov lesa. Ker tam domačega lesa navadno za ladje niso sekali, jim manjka zdaj drvarjev, izurjenih delavcev, ki bi znali res pravilno sekati. Hočejo jih dobiti iz Kanade. Pozor! Kam gre meso? Na deželi je začelo primanjkovati živine. Še zdaj, ko krme najbolj manjka, je kmetje ne morejo več veliko oddati. Ko bo prišla na zeleno, bo treba živino do skrajnosti varovati, če ne» bo prehrana dežele in gospodarstvo za leta in leta ogroženo. Radi bi vedeli, kam gre v Ljubljani vse meso naše živine. Na Nemškem sme vsak porabiti 250 gramov mesa na teden, za polovico inanj, kakor se ga je pred vojsko porabilo na osebo. Pri nas se zahteva le za Ljubljano na mesec 1000 goved. Na vsako lahko računamo povprečno z drobom 250 kg mesa, torej 250.000 kg mesa. Prešičev se je v Ljubljani toliko poklalo, kakor še nikdar ne. Zahtevali smo že brez uspeha, naj se priobčijo številke. Vendar že zdaj prihajajo na deželo cele procesije Ljubljančanov, ki prosijo masti in ponujajo vsako ceno. Kje je b i -lo potrebno nadzorstvo, da bi naše blago doma ostalo? Moramo skrbeti za armado in za meščane, ne pa za špekulante, k i bi z našim blagom dobičke delali. Računimo, da se čez celo leto v Ljubljano pripelje le 2,400.000 kg mesa od telet, ovc, koz in prešičev, v resnici ga je mnogo več, pride na mesec 200.000, skupno z govejo živino 450.000 kg mesa na mesec ali na osebo do 7 kg. Ta množina se nikjer ne porabi. Meščani so reveži. Ker nimajo moke, morajo imeti več mesa. Toda naša živinoreja se ne sme uničiti in naše meso se ne sme na tuje zaradi višjega dobička prodajati. Najpred bo treba prav natančnih podatkov, kam gre meso naše živine. Umestna nnredha za povzdigo pvešiče-reje. »Kranjsko deželno mesto za po-vzdigo klavne živine v Ljubljani« je uvedlo obširno akcijo, da preskrbi ne le kmetovalcem, ampak tudi drugim osebam mlade prešičke za rejo. To podjetje ima namen pospešiti prašičerejo po celi deželi in tudi v takili krajih, ki dosetlaj še ni bila v splošnem v navadi in sicer zato, da se ljudstvo v prihodnje preskrbi z mastjo. Da se nabavi dovolj mladih preši-čkov, poživlja »Kranjsko deželno mesto«, naj vsi prošiceroici, ki imajo kaj mladih prešičkov za pitanje ozir. za m Prašnikar se je smehljal, ko je pregledoval svoje spiske, parkrat pogladil s prsti svoje dolge lase in dejal sam pri sebi: »Ko bodo zaslišali glas prvega mojega zvona, me ne bodo imeli več za čudaka. Šele poteim bodo znali ceniti mene in moje delo.« Šele danes, ko je bil s svojimi računi in s svojim delom skoro pri kraju in so utegnile njegove misli nekoliko povaso-vati, je začutil težko breme osamljenega, zaničevanega človeka, »Vsaj spoštovati bi morali in pri miru pustiti tihe, mirne, samorasle ljudi in pa ne stikati in vohati za njimi kot hudodelci. Koliko manj bi bil potem že sam prehodil trnjeve poti,« je govoril sam pri sebi. Toda ne, danes se ni hotel udajati žalobnim mislim. Ustni so se mu nategnili v zanič-ljiv nasmeh in dejal je polglasno: »Janez, še vedno se poganjaš za priznanje in lju- m veselo potolkel nato po njem, saj je hranil malo dragoceno knjižico; potapljal je tako ljubeznivo, kakor bi božal dete po licu. »Delo mojega življenja, delo mojega življenja! Človek živi samo enkrat,« je ponovil iznova zamišljen. Nato je stopil k vratom, snel z žeblja ponosen klobuk in ga posadil na glavo. Pokonci zravnan je zapustil svojo hišicoi Prijazno je pozdravljal ljudi, tako da so se začudeno izpraševali: »Kaj neki mu je danes, Gotovo se mu je izbistrilo v glavi, našemu učeniku.« , Ko je koncem vasi zagledal staro Lenko pred vratmi njene hišice, je živahno stopil k nji in dejal nekako ponosno: »Lenka, boljši časi se mi obetajo za* naprej, ko bom dal ta trud svojega življenja zvonarju Rudniku; tu notri imam spravljen svoj zaklad,« — potrkal si je na prsi RAZOČARANJE. » pleme odveč, to takoj naznanijo zaupnikom »Kranj. dež. mesta«. Zaupniki ' »Kranj. dež. mesta« so nastavljeni po vseh občinah na Kranjskem; njih ime pove dotično županstvo, v katerem ponudnik stanuje, vsakemu, kdor bi imel mlade prešičke na razpolago. Vse podrobnosti glede oddaje in nakupa bodo pojasnili prešičerejcem zaupniki »Kranj, dež, mesta«. Vsak prešičerejee, ki ima na prodaj mlade prešičke, jih bo lahko dobro prodal, s tem pa tudi koristil ljudski prehrani na Kranjskem. Zato naj prešičerejci, v kolikor ne