Leto V.
TRST, v sredo dne 10. aprila 1899.
Štev. 13.
B r i j e rt r i k r a t Tn a mesec.
Brivecstane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravdništvo. — Oglasi se računajo po Število besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. SW Brivca tlobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Slovenec.
Na zemlji slovenski Sem jaz se rodil Iti otec moj dragi Slovenec je bil.
Mati Slovenka Rodila me je, Dala je meni Slovensko ime.
Slovenske besede Sem prvič umel In pesmi slovenske Sem prvič zapel.
Zatoraj Slovenec Je moje imč, Slovenija Mati Vzgojila me je.
Slovenija mila Moj ljubljeni dom. Jaz ljubim te vedno In ljubil te bom.
Če sreča ti cvete, Se jaz veselim. V stiski, britkosti Jaz s taboj trpim.
Kdor tebe sovraži, Sovražnik je moj. (Je v boj greš nad njega Jaz poj dem s teboj.
Kdor tebe zatira, Sam naj bo zatrt, Od tvoje pravice Premagan in strt.
V	tvojem naročju Zagledal sem dan:
V	zemlji bi tvoji Bil rad pokopan.
Zatorej jaz ljubim Slovensko zemljo, Se ljubil jo bodem, Ko spal bom pod njo.
Podgorski.
Slovenska mati v Trstu.
Ve poštene slovenske žene ste ali tukaj rojene ali ste se preselile iz bližnje slovenske zemlje semkaj, ter živite tukaj z Vašo družino. — Vi imate sinove in hčerke. Prve pobere cesar, kedar bodo 20 let stari, kčerke — pa se bodo pomožile se slovenskimi mladenči in tako množile naš rod na tej zemlji. — Vaša prva in zadnja skrb je, kako bi Vaše ljube otroke najhitreje in najbolje vzgojile in zredile. — Dokler so še nežni v vašem naročji jim govorite v tistem jeziku, v katerem Vasjc Vaša mati nekdaj učila. Vi pravite temu jeziku, da je slovenski — in ros je
lep milodoneči slovenski jezik. — Ko odrasejo Vaši otroci godni za šolo — he vidite ure, da bi je poslali v slovensko šolo, — da bi jih podučevali slovenski učitelji in učiteljice in vzgojili v pametno, modre mladeniče, možč. — Vaša soseda italjanka je- brez skrbi, ona še sama ne ve, v katero šolo bi jih poslala — saj jih ima v vsaki ulici, po dve tri na izbero. — A ti slovenska mati pa, bolj ko se bliža šolski dan, bolj se jeziš in bojiš oddati sina ali hčerko v tujo tvojim otrokom nerazumljivo šolo. Jaz dobro vem, da več noči z očetom premišljate žalostne šolske razmere v Trstu. Začudena vprašaš moža, ali ni Trst V Avstriji, ali niso slovenski otroci avstrijski podaniki, čemu jih pa cesar kliče v vojake kedar jih potrebuje — a šole — šole v-ma-ternem jeziku jim ne dšl. — Mož skuša Vas potolažiti, da tega ni vzrok cesar, da tega so vzrok Italjani v Trstu, Slovencem sovražni magistrat in sploh ona bolna in zavozlana avstrijska politika. Sicer pa Vas oče tolaži : Slovenski stariši v Trstu že davno sem prosijo slovensko šolo; — ministerstvo je naložilo tržaškemu namestniku, da poizveduje o potrebi slovenske šole v Trstu. Ali otožna mati ga zavrne: kaj mi tukaj govoriš o namestniku, ali nisi §ital v Edinosti, da je on že odvrnil prošnjo slovenskih starišev ter zapisal: da je za slovenske otroke v Trstu že dobro priskrbljeno v tržaški okolici. On hoče, da naše otroke pošljemo v Rojan ali k sv. Ivanu v šolo. — Vem, vem to žalostno — neverjetno novico — a nisem ti hotel povedati,
da tone žalim, ker bi te vzel vso upanje, zavrne ji mož. —
»Ne dragi moj soprog, ne bojim se teh dekretov, jaz hočem in bodem svojo otroke v s a k i dan doma slovensko učila pisati, brati in moliti, in čo tudi sem prisiljena pošiljati jih v laške šole, storim to, ali moje otroke hočem imeti zase, vzgojiti jih želim v slovenskem duhu — za naš narod. Jaz sem gotova da naši očetje, naše slovenske matere ne bodo molčale, da bodo glasno zahtevale - slovensko šolo v Trstu za svojo deoo. In vi možje stopite pogumno na noge — ter zahtevajte ker Vam morajo dati — drugače bodemo mislile me matere, da je Avstrija Slovcncem neprijazna mačeha.«
Učinek petja.
»Jaz ne vem, kako je to! Odkar se naša Žefka peti uči, so ves dan ljudje na vratih in vse povprašuje, če stanuje tukaj zobozdravnik«.
f
Žena (možu, ki je baš prišel)! »Pomisli, pred jedno uro je bil prezident tukaj da bi s teboj govoril. Po vseh gostilnah tc je liišina iskala, a nikjer te ni bilo!«
Mož : Seveda ne — bil sem v uradu!«
Žena: »Ja, kdo bi bil pa kaj t a-o e g a misli L«
PODLISTEK.
