1/; zgodovine keršanske Ijudske šole. (Dalje.) Xi drugače aiogoče, da so v tisteiu času, ko se je svet tako vael za boljše odgojeaje ia zboljšaaje šol, tudi visoki možje, ki so v Avstrii deržavao kennilo vodili, skerbeli za šolstvo. Osemnajsteiini stoletju je bilo prihraajeno, tako piše Wesenberg, da se narod aikakor ne more ponašati s svojo kulturo, dokler ostane nižje Ijudstvo, ki je prav za prav jedro naroda, sirovo in nevedno. Zopet na drugem kraji se bere, da se še v nobenem stoletji ni toliko skerbelo za odgojenje Ijudstva; to stoletje se tedaj more imenovati pedagogično. Vlada cesarice Marije Terezije skerbela je od začetka, da se izobrazisča vstanove; bilo je pa to le za imenitne stauove, kakor akademija za plemeniti stan na Uunaji. Clovekoljubna cesarica skerbela je pa tudi za otroke ubogih in nizkih stanov. 0. Parhamer, kterega že po njegovih misijonskih potih poznamo, vstanovil je pervo sirotišnico na Remnvegu na Duaaji; aarastel je zavod tako, da je bilo poslednjič v njem za 800 otrok prostora. Enaki zavodi so vstali v Celovcu, Gradcn, Milanu in Maatovi. Tudi v daljai Sibinii (Henaannstadt) aapravili so sirotišnico. Po tih zavodih skerbeli so pred vsein za rečni poduk, od kterega smo popred slišali, da so ga po Xemškeai začeli v šole vpeljevati. *) Zoper tako preaarejanje povzdigovali so sicer učeni močno svoj glas, ter toževali, da se bo po takem ravnaaji zgubila vsa temeljita učenost. Poslednjič so pa vendar le spoznali, da je treba napraviti dvoje šole, aaaireč šole za učene, drugič pa za takšae, ki nočejo dalje podučevati se, kakor v tem, karzaživIjenje potrebujejo. Vidili saio, kako da je Semler že pred ver leti to pot nastopil; po njegovi smerti pa veadar njegove preaaredbe tadašnjega podučevaaja niso overgle, ker še 1. 1742. je rektor Schottgea v Uraždaaih tožil, da otroke, ki se nocejo polatiačiti, popolnoaia v acniar pusčajo. ,,Moj nasvet", je rekel k sklepu, ,,zaveržen je že, predea beli daa zagleda. Pa kaj je na tem", rekel je dalje, ,,če še sedaj ai goden, pa počakajmo, da njegov čas pride". Pa časi za to so že prišli. Janez Julij Hecker, izrejea v Franke-tovem zavodu, vstanovil je svoj zavod 1. 1747. v Berolinu. Imel je tri šole , nemške , latinske in realke. L. 1753. stopil je Jaaez Friderik Hahn za učenika v Heckerjeveai zavodu. Posebao je skerbel za poočitovaaje v ."šoli; imel je obrise vsakoršnih stavb i. t. d. Rečao podučevaaje je bilo, kakor se vidi, zadosti smešno, ali poaiisliti moramo , da so ga še le poskuševali; tudi to podueevanje ni segalo daler med Ijudstvo. Metodiko, po kteri so podučevali vrečaih šolah. vpeljali so tudi v Ijudske šole, ter jemali bolj praktičae predraete za ljudsko izobražeaje. Posebno je Hahn v tem oziru veliko dobrega storil. Xjegovo metodiko je posnemal Janez Ignaci Felbiger, opat v Saganu v Slezii; vpeljana je bila naj popred po oadotnih katoliških šolah, ia pozneje prenesena jp bila v Avstrijo I. 1774. Jaaez Igaaci Felbiger je kopernel po vedaosti in bi bil rad bližajemu dobro delal; stopil je v samostan Avgustinarjev 1. 1746. Kar mu je časa čez njegove opravke ostalo, porabii ga je za branje bukev; preduhtoval je cerkvene očake, prebiral klasikarje ia literaturo svojega časa. Učil se je pa ie zato, da bi Iožeje mogel delati za časni in večni blagor ljudstva. Postal je opat v Saganu, kjer je veliko dobrega storil ljudem njemu podložnim, tako da ga je vse ce- *) Zanimivo je, kako so ta čas umeli dnar pridobivati: L. 1769. je bil zatožen grof Samucl Bausner . . .. kcr je molčečnost prelomil. .. Kazcn mu je bila odpusčena, tedaj moral je plačati 300 cekinov za sirotišnico. neki drngi gotpod pa.. . 500 cekinov i. t. d. i',» nilo in spoštovalo; spisal je več učenih bukev. Veadar vse to pa ae prekosi njegovih zaslug za izobraženje ia omiko Ijudstva. Obiskoval je sam sloveeo realao šolo v Beroliau in spoznal njeno uredbo; poslal je dva učitelja, naineiijena za šole v Saganu, na 11. mescev v Berolia, da bi se bila priučila vednosti in metodike. Xjegovo iskreno prizadevanje zbudilo je pozoraost vlade. Opat Felbiger podal je kraljevi vladi osaovo za zboljšaaje katoliških šol. Bile so vstanovljeae izobrazisče za prihodnje noitelje; njihove vodja in učenike je Felbiger sam iskojil. L. 1765. prišel je kraljevi ukaz zadevajoč osaovo rimsko katoliških v Silezii, ia tako je bil navod, kterega je opat Felbiger po svojih dveh učeaikih iz beroliaske realke dobil, po kraljevem ukazu vpeljan po vseli katoliških šolah, ia Felbiger je bil aeutrudljivo delaven; spisoval je bukve po novi inetodi; pomaakljivo je zboljševal in popravljal; skušal je Ijudsko mnenje za nove šole si pridobili. Zavoljo tega ga je tudi povsod vse čislalo; čedalje bolj so se razširjali ojegovi spisi in natiskovali so njegove bukve tudi po drugih krajih. Tudi v Avstrii, kjer jim je bilo dvakrat zaaimivo, kar se je godilo v Silezii, gledali so tako rekoč z nevošljivim očesoai v Sagaa ia aa preaaredbe tamkaj vpeljane; solski možjo pridobivali so si njegove šolske spise; učitelji iz Avstrije popotvali so k Felbigerju, da bi sami vidili njegovo inetodo, ter se sami o nji prepričali. (D.ije prih >