bodo mogli sami spitati mladih pi'cšičkov, brez odloga vse ponudijo zaupnikom »Kranjskega deželnega mesta«. * * * Olajšave, C. kr. vojno ministrstvo je v sporazumu s c. kr. ministrstvom za deželno brambo na predlog c. kr, ministrstva za poljedelstvo odredilo, da se p 1 a n-£ a r j i in s i r a r j i, ki jih ni mogoče pogrešati, odvežejo od vojaškega službovanja tudi letos za dobo od 1. maja do 15. oktobra in so te oprostitve deležne vse vrste starosti. Tozadevna odredba, ki se tiče planšarjev in sirarjev, stoječih sedaj v vojni službi, se bo pozneje izvršila. Bil Listek ggfl Zvonarfeva hči. (Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr, Steržaj.) (Dalje.) Na levi od vrat na tleh je bila pribita četverooglata pločevina, na njej je stal železen trinogat obroč s kotličkom, različne steklene cevke in druga ropotija. »Tam copra,« je dejala stara ženica postrežnica, ki ga je oskrbovala. Izlepa ni smel kdo vstopiti v njegovo sobo razen postrežnice Lenke in pastorja ter zvonarja Rudnika, Zato pa so radovedneži toliko bolj izpraševali staro Lenko, Človeška radovednost pač nikoli ne izgine, posebno glede onih, ki hodijo svoja pota, Učenik se je le smejal različnim govoricam, ki so med ljudmi krožile o njem. Delal je po svoje ves srečen in zadovoljen, kar je hotel in kar ga je veselilo in kolikor ga je priganjal njegov talent. Stopil je poleg postelje k mizi, polni raznih spisov in se sklonil nad popisanimi listi. Stara črnozelenkasta suknja je stala koščenemu možičku, ko se je priklonil, daleč od telesa in dolgi beli lasje so se mu vsuli čez ušesa. Navidez smešna postava; kdor je pa pogledal njegov obraz, je lahko uzrl na njem in na visokem čelu nadarjenost njegovega duha. »Skrajno pameten mož, ki jc žalibog izgrešil svoj poklic,« je dejal navadno zvonar Rudnik o njem. Ljudstvo ga je v svoji brezmiselnosti pitalo s »čudakom«. Slabo ga ravno niso sodili in se ga tudi niso ogibali; saj so mu radi zaupali svojo deco in otroci so ga zares ljubili, ker jih je tudi •am ljubil. 6> t Pred avtomatom, ki ima napis »Vsak dan zastopniki entente in govore: »Na!? bežen ljudi. Ali ne more človek, kljub žalostnim in bridkim izkušnjam celo svoje življenje tega teženja po priznanju in ljubezni iztisniti iz svojega srca? Ljubi Bog mi je dal veselje do računstva in glasov, in za koliko srečnih, blaženih ur se moram zahvaliti tej nadarjenosti. S tem bi moral biti zadovoljen in zraven hvaležen. Če se z zvonarjem danes pošteno dogovoriva, bom pustil učiteljevanje in se mu pridružim v delavnici. Moja največja želja se bo s tem izpolnila; najsrečnejši človek bom. Samo, da bi bil mlajši, samo deset let mlajši. To bi poskočil veselja, ko se mi je vse tako lepo z računom ujelo.« Nalahno je potegnil s svojo drobno, skoro prozorno roko po modrikastem zvezku, previdno ga vtaknil v žep, se zravnal sveži lavorjevi venci« (nove zmage) stoje — Ta špas se pa ne mara vrteti!« »bogat bom prišel nocoj domov, in vse, za kar sem se trudil in vojskoval, se mi bo izpolnilo. Veselite se z menoj, Lenka! Jutri bova spila v ta namen polič ljutomcr-čana, zakaj kmalu bo moje ime slavno in iz zvonikov naših cerkvic ga bodo proslavljali zvonovi.« Moško se je obrnil in s pozdravom zapustil starikavo ženico, ki je strme zrla odprtimi brezzobnimi ustmi za njim. Zmajevala je z glavo za njim in šele po dolgem času sta tlesknili brezzobi čeljusti skupaj, obenem je pa zamrmrala: »Ali se mu je docela zmešalo, aH kaj? I Kako je dejal: zvonov; bodo širili slavo njegovega imena?« (Dalje.) j Slike in črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barle.) Bojno polje, 13, 3. 17. Pred nekaj dnevi sem doživel nekaj, kar nisem videl, odkar sem v Galiciji: raz- strelbo podkopa!