Kako je naš Miha cikorjaša
v Rocolu obril.
Znano je, da Lahi že več let sejejo eikorjo v Trstu in njega okolici. Glavna zaloga tega semena je pri Mauronerju predsedniku kmetijske »agrarie« v našem mestu. Slovenec, ki bi slučajno to nevarno in nezdravo korenino jedel, postane brez usmiljenja bolj ali manj hud eikorjaš. S takim cikorijašem imamo danes opraviti. Mož stanuje v Rocolu, sadi eikorjo in jo jc zabeljeuo s panceto. —
Naš eikorijaš je poln kron in flik, ker dela na magistratu. Neko nedeljo v jutro prieinca pijan domu. Od sobote večer jc sedel v krčmi pri »lepi Rezki«, z drugimi
Odgovor iz Divače
svojemu velikemu prijatelju.
Viktor: Na 20 tega jc moj god, pridite,
da spijemo eno čašo. liržanski Vanc: Jez gotovo pridem, ako nc bi prišla tudi moja žena in mala Jucka. Viktor :
Alco pride, se bodeš mogel skriti in si v Karguncah drugo dobiti. Bržauski Vane:
Kam se potem peljamo ?
»Da stričev šoder razkopamo.« Viktor:
Jaz morem stričev šodar hraniti.
In se šest mesečne prakse v Trstu učiti. Bržauski Vanc:
Kaj se za prakso tako bojiš, saj vedno na pričnah ležiš. V praksi, eden veliko profektira; kjer mu srce noč in dan ne daja mira.
Alija Dedovič.
»No, gospod acljunkt, kako Vam ugaja gospica Angela ?
»Hm, brezdvomno jako duhovita ženska! Pol ure sem se ž njo zabaval, a niti besede nisem razumel«.
Natančnost.
Ženin (kateremu se jo izplačevala dota): »Prosim tu manjka še ena krona?«
Tast; »Tisto krono ima že moja hči; ko je bila še majhna, jo je nekoč v neprevidnosti požrla. —
cikorijaši, ter zalival suho eikorjo do jutra. Ko je oblazil vse gostilne in kavarne pri-poje smo rekli še precej zgodaj to je ob 4 v jutro domu.
Ko je petelin že v tretje zapel, pokliče ga žena, ter ga vpraša denar za špežo. »Strela ubij še bore, nimam šolda še za obret se, lašime in paže«, zarenči in se zopet zvrne na trdi »pajon«. — Čez nekaj časa vstane in si išče zablekane br-geše: nimam bora, grlo je suho, morem se sposodit »en blek« za pet, da ga bodemo zopet pri lepi Rezki. — Zdaj pa se grem najprvo obret.« Postavi lonček vode na ognjišče v tem pa nekdo bije na vrata. »Pijane pijanasti, daj mi denar, da grem po špežo v Trst« vpila je jezna okoličan-ska mučenica, »nagnjusni eikorjaš, da te ni sram, vidiš naš sosed je Slovenc od či-tavnice, poglej ga kakšen mož je«. Iu šla je nevesela v mesto. —
Kako se je zgodilo nekemu Dolencu ko je bil na naboru.
Korl: Kako je pa bilo Miha na »štejlngi?« Miha: Prav slabo, ko sem preš novter na »štejlngo«,je pa reik gospovd »tablih«. Meislu s'm' zdaj ga bom pa pikav ane tri lejte pr' militeri. Poki je preš pa en drug gospovd je pa zamerkav, da sem na te krajnim očes slep, je pa reik »untablib«. Jas s'm pa reik: »gromska strejla saj s'm biv od unga gospovda »taublih«.
Poki je pa reik : ubrs jahr komens \vicdev nazaj, potem boš gvišn soldat. Jaz s'm biv pa takov jejzn ko sni šov domov, da s'm spi v za pet krajcarjev šnopsa pa pet žem'l snev. Zdaj s'm pa tak, da se hudiča ne bojim.
Sv. Peter iz Savinske doline.
Star urlaubar.
K
Divja lepota.
Kitajka si noge spodvije, da bo lepša.
B r a z i 1 j a n k a spreša glavo svoje hčerke, da bo lepša.
A m e r i k a n k a in Afrika 11 k e si na razne načine nos pokvečejo in prevrtajo, da so lepše.
Gronlandka si rada uhlje zarenži da prej šoclja dobi. —
Evropejke pa so vesele in se ponašajo če imajo majhen, suh in orlovo zavit nosek. — Ce pa kateri nos navzgor štrli — take se fant navadno boji.
Japonka in Malabarka si zare-zuje ušesa, da bo lepša.