--Višje poveljstvo naše je bilo izvedelo, da kopljejo Rusi pod zemljo rov proti našim postojankam, ki bi jih bili radi pognali v zrak. Takoj je sklenilo izgnati hudiča z belcebubom! — Pijo-nirji in saperji — ojačeni s pehoto — so dobili uka.z skopati rov proti Rusom, in sicer globoko pod ruskim. Delalo se je nepretrgoma, podnevi in ponoči; cele gore prsti so spravili na svetlo. V par tednih je naš podkop segal noter do ruske druge linije, — in s tem je bilo »zdravilo« za Ruse zrelo! Rov smo napolnili z velikansko množino razstreliva! — Neki popoldan — ob strašnem snežnem viharju — je bil določen za razstrelbo. Ob določeni uri so naše posadke izpraznile lastno prfo linijo, ker je bila po eksploziji ogrožena, — obenem je pa začela na ruske postojanke pritiskati naša artiljerija. Bobneči ogenj je trajal natanko četrt ure. Rusi so — pričakujoč napada — spravili vse svoje rezerve v prvo linijo. Stal sem v naši rezervni postojanki — z uro v rokij razstrelitev je bila na sekundo določena, Povsod so stali častniki in vsak je nepremično strmel na uro. Vseh se je polastila neka mrzlična nervoznost: kaj če napeljava odpove, — kaj če se poizkus ponesreči?! — Zdaj!! Vse oči so se uprle na rusko postojanko, ki je bila malo na bregu, zavita v dim naših granat. Kratek hip — še eden —, Srce nam je nehalo utripati, obrazi so poibledeli: cel hrib se je zamajal, zazibal in — vulkan je bruhnil iz njega. Vsi smo popadali po tleh. Okrog nas so padali na tla celi tramovi, bruna, deske, sovražne puške itd, — in deli človeških teles! — Drugi dan smo videli posledice: kjer je bil ?rej hrib, je bila zdaj dolina! » * * H koncu še nekaj drugega — v tolažbo vernim mamicam, ženicam in sestricam, ki skrbijo za svoje drage sinčke, mo-šičke in bratce, da ne bi izgubili vse vere na bojišču! Pred tremi dnevi smo imeli velikonočno izpoved in sv, obhajilo, Bilo je oopolnoma svobodno in nobenega pritiska, Zbral sem dan prej svoje može in fante in sem rekel: »Fantje, jutri grem jaz k velikonočni izpovedi in sv, obhajilu; — kdo gre z menoj? Naj dvigne roko!« — Vse roke brez izjeme so se dvignile. Drugi dan zjutraj smo vsi skupaj prejeli sv, zakramente! Pohvaliti moram svoje fante, da so se pobožno in naravnost vzpodbudno vedli! Moj letošnji pust. No, take smole, kakor letošnji pust, pa ze dolgo nisem imel! Ne vem, ali sem bi! listi dan tako nesrečen ali neroden? Če bi bil letošnji dopust 13., bi se ne čudil, am-pak je bil 20., ki nikakor ni nesrečen dan. tudi nisem zjutraj nobene stare ženice sre-lal, zato je bila vseh mojih nesreč na vse zadnje menda le moja nerodnost kriva. Pomislite, ljudje božji! O pustu, ko so se eni doma mastili s poticami in pečenko, nisem imel jaz niti drobtinice kruha! Bilo je ravno pred novo »fasungo«, in že prejšnji dan sem pobral zadnje drobtine po krušnji torbi. Je vrag to; želodec se ne mara nič stisniti, a porcija kruha za pet dni se je skrčila iz pet delov na dva! Seve vojna je in naše zaloge so pičle, a vzdržati do prihodnje žetve moramo! Toda menite, da si da moj neumni želodec kaj dopovedati, da je vojna?! Že tolikokrat sem mu dopovedoval, da mora biti štruca za pet dni, ali vse zastonj. Dva dni vse porabi, tri dni potem pa kruli in godrnja, da ga ni miru ne podnevi ne ponoči! Žema, sam si je kriv, zakaj pa noče upoštevati novih na-redb o kruhu! Dalje ta godrnjavs tudi ne mara umeti, da je repa in koleraba dobro nadomestilo za kromoir, ki ga nam tako primanjkuje. Ne morem mu pojasniti, da so zdaj drugi časi, kot so bili nekdaj, ko so s tako stvarjo polnili želodec tistih ščetinastih živalic, ki imajo sicer umazan rilec, a dober okus! Posebno pa se kanalja jezi na brezmesne dneve, ker je bil dobre štiri leta vajen vsak dan na meso. In, moj Bog, letos mu še o pustu nisem mogel postreči z mesom, čeravno takrat ni bil brezmesni dan. In še dvakrat bi mu ga bil privoščil, a nesreča, ki nikoli ne počiva, mu je požrla ves pri-boljšek. Pa poslušajte, kako je to bilo! Bilo je vendar enkrat poldne in po neskončnem čakanju sem končno vendar prišel na vrsto pri menaži. A v tej gneči mi eden izbije z rok še tisti ubogi lOgramski košček mesa, ki se le vsak drugi dan dobi, ali pa še ne! Hitro se sklonem in ga hočem pobrati, pa gorje! Nekdo drug je bil že bolj men in meni namenjeni oblizek je smuknil v njegov žep. Kaj sem hotel? Kako bi našel krivca v tej gneči in babilonski zmešnjavi? Tiho sem bil in popil tisto bore »župco« in si mislil, vsaka šola nekaj stane; fant, zapomni si za vdrugič in zgiabi božji dar, kot kovač železo s kleščami. Prejšnji dan smo dobili ravno nove re-krute, 181etne in še druge zraven, ki izgledajo tako, kot tisti svatje na evangeljski ženitnini, kr so jih nabrali po cestah in razpotjih. Se\e prišli niso prazni, ker skrbno materno srce tudi v teh hudih časih najde kak masten priboljšek za ubogega sinčka, ki mora h 4»p#ldatom«, In res se me zvečer usmili neki moj bližnji rojak od doli, kjer Temenica teče. Ko sem