Ko je v lončku zavrela voda reče naš modri eikorjaš svoji osemletni hčerki : »Ma-rička prinesi sem vodo«. — Oče, kako se boste bril, ko ste še pijani«. — »Nič se ne boj, jaz se že sam obrijem«. Mož se dobro nažajfa z metlico iz prešičjih ščetin. Potegne parkrat po mokri bradi, pa ni šlo gladko. Ker je imel seveda še meglene očij in ni bil prav »šaldo« v kolenah, tudi ni dobro pazil kod neusmiljena britev »gara«. Tudi je bil nemara že truden, in da bi prej končal, zamahne kakor s koso po otavi in resk — nos je odrezan cepnil na tla, — po obrazu pa se je zlil krvavi potok !
Cikorjaš prestrašen zažene rezilo na tla, na nogo, da mu kar palec odreže preč in preč.
Mož je od strahu padel v omedlevico. Marička ko to vidi vsa prestrašena kriči in kliče na pomoč skozi okno. Prišle so
Svatovska,
(Kraška narodna).
(Pela Komar in Z v a b na svatbi 9. svečana 1899. v Štorjah.)
Mi smo zato sem prišli, Dab' dobre volje bli.
Tam pri Stantu birtu, je Na olicet prav galant.
Vsi pa ti povabljeni, So bli en fajn možjč.
Ce zjutraj zgodaj vstanejo So že pijani bli. Sc zvečer k mizi vsedejo,
50	že vsi lačni bli.
Na mizo župo prineso, Je župa močno vroča bla,
51	usta opeko.
Po župi jim prinesejo, Želodec glili ku eden bas; Želodec začno cukati, Je bil en velik špas.
Staršina je trančiral, Ano svinjsko glavo, Se dobro raztrančiral ni, Mu s talerja snedo.
Bil je tud gospod kaplan, 15il je eden fajn gospod, Dober kos mesa je vzel, Ga sam je vse pojel.
Bil je eden fajinošter, Bil je en fajn gospod. Dvanajst vatlov klobas Je snel, spil je vina sod.
ženice in našle moža v nezavesti v lastni krvi stokati.
Ena pravi, treba po zdravnika, druga hoče Trevesa, tretja misli, da bode prepozno, nevarnost je velika. — »Botra čujte, poznaste tistega Mihota!« — »Kakšnega Mihota«. — »E tistega, ki veže lonce tisti je mož, vam garantiram, da mu on zaceli rano«. — V tem priteče neki Ce-revna in pravi, no, no, on zna res šivat žaklje in vezat lonce, pa še to čujte botra; Miha je že toliko svinj pri Mauronerju skopil, pa še ena mu ni »falila«. Nekdo se oglasi na vratih, kaj ne veste, da je bil tudi odsekel na kratko rep Tončkovemu psu, pa ga je pozneje spet lepo zašil, da se je prijel. Vse botre kakor nore zbcžfe iz hiše in tečejo dol po klanci klicat Mihota. K sreči so ga našle pri Starčevih, ko je ravno ustajal. — »Dober dan Miha ! hitro Miha! mojbog Miha! čujte Miha!
Tud Fender in družina sta Močno smešna bW, Vse s talerja pojedla sta Brez vile in brez noži.
Še ženin in nevesta sta Močno plesala, Meso jih je težalo, Sta ga potresala.
Soroka je pasala V pričo le teh mož. Nevesta je na žena In ženin je en mož. —
Tudi faka tolažba nekaj velja.
Leta 1848. so se sedmograški odposlanci predstavili glavarju princu Šeh\var-zenbergu v Budapešti in so svojo udanost izrekali. On jih je pa lepo potolažil: Kommen Sic mir nieht mit ihrer dummem Trene! Po naše! Ne sekirajte me vedno
z vašo neumno udanostjo.
*
* *
Kakor pravijo je danes »težišče« avstrijske politike na Češkem: ako je to res, potem mora Avstrija hote ali ne h o tč nasloniti sc na Cehe, da ne pade.
oo o
Plemenito.
Nek bogat mladenič je poljubil neko deklico proti njeni volji in sodnik ga je obsodil, da mora plačati v denarnico za siromake 20 kron.
Mladenič : » V denarnico za siromake ?! Oprostite (poljubi zopet navzočo tožiteljico) v tako plemenito svrho rad dvakrat plačam«.
Tukaj gori je en mož, ki se je močno po-rezal. Tecite Miha, za deset ran pojdite mu pomagat, sicer mu kri steče so vpile ženice.
Naš Miha se obrne na pragu, pobere torbo, drat (žiee) šilo in klešče; v rokavcu steče za botrami gor po klancu. Hitro brez zamude ogleda rano, pobere tista dva kosa mesa, ki sta ležala na tleh. Ni si dal časa, da bi meso osnažil in opral; prilepi kos na nos in zašije, prilepi drugi kos na nogo in zašije. V desetih minutah je bil »fiks und fertik«. Botre so v tem zdihovale in molile, da bi šlo po sreči. — Miha ukaže moža položiti »na špampet« ga ogrniti. Cez 14 dtiij se vrne, da bo videl kako se je rana zacelila. Bolnik ovezan po obrazu in na nogah se kmalu počuti boljše. Cez 14 dnij pride Miha obiskat bolnika. »Odvežite Tone »facol« da bom videl rano. Cikorjaš odvezuje in pravi: Karo mio Miha, kadar
Kaj je vse Janezek prašal.