mu potožil mojo opoldansko smolo, mi odreže precejšen brdavs slastnega plečeta, ki ga je pa bilo treba še skuhati. Tudi prav, si mislim; bom imel zraven še skledico mastne juhe. To bo na vse zadnje vendarle malo dišalo po pustu! Hitro se spravim h kuhi. Toda zcpet ni bila lahka stvar zraven priti, kajti na štedilniku je malo prostora, a kuhati je hotelo vse. Eni so pristavili lipovo cvetje za čaj, drugi so greli opoldansko repo itd. Nazadnje sem vendar dobil malo prostorčka za mojo šalico in čez pol ure je moja ju-hica že veselo vrela. Toda, ko človeka začne nesreča preganjati, ga ne pusti tako izlepa v miru. Ko jc bilo gotovo, sem hotel posodico doli vzeti; a tu me v gnjcči nekdo sune v roko in v hipu je moja večerja ležala na tleh. Preden sem se zavedel ža- lostnega položaja, je kos plečeta že davno izginil, juho je pa popil tlak. Tako sem torej letos obhajal pustni ali boljše rečeno * »pusti« večer! Vide. Glej in izpreglej! Fostoj, poslušaj svet — in glej: kaj dviga se znad bojnih mej? — Požar krvavi, bojni ples, in vzdihi naših dragih vmes. Pa kaj sočutje samo če! — To solz, bolesti ne zatre. Krvavi boj naprej divja; prešla je v vihro zemlja vsa. Ko gledaš, — svet — ko 6uješ to, naj mar src6 ti hladno bo?! Ko drugi v mukah vmirajo, naj tebi godbe svirajo?! Čemu oblačiš se v baržun? Čemu nakit in svile šum? Čemu vrtinčiš si lase? ko mnogim groze se ježe. Pokore hočem, kliče Bog; zato doni vam bojni rog... O, naj pretrese vas ta glas! Zdaj resne je pokoro čas! Gorenj ka M, J. Шштт v lein i9i7. V dekaniji Semič bo birmovanje v mesecu aprilu in sicer: v Metliki 17,, Radovi-ci 18,, Sohorju 19,, Semiču 20., Koč. Planini 21., Črnomlju 22., Podzemlju 23., Adle-šičih 24., Preloki 25., Vinici 26., Dragatu-šu 27., Vrhu 28., Starem trgu 29. — V dekaniji Šmarije bo birmovanje meseca maja in sicer: V Šmariji 2., Lipoglavu 3., Polici 4., Žalini 5., Višnji gori 6., Št. Vidu 8., Zatiy čini 10., Št. Jurju 12. in Kopanju 13. — V dekaniji Litija v mesecu maju in juniju: v Šmartnem pri Litiji 17., Dolih 19., Št. Jurju pod Kumom 20., Svibnem 21., Radečah 22,, , Dobovcu 23,, Konjšici 24., Polšniku 25., Za-I gorju 3, junija, Št. Lambertu 4., na Savi 5. t 'unija in v Hotiču 6. junija, — V dekaniji Ribnica meseca junija: v Ribnici 10,, v Gr-,, čaricah 11,, Dolenji vasi 12., Sodražici 13., Loškem potoku 14., Dragi 15., Gori 16, Sv. Gregorju 17., Vel. Poljanah 18., Dobrepo-ljah 19., Strugah 20., Vel. Laščah 21., Robu 22,, Turjaku 23, in Škocijanu 24, Tedenska prati ka. Petek, 30. marca: Spomin žalostne Matere Božje. — Sv. Ahacij, ki se prišteva med 14. pomočnike v silah in nadlogah. — Sv. Kvirin, muč. (f 130.) — Sv. Angela, vdova. Sobota, 31. marca: Sv. Gvidon, opat. (f 1046.) — Sv. Modest, škof. — Sv. Balbina, dev. Nedelja, cvetna, 1. aprila: Evang.: Trpljenje Jezusovo po opisu sv. ev. Matevža. — V spomin na slovesni vhod Jezusov v Jeruzalem se blagoslavljajo oljike in prvo zelenje, navezano na 62 drobnih šibicah — begancah. — Praznuje se god sv. škofa Hugona. (f 1132.) f Veliki ponedeljek, 2. aprila: Sv. Frančišek Pavi., (f 1507.), ustanovitelj reda ,najmanjših bratov' ali Pav-lancev. .Veliki torek, 3. aprila: Pri sv. maši se bere »pasijon« ali trpljenje Jezusovo po spisu sv. Marka. — God sv. Riharda. (f 1253.) — Sv. Marija Egiptovska, spokorn, r iV e 1 i k a sreda, 4. aprila: 4?ri sveti maši »pasijon« po opisu sv. Luke. —-Popoldne pete jutranjice in hvalnice. •— God sv. Izidorja, cerkv, uč. (f 636.) — Sv. Agaton. Veliki četrtek, 5. aprila: Spomin zadnje večerje in postavitve naj-sv. Zakramenta; zato v vsaki župnijski cerkvi samo po ena sv. maša, med katero pristonijo k sv. obhajilu duhovniki in verniki. V škofijskih cerkvah blagoslavljajo škofje sv. olja in umivajo 12 starčkom noge. — Najsvetejše se prenese na stranski oltar. — Praznuje se sv. Vincencij Fererski, misijonar. (f 1419.) Л Л * Solnce vzhaja ob 5. uri 41 minut, zahaja ob 6. uri 28 minut. Luna: Ščip 7. aprila ob 2. uri 48 minut popoldne. * * • Sv, Hilgon. (f 1132.) Starši Hugonovi so se odlikovali po pobožnem življenju. Njegov oče Odilon, hraber vojak na Francoskem, je preživel večer svojega življenja v kartuzijanskem redu, kjer mu je sin sam zatisnil oči, Hugon je združeval globoko znanje z ljubeznivo skromnostjo, nedolžnostjo v tihi samoti. Že kot navadni duhovnik je