«Kaj je to, teta?« — prašal je mali Janezek, ki se je vozil se svojo teto po železnici, ter pokazal z prstom na voz sena. «To je, dragi moj, seno«. — «Kaj je seno, teta?« »Seno, dragi moj, je seno«.
—	«Ma iz česa se ga pa napravi?« —-»Seno nastane iz trave«. — «Kdo pa dela travo«. — "Bog, dragi moj«. — «Dela po dnevu ali po noči?« — «Po dnevu in po noči, ljubček«. — «Tudi ob nedeljah?«
—	«Da, zmerom«. — «Ma je venderle slabo, ako se dela seno ob nedeljah?« — «Ah, nevem tega, bodi miren, jaz som uže trudna«. — Za nekoliko časa je zopet prašal: «Od kod pridejo zvezde, teta?« — «Ne vem, nikdo ne ve tega«. — «Jih je morda luna izvalila?« — «Da«, reče teta vsa uzrujana. — «Vali luna tudi jajca?« —■ »Mislim, da vali, no pusti me v miru«.
—	Za nekoliko časa zopet: «Erancel je rekel, da so sove zacoprane babe?« — «Morda, Janezek«. — «Jaz mislim, da slon tudi jajca vali? Si že videla slona sedeti na jajcih, teta?« — «Da, Janezek«. —• «Kje?« — »Sem htela reči, da ga nisem videla, Janezek, no bodi miren, drugače postanem nervozna«. — «Kako se postane nervozen?« — «Ti pa preveč prašaš«. — »Si že videla muho sladkor lizati ?« — «Da, ljubček«. — «Kje?« — «Janezek, sedaj pa bodi miren in ne prašaj me nič več, drugače z nori m«.	S t k.
o o
Hitri odgovor.
Vojak : Cujte lepa mladenka, ali bi hotela
vi srce hrabrega vojaka? Kllliaviea: Le sem ž njim, ravno imam še prazen jerbas.
ozdravim, ti vse plačam in na vrh ga bova še pila en dopjon«. Miha si natakne očali, da bi bolje videl, potiplje po nosu trdo, potiplje po prstu mehko. Mihu teče mrzli pot po licu. Ves zmešan pravi, da gre po malo vode v kuhinjo ter zbeži iz sobe naravnost domu. Od tam je šel takoj z torbo po svetu lonce vezat. Se danes se ni vrnil.
»Kaj se je zgodilo!« — Cikorjaš, čaka in čaka Mihota in ko ga le ni, usta ne in se pogleda v »špegu«.
Hudič, kaj pa jo to saprabolt......
Marička pej les, teci ! Poglej, kaj vidiš ti na mojem obrazu.
Marička vsa prestrašena: »Uače, kaj ste matast, da Vam je zrasu noht na nosu in nos na nogi. Jejš, jejš uače kaku ste grd.«
Mouči, mouči matasta, kej si z uma. I Cikorjaš gleda v »špegu« in študira, kako
Istrski srboritniki vrh klanca.
Kamploni italijanske galerije v Kopru, ne vidijo ure, (la M se vrnili slovenski in hrvatski poslanci v deželni zbor, da jim napravijo zopet kakšno serenado. Pred vsako sejo hodijo gledat, ali se že vračajo.
„Ara Ženso, ehe peeca clie 110 i vien. Škoda res! Ali hi se bili divertirali na galeriji. — Tasi, tasi Bortoli, me par ehe i vien. — Od daleč se čuje petje istrskih slovenskih fantov, ki pojejo gredoč v Koper. — Ši per dio Čenčo, ehe i eanta d'alegria, — Tasi maearon, ne vidiš, da so fantje iz Marezig in Kubeda.
jo to moglo bit, da mu je na nosu palec zrasel, da mu na nogi nos visi in diha. Zdaj pride še žena. On se drži za nos in jo debelo gleda.
»Karo ti, kaj se tako čudno držiš«.
»Mama, naš uače ima noht na nosu, poglejte ga«, reče hčerka.
Ko se je žena svojega cikorijaša na-gledala se loti v jok: »Sem pravla. da si ena beštja, tebe bo še cikorja dušo pojedla. Zdaj boš moral šulnc sezut če boš hotel nos usekniti in kdo te bo pa noht na nosu rezal«. Cikorjaš ni imel več miru; ni spal, ni jedel, ni pil. Sel je na Trsat in obljubil, da če ga mamca božja reši, pojde v Ameriko kavo sadit in cikorjo požigat. — In tako se je zgodilo.
Vojak se sprehaja z dvemi de vojkami
—	Draga moja, pravi desni, jaz ljubim temnolase s črnimi očmi; ali one so preveč vroče in tudi preljubosumne. —
Obrne se na levo: Imam tudi rad blondinke, ali ono so navadno prehladne sicer pa zveste. —
Obe: Torej ne te ne one! —
—	O to pa ne, — jaz ljubim obe, ker vem, da kar pri eni pogrešam pri drugi dobim. —
o
oo
Pri zobozdravniku.
Gospica (ki si hoče dati plombovati zob): »Oh gospod doktor, jaz so tako bojim!«
Zobozdravnik: Zakaj pa?
Gospica: »slišala sem, da ste tako d r a g i«"
Čudna logika.
Neki gospod je čakal na tramvaj a vsi mimoidoči vozovi so bili napolnjeni in niti jednega mesta ni bilo dobiti. Pri petem polnem vozu se pa zadere nad koči-jažem: «Vi, čemu pa so tramvaji, če s zmeraj polni ! ?« —
oo o
Neprevidno.
Mož: »Kako bi bil srečen, če bi mogel
sedaj v tvojem naročju umreti!« Z ena: »Za božjo voljo, kako si vendar nepreviden Karol; saj še nimaš pravice do penzije«.
Tako mislijo.
Proč od Rima vpije — proč od Avstrije misli — Nemec-želodar. Živila Istra kriči — živila Italja misli iredentar.
Novi prišli „ A m a r o me o".
Le brž v Milim, le brž v Milim Goriški „laški" iči, Ker bliža se osode dan, Osode dan — topiči.
Dovolj krivic, dovolj krivic Pretrpel je naš narod, Nebesa čujejo naš klic —• Boj se — zalegin zarod!
Se malo dni, še malo dni Boš rod slovenski dražil, Ozemlje naše do pedi Bo angelj z mečen stražil!
Naš dom ni tvoj, naš dom ni tvoj Človeštva podla veja, Mi čuvamo ta biser svoj Do zadnjega vzdihljeja!
In naš odpor, in naš odpor Nikdar ti ne zanaša, Naj li gospoda se od vzgor S teboj vjema ■— zglaša!
Narodni postopač.
„Šinken-Zemel"
v Št. Petru na slovenskem Krasu.
Zopet sem zapustil z malim »mačkom« prakrasno Bistriško dolino. »Lukamatija« nas je nosil med lepimi griči in gaji in slikovitimi hribci in hribovi. Res romantičen svet vreden v priporočilo modernim »jahačičam« in »jahačem« »jekle-i)ih» konjicev. Pridrdrali smo v pol uri na mogočno postajo Št. Peter. In ko se je »lukamatija« zaustavil, izsulo se je iz njegovih telesnih kosov sila lepih in tudi — nelepih potovalk in resnih popotovalcev. Po peronu se je vse metalo, suvalo in tekalo sem ter tja, medtem ko so se razlegali rezki hurouski »austaigen« »austaigeu« in »umstaigen«; — potem pa: Triest, Laibaeh, Fiume, Abbazia itd. Za tx-enotek sem bil ves zmoten, dragi »Brivec«, mislec, da me je kak Azrael brcnil na »ultra-ger-manski« sever, kjer brije mrzla nemška burja po širnih planjavah.
Kaj to fantazira to človeče, — utegne vzklikniti kak nestrpni »brivčar«, — naslov je vendar »Šinken-Zemel«. — No, naj pa začnem!
»Umstaigali« smo in zlezli v kos tr-buha »hitrovlaku«. Pod okencem je ponujal velikan postrežček usiljivo: »Schinken-Semel« držeč krožnik žemelj v zrak.
Zraven mene je stal dobrodušni mo-žiček in pohlepno vpiral svoji očesi kroz stare očali tje v krožnik, potem pa povprašal mladega gospoda: »Prosim braz za-
mire, gospud, nej čujejo, kaj ne pravi ta-le »šonkam-žcmlje ?« »»Da, da, — pritrdil je milj hudomušni sosed dobrovoljno, — očka, le sezite po njih««. In ta hip je možicelj stiskal v svojih žuljavih koščatih pesteh dva komada in občudoval te tako »pršutom« »našpikane« žemljice. Poštre-šček pa je zunaj zastonj čakal plačila in ko je jel »lukamatija« že sopihati iz svojega droblja, jel je vpiti: »He, he, eine Krone !«
»Kaj, kaj, hudič — oglasi se Pivčan, ki se je že mastil z dobrim zajuterkom, - krone, krone. Pojdi ti v Eic.manje po luj, plačam ti k lajti ob sv. Nikoli, — ti Najmec nevumni, ti. — Pojdi se farbat s tvojo špraho, ne pa po Krasu žemlje prodajat!«
In »lukamatija« nasjehropeč odnesel z vso svojo hitrostjo po trdih kraških tleh proti Trstu, primorski prestolnici, kjer pravijo da vrši nebroj irredentarskih sršenov in osi.
Naš Pivčan pa se je zadovoljno in škodeljno muzal med potjo, ker jo tako navihal nemškega postreščeka.
Pepče.
Iz sedanjega časa.
»Kaj ste vi?«
»Z a s t a v o n o s e c pri pevskem dru-žtvu »Lira«.
»No in druzega nič ?«
»V svojem proste m času sem sodar«.