storil veliko dobrega za zveličanje duš, neizmerno več pa v 52 letih svojega škofova-nja. Bil je tako skromen, da je potem, ko je bil že tri leta škof, odšel v samostan, kjer je bival kot novinec s trdnim skle-^pom, da postane redovnik. Toda papež Gregorij VII. ga je pod pokorščino zavezal, da mora zopet prevzeti škofovsko službo. Hugon je ubogal, a je živel v svoji palači kot redovnik-kartuzijanec. —- V navzočnosti žensk je imel oči vedno povešene; večkrat je jokal zaradi malenkostnih napak, Za novice se ni brigal, marveč je imel navado reči; »Življenje nam ni dano, da bi govorili prazne čenče, marveč, da obžalujemo grehe in zanje zadostujemo.« Ob času draginje je prodal vse, kar je mogel najti, celo zlate kelihe, da bi pomagal revežem. Svojim sovražnikom se je izkazal vsekdar ljubeznivega ter je vsak dan molil zanje. Svoje dolžnosti je tako vestno izpolnjeval, da ni odnehal niti nasproti cesarju (Henriku IV.), ko je šlo za svobodo in pravice sv. Cerkve. Bog mu je poslal hudo poskušnjo — dolgotrajno bolezen, ki jo je z občudovano potrpežljivostjo prenašal. Molil je zlasti, naj bi Bog vse posvetno v njem zadušil ter užgal v njegovem srcu sveto ljubezen, r>2 To in ono. »Vesele velikonočne praznike« vi.jir prijateljem, znancem in bralcem »Domoljuba-* dema in na bojišču vošči Franc Gliha iz Telč, občina Škoci-jan, sedaj v bolnišnici v Rottenmannu na Štajerskem. -— Fantje in možje pri tehnični stotniji pp. »Cesarjevič«, ki se — kakor bi sodil po pisavi, prav dobro počutijo v borni kočiei, žele srečno Velikonoč vsem poštenim ženam in dekletom: Četovodja Fr. Rozman, desetn. Alojzij Bitenc, Zg. .Pirniče; Ant. Gaiič, Dobrova; Janez Hribar, Sv. Križ pri Kostanjevici; Jakob Jereb, Vrhnika: Jos. Prus, Metlika. — Dragonci z ruskega bojišča žele vsem Slovencem veselo alelujo: Karel čop, Jožef Knez, Jožef Duh, Alojzij Rep, Fran Kregar, Ivan Šravcer, Anton Ilovnik. >— Poročniku J, Barletu in vsem drugim Slovencem želita veselo alelujo Fr, Oblak in poddesetnik Гг. Pesjak, vojaka v Galiciji. — Slovenski pionirji na Krasu pozdravljajo vse fante in dekleta: Desetn. Gale Tone: Mlakar Fr., Strniša Ludv., Vilfan Fr. — S kraške planote pozdravljajo vse domače, bralce »Domoljuba« in slovenska dekleta naši slovenski fantje, ki se hvalijo, da so še polni poguma in odločnosti, pa tudi ljubezni do drage domovine: Fr. Močnik, Krško; Fr. Zabukovec, Dobrepolje: Vikt. Slana, Polhovgradec, topničarji. — Veselo Velikonoč vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« korp. I-'SR Gruden, sedaj na dopustu. — Z zimskih gora in strmih pečin pošiljamo velikonočne pozdrave sinovi Slave: Jakob Pavlic. Domžale; Martin Planko, Kalobje; Šuligoj Josip, Standrež; Viktor Pupis, Tomaj; Janez Če-bulj, Vodice; Ignacij Gradišar, Straža. — Fantje 17. pešpolka »Cesarjevič« vošči;o vesele in srečne velikonočne praznike vsem slovenskim fantom, dekletom in materam ter vsem čitateliem »Domoljuba« z visokih zasneženih hribov: Peter Aleš, Ljubljana; Peter Zunič, Podzemelj; Franc Grošelj Sv Trojica pri Moravčah; Merkun Janez, Dobrepolje; V. Detela, Gradec, Štajersko. — Ker vedno pridejo dopisi od raznih polkov, smo se tudi Slovenci, kar nas je pri t, polku cesarskih strelcev, namenili, da se oglasimo. Prideljeni smo Nemcem in Poljakom, zato se toliko bolj razveselimo, ko nas vsaki teden redno obišče nam poslani »Domoljub«. Najbolj smo zadovoljni, kadar čitamo kak dopis za mir, čeravno imamo zaenkrat samo željo brez upania. Vesele velikonočne praznike želimo vsem »Domoljubovim« čitateljem po bojnih poljanah cesarski strelci: Jožef Žgur, Podraga; Janez Jug, Solkan; Matevž Vidmar, Podgorje; Janez Cajhen, Trzin; Anton Skale, Štajersko; Filip Skupek, Orehovica. — Vesele ve- | likonočne praznike voščimo fantje pri gorski bateriji svojim dragim očetom in materam, fantom in dekletom: Anton Ušeničnik, Jožef Tajčman, Jožef Rozman, Mlačevo pri Grosupljem; Janez Plevel, Moste; Orel Franc, Goričane; Anton Omejc, Stu -denče; Franc Troha, Ludovik Vidmar, Ambrus; Fr. Zaman, Zg, Brnik; Jožef Sedlar, Britof pri Kranju; Jožef Trevcn, Podlipa; Urbane Ivan, Sebenc Filip Šimenc, Vrhpolje; Franc Štrukelj, Laporje; Mirko Mavrin, Cerkvišče; Ignacij Hoenigman. Prigorico; Leop. Mohorč, Ljubljana; Franc Urh, Brinje; Janko Zupančič, Gradec; Lovrenc Stanovnik, Osolnik; Karel Gorjanc, Gor. Sava; Miha