Draži je Irat oi ljiitega.
(Od sv. Eme pri Sotli).
Dečla pere srajci dve Na sivem morju na prode.
Mimo gresta fanta dva, In obadva sta všikana.
Fant popraša deklico: „Komu pereš srajci dve ?"
„Eno perem bratecu, Drugo mojem' ljubčeku"-
„Oj kterega ti rajši maš?"
„Jaz mam raji brateca, Kakor svojga ljubčeka:
Če jaz brateca zgubim Potlej druzga ne dobim ;
Če pa ljubčeka zgubim, Pa lahko druzega dobim."
(ilavca po morju plavala, Nazaj je odgovarjala : „Lump si bil in lump še boš. Dokler po svetu hodil boš-
Narodna.

Gospod: (kočijažu, ki počasi vozi): »Koliko let pa ima vaš konj?«
Kočij až: Po priliki toliko, kolikor vaš cilinder!«
Dvogovor med Uršo in Žefo.
Urša : Slište buotra, ali ste slišala kaj pišejo laški farji v njih »Amicu«! — Žefa: Ga nisem še brala. —
Urša: Ben, vidte, oni bi teli nas vse pognati iz Trsta, tudi našega Maksa od »Edinosti« !
Žeta: Muočte, muočte, še Bog da nas imajo, da jim hodimo gret klopi v cerkev,
drugače bi njih mežnarji hodili s prazno mošnjo po cerkvi . Urša: Saj imate prav: če vmanjkamo mi, bodo prazne cerkve v Trstu.
Nedeljski pogovori
na Pivki.
Prvi: Slabi časi zdaj pri nas!
Drugi: Vse tako je kakor je prerokoval rajni Korle.
Tretji: Pejte smolo brat vidva in Korle, ne pa tožit o slabem. Če bi bilo pri nas slabo bi se vedno ne urivali med nas tujci ?
Prvi: Kdo se pa uriva? Če pride kak bogataš naj pride prinese vsaj denar!
Drugi: Prav praviš, kaj pa bi bil naš kraj brez bogatinov, kdo bi nam poskrbel cuker, kofe - sploh jed in pijačo?
Tretji : Vidva še res ne vesta koliko farb ima »božja mavra« ; če bi imela to v glavi bi tudi vedela da so sedanji bogatini prišli v večini k nam s popotno palico in culilo na rami. Naj pa bo že kar je, jaz sem hotel le povedati da se bo »Brivec« iz Trsta v Št. Petru nastanil.
Prvi: A ja, kje bo pa kvartir dobil, še cesarske službe gospodje nimajo kje bivati.
Drugi: Si bo pa svojo hišo postavil.
Prvi: Ne prmej duška, v Št. Peterski občini že ne, ker je že parkrat župana obril, mu gotovo ne dajo do-volenja.
Tretji: Beži no: kaj misliš da si oče župan kaj pri srcu obdrži? On pri glažu vina izusti par domačih kletvic pa je vse storjeno in pozabljeno. On je blaga duša !
Prvi: Blaga duša je res, zmagati pa le nemore, drugači bi ne govoril da se bo odpovedal županovanju.
Drugi: Odpovedal! Med občani se pa govori, da je s tem iskal le število solz.
Tretji: Zdi se mi da je število solz zadostno, samo mačje so.
Prvi: No, kaj je pa vendar »Brivca« nagnilo do Šempetra?
Tretji : E kaj, ta prsmojena Pjepa trnska toliko časa šari z njenimi zdravili in kartami da je zvedel o tem cel svet in tudi »Brivec« kateri je vzel vse na piko ter pravi da bo vse tiste obril kateri njene zdravila in nasvete rabijo.
Drugi: O potem bo imel pa dosti opravila; še bo mogoče bril župane in odbornike ?
Prvi in Drugi: Midva greva pa »balineat«. Poslušajoči Brivec.
DOPISI.
Iz Bistrogralma pri Kozjem. Dragi »Brivec«, večkrat sem Te že videl v Kozjem pri Tvojem imenitnem opravilu; pa žalibog, da še nisi vse osmieal kar sliši pod tvojo ostro britev.
Kadar se napotiš v Kozje, videl bodeš ena «frajla«, ki se možato na biciklu vozi. Ta «damica«, kadar sreča ali dohiti Slovenca, pa riga, kakor bi imela natlačen goltauec žgancev. ti dragi «Brkomoritelj« imaš raznovrstne aparate; imaš gotovo tudi takšno struglo, da ji to ostržeš. Ko pa to dogotoviš bode povsem fletno dekld; torej pazi da se ne zaljubiš in, da Te v kočijo ne zvabi; kajti, kterega v kočijo dobi, tisti nima več pri starem «Lojzeku« kredita.
«A1 i s t e m e r a z u m e 1 i«.
Iz Dohravelj na Vipavskem. Vem, da se Ti čudno zdi, dragi «Brivee«, ker se tako malo poroča iz naše borne občine. Prav gotovo si misliš: Ti Dobravci morajo biti strahopetnereži. To pa ni res; kajti, pri nas se še vedno vdobi, kakšen advokat, filozof in tako dalje, največ seveda je, advokatov, in sicer: dr. «Skarpu«, dr. Ška-labonca« in dr. «Fosk«. Ako imaš, dragi opravka v kakšni pravdni zadevi: svetujem Ti, da se obrneš do njih, gotovo Ti bo pomagano. Seveda, si lahko misliš, vse tri ne morem plačati, ker taki možje so dragi. Zato se pismeno ali ustmeno obrni, do d-ra, «Škarpa«, Post restante Pikči. To ti je ognjeviti mož. Še celo zveri se ne boji. Pred časom seje postavil v razpor z dvema volkovoma, ne meneč se za njih prazen ali polni želodec. Še celo v palka se je zaganjal, ni se bal, da bi ga zaprel v svoje mreže. Ko je vse tri spravil v kozji rog, napravil si je banket, pri katerem seveda ni pozabil svojih sotrudnikov, namreč: Dr. Škalabonca, dr. Košku in več družili. Po banketu hotel je pokazati tudi v svi-ranju svojo spretnost. Ubogi glasovir prestati je moral smrtne težave. Kaj pa početi s pokvarjenim instrumentom? Dotič-nemu gospodarju instrumenta, svetujem to le: naj se nikdar ne stavi v razpor z takim učenjakom, kajti, zanj bi znale nastati slabe posledice. Zato naj se poda k našemu advokatu Fosku, kravjem kupcu v Kozje-pari. On je najboljši strokovnjak. Da je to res, služi nam ta slučaj. Pred letom časa imel je isti dokaj posla, se svojim sosedom Matij akom. Ubogi Mešjak, od onega časa, ne sme niti pogledati, skozi svoje
okno, na njihov vrt. Navedel bi še mnogo enačili slučajev, ali za sedaj naj Vam to zadošča. Našim Dobravcom pokladam na srce to: naj bi tem zaslužnim možem, skoro poklonili častni diplom.
P r e k v o d s k i.
Iz Zagorja. Dragi Brivce! Po mnogih krajih obril si že zaraščene kosmatince, a v naše zakotno Zagorje se le redko oglasiš. So li mar bojiš zagorskih kosmatincev? ali imaš morda britev za naše starozaraš-čence premalo ojstro. A pogum velja! to-raj na brusi dobro svojo največjo britev, ter pridi brez mila v Zagorje kjer bodeš imel čez glavo posla. Kakor hitro izstopiš na zagorski postaji, nudi se ti takoj prilika, da obriješ nekega po velikosti dokaj velikega gospoda, kateri akoravno v službi železnice, ne ve razločevati kaj je tvoje in moje. Dragi Brivče, tega vsaj toliko obrij, da bodo kolesa, katera pošiljajo stranke potom železnice varna pred njim. Ta go-spodič si namreč domišlja da, ker je železniški uradnik, sme si dovoliti kar hoče. Kakor hitro dojde po železnici kakšno kolo, že je omenjeni gospod i č na njemu, akoravno je kolo zavito in na sedlu tudi kakšen pakelček navezati, ter hajdi po blatu in apnu ž njim, tako da bi lastnik potem svojega kolesa kmalu lie spoznal. Da bodeš pa tega gospodiča lažje spoznal oziraj se samo po cilindrih, kajti on je glede mode cilindrov taktodajna oseba v Zagorju. Ako se do prihodnič ne poboljša zabilježim ti ga z vsemi sedminci črkami njegovega imena.
Iz Krope. Tu jo na splošno žalost zginil »edini« napis. Gospod Proha nima več «frankfurtarice« v zalogi pa izvrstne pristne kranjske klobase domačega izdelka.
Presrečna razlagalka sanj «Agata« je stavila številko od mošnje in zadela terno.
Osnovalo se je za Krop prepotrebno društvo zoper brezinerno pijančevanje. Društvo se imenuje «Limonovka«. Na čelu te vsehvalevredne akcije stoji Cufrinov Jur!
Gosp. Korl in gosp. Jur sta darovala 1000 gl. za škofovske zavode. Gosp. Korl je imenovan papeževim ključarjem.
Gosp.ca O. Korl se bode naročila na 10 iztisov «Slovcnke«, katere bode posojala Kroparicam.
Cujte čudo! Andrče je znašel «drugo« put v Kropo. Heureka! Kje ste obrekovalci?
Gorica. Dragi «Brivec!« Naznanim Ti, da tukaj vse žaluje, posebno voli, krave, kozli in druge živali, katere pridejo v mestno klavnico in ne vidijo več tistega, kateri je pazil na živinsko kugo tako natančno in vestno — ? da se je pri tem poslu sam okužil, tako da se sedaj znajde v kontumaciji v lazaretu pri sv. Antonu. Pravijo hudobni jeziki, da je več takih okužencev, kugo pa da je prinesel omenjeni lansko leto iz Milana in Turina, kamor je napravil svoj izlet; da so tukaj iiajšli več bacilov omenjene kuge pri njem in pri drugih, je tudi govorica.