Gorjanc, Stražišče pri Kranju; Miha Rakef, Trzin;»Urbanima Franc, Moravče; Zor Janez, Skaručina; Türk Franc. — Podpisani slovenski fantje in možje pošiljamo mnogo srčnih pozdravov vsem domačim čitateljem »Domoljuba«. Vesele in srečne velikonočne prazniki in skorajšnje veselo svidenje. Podkovski mojster Alojzij Budkovic iz Leskovca; gorska topničarja Karel Novak iz Motnika in Franc Žagat iz lške vasi pri Ljubljani. — S sneženih vrhov izpred Asia. ga pošiljajo prisrčne velikonočne pozdrave vsem vipavskim dekletom: Silvester Bajec, Podraga pri Vipavi; Franc Božič, St. Vid pri Vipavi; Alcjzij Štrancar, Planina' Franc Ferjančič, Podraga; Franc Ukmar, Slap; Srečko Lozej, Podraga; Ivan Kepelj, Št. Peter pri Postojni. — Slovenski fantje cesarje-vičevega pešpolka št. 17 pozdravljamo vsa slovenska dekleta in Ljubljančane z visokih in zasneženih gora. Želimo vsem vesele velikonočne p/az-nikc, Štefan Grilj, Vinko Riedl, Jakob Pustovrh, Josip Levstik, Franc Pleslenjak, Peler Osredkar, Josip Cerar, Franc Vchar. — Velikonočne pozdrave pošiljamo s koroške fronte slovenski in štajerski fantje, ki prebivamo na visokih, mrzlih planinah, kjer je toliko vetrov in snega, da nas pretresa do trdih kosti. Sovražnik nam pošilja vsak dan pozdrave, a mi jim še vrnemo boljše. Vsi, ki ste doma za pečjo, glejte, da nam boste kaj pirhov poslali. Priporočajo se: Albin Senčar, Ferd. Zalar, J. Živalič, Jos. Struna, J. Slak, J. Zaje, A. Jakavič, J. Petrovčič, J. Marinič, A. Kerar, J. Urbar, F. Ži-rovnik, Peter Žibert. — Iskrene pozdrave pošiljamo in želimc vesele velikonočne praznike vsem domačim in znancem. Na veselo svidenje v letu 1917.! Četovodja Ivan Ruparčič, Loški potok; Martin Polajnar, Kokra; Nikolaj Kralj, Adlešiče; podlovec Franc Dobrajec; poddesetniki Jožef Lavrič, Ivan Keše, Zagreb; Ivan Lovše; lovci Mejač Jakob, Št. Jakob ob Savi; Alojzij Tomažin, Mai, vrh; Aranšek Anton, Št. Jurij pri Kranju; Japelj Simon, Vrhnika; Fabjan Jakob, Št. Jošt; Anton Bambič, Loški potok; Jožef Lipovšek, Slap. — Vsi pri lov. bat. št. —, odd. strojnih pušk. Na straži. (Prošnja očeta-vojaka.) 15. marca 1917. Noč temna krije hrib, dolino, pojenjal vojni je vihar; za vero, carja, domovino, otoji na straži zvest čuvar. Ob pasu meč nabrušen nosi, na rami puška mu visi. Gorje! Nad vsakim koj se znosi ki v miru tu ga ne pusti. Enakomerno krepko stopa — povelju in cesarju zvest; če mu sovrag orožje vropa, pripravljen je rabiti pest. Domisli se domače grude, kjer žena čuva rojstni krov prešine skrb, Ijubav mu ude: Bog varuj jo, daj blagoslov! O Bog, ohrani domovino v okrilju slavne Avstrije; da vedno združena s celino bo monarhije ljubljene. Te srčne prošnje. Bog usliši, pogumno born na straži stal. Za ljudski mir, za srečo v hiši, — če treba, bi življenje, dal. Dobrotni, vsemogočni Oče, še mamo varuj hudih dni! Za sina skrbna moli, joče, tolažbo, up ji v srce vlij. In ljubeznive otročiče ... Bog, tebi jih priporočim! Dokler me domovina kliče, o, bodi dobri Oče jim. Ponižno, vdano še zaprosim za brate, sestre, narod moj, odvzemi težnje, ki jih nosim, podeli kmalu mir nam svoj! Zložil Franc S t u p i c a , vojak pr gorskem telef. Zvito, skrito a jasno sporočilo iz ujetništva. Neka ženica na Švabskem je na vse pretege hvai lila Francoze, kako so to dobri ljudje, ker je namreč njen sin, vojni ujetnik na Francoskem, vedno pisaril nekako tako le: »Jesti dosti, hrana tečna, preskrba izborna, Godi se mi dobro in se mi ni pritoževati.« — Nekoč dobi zopet pismo s podobno vsebino. Bil je pa zraven še pristavek, ki ga mamica ni znala raztolmačiti. Stalo je namreč v pi-1 smu: »Brat Matevž m< je poslal 4 marke 2 feniga, stric Luka pa 16 mark 28 fenigov « - »Kdo bi bi!» ta dva?« si misli ženica, ko vendar njen sin nim» ne nobenega brata, ne strica. Kdo bi pomagal T zadregi? — Mamica gre k župniku in ga vpraša, kaj bi to pomenilo. Župnik gleda, bere, ugiblje, »Smo že dobri,« odgovori ves vesel. »Ali ste dali sinu s seboj knjižico z nedeljskimi evangeliji?« vpraša ženico. »0, seveda,« odgovori ta zadovoljJ no. »Polem se ne motim.« Nato vzame sv. pismo v roke, odpre in bere pri sv. Matevžu, v 4. poglavju, 2. vrstici: »In ko se je 40 dni in 40 noči Eostil, ie bil lačen.« — In dalje pri sv. evangelistu uku, 16. poglavje, 28. vrsta: »Imam še pet bratov, naj jim pove, kako je v peklu, da ne pridejo tudi oni na ta kraj trpljenja.