M a r a m e u.

Letigrami.
Trst. Predsednik italijanske zbornice v Rimu jc pisal pismo tržaškemu županu. Na to so takoj ustavili zidanje nove na-mestniške palače, ker nameravajo italjanski inženirji premeniti načrte.
Pazifl. Tržaška mladina, koja je odhajala iz Pazina je klaverno povešala glavo tožeč: Addio cittft croata ; zgubljena si za nas. —
Listnica uredništva.
Gospa Marija J a k s bt. Peter. — Zadnjič sem Vam poslal deset številk, ker ste se pritožila, da jih ne dobivate, a jaz sam Vam jih redno pošiljal. Pošta Vaša je odgovorna — če tudi so bili naslovljeni na Vašega moža.
G. R o d e. Vi bi želeli Brivčeve letnike — žal ne moremo vstreči, ker se nam pošlji, razun par iztisov
G. Podgorski: Oprostite in ne tugujte, ako ne prinesemo vsakikrat gradivo iz Vašega peresa. Gotovo Vam postrežemo.
G. Silvester. Hvala!
Drugim dopisovalcem pa: prosimo malo potrpljenja — ker imamo mnogo gradiva.
□□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ BQ
»Slovanski svet" in „SlaMes
Na Dunaju izhajata obadva lista, prvi na slovenskem drugi na nemškem jeziku.
Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik.
„SIovaiiski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu na 1(1 straneh in stane za vse leto 4 gld. „Slaviselies Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na lelo 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
__Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-
tikar ne bi smel biti brez teh listov. "tBIS □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□ □□
00000000cxx30»00000000000000000
Edino pravi
Pagflianov sirup
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespvisten vsak dragi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmai ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ooooooooooaooooooocooooooooooo
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. TRST ulica S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. — Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, poso le ostanejo na račun firme odjemalca po pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
W Cena olju je ocl 28 nvč. do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Guate-mala, Jamajka, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
Udani
Novak Miha.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih oirok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurasioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250 000 zabž. kapitala.
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
Asikuradje so znašale:
1, v zavarovanju na življenje 189 »liti jono v 549.000 gld.'
Mm jestvin ?
V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi druzega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.
Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družinam.
Udani Ivan Cergol
trgovec.
Dve Sv. Ivanki,
..Kaj maraste Marika, ke jemaste tašne fajn šolne z brunela". — „Ja. se jih imaste tudi vi lehko — beište čedol h Pepetu Krašovcu tam naj-deste takšue ku ceste. Dobite na zbiro: z brunela, se svetlim pontalom, se sametam spret. Tgdi ima rumene škar/iet visoke za zvezat in tudi za otroke, černe ali kukar se zbereste". ■— Ma či je ta Pe-peta? — Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši man-derjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi sv. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vsi vam ga pokažejo.
Jožef Stantie
čevljar v Rosariu.

i*
M:
t
šujem točno naročila
na
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršil
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, | _ OB^rae sadje, ribe, vina itd. ——> I
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. lirčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. **i
Cenike .dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
M
»I
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
OPOMIN
v interesu lastnega
zdravja. -
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencije (ne od Ernesta a".; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuJa drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrctis, Girolamo Pagliano vFlorencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem poljn — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
Domača krojačnica
-♦ TRST ♦-
ulica S. Maurizio št v. 11, II. nad sir.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani
Josip Vičič
krojaški mojster.
Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko |«-
-in okoličansko vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. — Cena primerna.
Za innogobrojni obisk se priporoča udani
Fran Valetič, krčmar.
;—
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
E.
y lmiisti ulici 3,
(nasproti nunski I cerkvi).
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
J{ Leposlovni list za ženske i z-baja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za m a t e r e in li o e r-ke. —Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „S!ovenke" — Trst.
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Kedeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. MAT. ŽIVIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
Frajo Foito
i i
i <
i
IMT Obilo nai
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. s (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in debelo najbolj fino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam po najnižji ceni Obilo naročbe prosi gornji.
Rusko-slovenski slovar
---9 sestavil Hostnik ?—-
|__y izdala ^----J
Goriška tiskarna A. GafieršM v Gorici.
W Stane samo 3 krone TMI
Slovenska mladina, ki želiš čitati ruske duševne velikane v izvirniku, in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj predno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo.
7 „GorišM Marni" A. Galjeršček v Gorici
---9 izšel je ravnokar ?__j
^ BEN-HUR ^
Sloveči roman iz časih Kristusovih Cena mu je: 1.20 lonoiionoiToT
loiioiiononoi po pošti gld. 1.30
Naročila je pošiljati naravnost na tiskarno.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pelcarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, hrrmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst molče — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
1*" ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
JJ
>OOOOOOOOOO0GOOOO0OOOOOO0O<
Slovenska gostilna
PRI PUTSSLimJ"
v Trstu
I sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter l ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbe] svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno I pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam 1 svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
HT ,,PRI PETELINU"
Ulica (rh c,ž a štev. 7.
>00000000