« — Začudena žena je ime!» dovolj; potrta je šla na svoj dom Od takrat ni več izpregovorila besede o dobrih Francozih. Jasno povedano. Dijak biva na obisku pri svo lem stricu, ki ima dobro obloženo denarnico. Rad bi iz r.jcga izvabil vsaj kaj drobiža, če ne debelega denarja. Poskušal je na vse načine, Enkrat vpraša etrica: »Ali vam smem dati računsko nalogo?« — «Kar pogum, ljubi Francelj,« pravi stric. »Vzemimo, da imate vi v listnici 1000 kron, pa bi vas jaz prosil, da bi mi jih 500 posodili, koliko jih še ostane v vaši listnici'/« — Stric: »Tisoč, ljubi Francelj!« Za razvedrilo. ! . čc človek ne razume. Sodnik: »Zatoženec vam ; je obljubil petdeset kron, Če boste zanj pričali. Povejte to Z njegovimi besedami!« — Priča: »On je «jcjal, da mi da petdeset kron, če bom pričal, a .. ,« — Sodnik: »Tako ni mogel reči; on vendar govoril o tretji osebi k vami« — Priča: »Saj retje osebe sploh bilo ril« — Sodnik: »Vem; pa ko £ govoril, je moral govoriti kot prva oseba.« — rrica: »Prva oseba sem bil jaz...« — Sodnik: »Vi ?c "j"? naPak razumete. Ali ni rekel: Jaz vam oom dal petdeset kron, če .,.« — Priča: »Ne, ne, gospod sodnik; vas še v mislih nisva imela!« . , V gostilni. Stalni gost gostilničarju: »Vaša na-лкапса ,e pa res pridno dekle! Če človek izpije ,ri cetrtinke, pa jih zapiše pet.« »iti-, .Sl,n0, »Ti sapramiš, denarnico sem pod Helft Pozabil!« — B.: »Kaj če to, saj je vaša Kia poštena.« — A.: »Saj to je ravno. Gotovo »« denarnico dala moji ženi.« Najnovejše. Za mir? Vse kaže, da se javno mnenje na Ruskem ogreva bolj za mir kakor za vojsko; in javno mnenje je zdaj na vrhu, Maksim Gorki je brzojavno pozval vlado, naj osvoboditev Rusije venca s tem, da sklene za Rusijo časten mir. — Berlinski list »Vorwärts« piše med drugim: »Rusija, s katero smo še v boju, je zdaj druga od tiste, ki smo z njo vojno začeli. Na vzhodu nam stoji nasproti narod, ki ga nismo nikdar sovrežili,.. Povejmo ruskemu narodu, da lahko dobi mir, če ga hoče.« — Avstrijski minister za zunanje stvari je bil te dni v Berlinu.,. Ali se namerava nova ponudba miru Rusiji? ... Iz Petrograda se sporoča, da so bili ondi o priliki jiajhujše revolte veliki izgredi zoper Anglijo! —■ Kdo bo vladar na Ruskem? ... Če sodimo po izjavah delavskega odbora, pod čigar pritiskom so se tudi kadeti odločili za r e publiko, je ruska monarhija pokopana. Kitajska in Nemčija. Kitajski poslanik v Berlinu je zahteval po naročilu svoje vlade, naj mu izroče potne liste. V Italiji se čutijo posledice ruske revolucije. V Turinu je bilo treba zaradi trajnih nemirov razglasiti oblegovalno stanje. Kralj namerava izdati važen oklic! Glavobol povzroči navadno pritisk krvi in razdraženje živcev. Oboje se odstrani in glavobol izgine s Fellerjevim bol lajšajočim, živce poinirja-jočem in prijetno dišečim rastlinskim esenčnim flui dom z zn. »Elsa-fluid«. Predvojne cene. 12 stekle nie franko 6 kron. Večkrat sta zaprtje ali preob-težen želodec vzrok glavobola. V tem slučaju naj se vzamejo Fellerjeve milo odvajajoče, želodec kre-pilne Rhabarbara - kroglice z zn. »Elsa-kroglice«. 6 škatel franko stane le 4 K 40 vin. Stotisoči zahval. Priporočeno po mnogih zdravnikih. Oboj razpošilja lekarnar E. V. Feller, Stubica, trg Elsa št. 16 (Hrvatsko). (w Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Л/liklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 lU°lo brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne. Glej Inserat! Vprašanja in odgovori. F. G. H. -— Goriško. Jesivin, ki se kmalu pokvarijo, na poštnih uradih povsod ne sprejemajo. To je bilo po časopisih razglašeno. Radi ogromnega števila takih pošiljatev se v tem času, ko je promet oviran, rado zgodi, da se jestvine pokvarijo, preden jih dobi naslovljenec v roke. bvojna škoda! Vemo, da so vojaki užaljeni zaradi tega ukaza, toda mi smo samo omenjali, kar se je razglasilo. Privoščimo pa našim bra.mbovcem in že-imo, da bi domači zlasti za praznike poslali kaj priboljška; seveda najboljše kaj takega, da se ne jokvari in da poštni uradi ne bodo zavrnili, — Rojakom, ki so po bolnišnicah, smete pisali pisma in karte brez znamk; vsai pri r.as tako delamo, ne da bi se kdo priložil. J. P. — Slap. V Ljubljani izhaja po dvakral na mesec »Kmetovalec«. Stane 4 K na leto. Naroča se: Turjaški trg št. 3. — V Mariboru »Slo. venski Gospodar« (tednik) in stane 6 K. Upravni--štvo Koroška cesta 5. — Istotam »Straža«, dvakrat na teden in stane 10 K. — V Celovcu »Mir« (tednik). Stane 4 K. Naslov: Uprava lista »Mir« v Ce. lovcu. — V Novem mestu »Dolenjske Novice« (tednik). Cena 3 K. 4 SKRIVALNICA. Vojska je; vse je narobe, Tatje in druge grdobe iščejo plena povsod; v noči gredo na pohod. Noč in dan mestni je stražar v službi; po rodu je Mažar. V plašč ves zavit tam preži. Tat vsak pied njim koj zbeži. Dobre knjige. Književna novost; »Vojska in mir«. Mi-« sli selskega modrijana. »Domoljubova« knjižnica. I. zvezek. Pisatelj razpravlja o najvažnejših vprašanjih sedanjega časa: Kdo je kriv vojske, zakaj je Bog dopustil to strašno šibo itd. Zanimiva knjižica, oi< kateri izpregovorimo v prihodnji številki več, je vredna prav toplega priporočila. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane s poštnino vred 1 K 20 vin. Lepa Blanka. Roman. Napisal P. Zac-cone, prevel Josip Medic. (224 strani.) JuJ nakinja romana, lepa Blanka, nam je zglefl prav velike otroške ljubezni do svo-jega očeta. Ljubi očeta, ko še ne ve, da je hudodelec, pa tudi potem, ko izve britko resnico,' takrat ji začne srce še celo s podvojeno ljubeznijo biti za nesrečnega očeta. Ta velikodušna ljubezen lepe nedolžne hčerke končno vendar spreobrne nesrečnega, v hudodelstvo zapeljanega očeta; udano sprejme smrtno obsodbo ter se preseli spravljen z Bogom v srečno večnost. Dobra Blanka sprejme od Boga plačilo z a ljubezen do očeta, še predno ga usmrte; smrtno nevarno bolna umrje pri obisku očeta v ječi. Zanimiva vsebina kaže, kako' lep je roman, ki se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani m stane nevezan s poštnino vred le 2 K. Г Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih 1011110 po & 12, 14, 16 18, 22 30,1' in vis. I)oureharmoniko Л K 8 10,18.14. »6, 22.80.40,60 in viš. Zamena dovolj, ali denar nazaj. Pošiljat, j i« povzetju i ]| predplačilu Razpošiljal -niča: JAN KONRAD, c.i.kr.ovor. ii«b.-MostГРгПх) St. 1759, ČuSko. Kuuerte s firmo, pisma, račune itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Ustanovljeno leta 1833. Uatanovljono lata 1893. • 'J 1* r reg.strovam zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Bentnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- 4lz°lo Ijanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša koncem 1.1915 K: 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 K. Načelstvo Predsednik: Anitrej Kahm, preJat in slolni kanonik v l.j'ubl,jani. I. ji od p r e ti s od n ik ■ 11 p od prod s od n 1 k: B.Itemoc, o. kr. prolesor v Ljubljani. Karol FoUak ml., tovarnar v l.jubliani. Člani Ivan Dolenc, c lil protoeor v Ljubljani* Zaje Albin, c Kr rac. oiicijal v Ljubljani , Anton Kralj, tajnih Zadružne kvczo v Ljubljani- ar. OTerkav Alojzij, Rimn prolesor v l.jubliani. dr. Jakob Mchorlö, odvetniški kundidnl v l.iubiiani . dr.Iran l apež, odvt-itnk v I inblinni Ivan Su&nlk. aiolni kanonik v l.iublianl. Anton Stišnlk,«. kr i! prolesor v Ljubljani. dr. Viljem Schweitzer, otl.etntk v l.jubijani, dr Ales Ušenlčnlk, prol. bogoslovja v Ljubljani Fran Verbio, c. kr cirnn prof. v Ljubljani; Ignacij naplotnik, katcliet v Ljubljani. Nadzorstvo: PredsednikAnton KriiP, c kr. profesor in kanonik v l lubljani. — Clam: Anton Cadež, kateliot v Ljubljani K. Gruber, c kr lin габ ofleiial v Ljubljani: Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani' Avgu&Un Zajo, c. kr. nič revident in posestnik v i tubi jam Vsako množino kupi po dobri ceni П_1Јг_„1« trgov. šped. In dein. družba „SfllKäü , v Ljiibljoni. uCl I Ako še niste, ^ J pošljite naročnino! e РГ 2 feouaška pomočnika sprejme Ivan UtbančH, kovaški mojster, Ljubljana, Doleniska cesta £st. 7 in 736 ШГ 2 bouaška nčenca UDSKi regisfrouana zadruga z пивзифпо zauszo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. db 1. ure in jih obrestuje po Klage u „Hiudski posofilnici" so popolnoma uarno naložene, her posojilnica daie denar na narna posestva na deželi in u mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Rezerona zakladi znašajo okrogla ä?on SOO.OOO'-. Stanfe hranilnih taäog je bilo koncem leta 1915 23 milijonou kron. Izdaja konzorcij „Uomoijuba". Odgovorni urednik Jožel Goslincnr, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna,