PRVI BOLGARSKO-SRBOHRVAŠKI SLOVAR-
Ogledovanja tega slovarja sem se lotil zato, ker gre za prvi popolni' bolgarsko- | srbohrvaški slovar, razen tega pa ni upati, da bomo Slovenci v doglednem času dobili i svoj slovar in bo spričo rastočega zanimanja za bolgarščino, posebaj pa za bolgarsko j literaturo, marsikdo segel po tem slovarju. ;
Dober dvojezični slovar mora zadostiti nekaterim osnovnim pogojem: vsebovati ; mora pravilno izbrano besedno gradivo, razlikovati mora vse pomenske odtenke, jih j pravilno prevajati, pokazati mora kar največ frazeoloških zvez ter opozarjati na stilne, i fonetične in oblikoslovne značilnosti posameznih besed. Oglejmo si kar po vrsti, kako j je naš slovar zadostil tem zahtevam. Izbira besed za slovar je nedvomno najodgovor- ; nejše pa hkrati najsubjaktivnejše delo. Dokončno pravilnost izbire lahko dokaže le i daljša uporaba slovarja, praksa. Vendar mora srednje velik slovar, kot je naš, s svo- \ jimi 35 000 besedami in izrazi omogočati neovirano prebiranje leposlovnega besedila.-
Koliko slovar zadošča tem zahtevam, sem skušal ugotoviti tako, da sem v dveh j romanih, enem klasičnem in enem sodobnem, ter v eni razpravi na slepo odprl po eno ¦ stran^ ter njihovo besedje kontroliral v slovarju. Pri tem se je slovar najbolje odrezal j pri sodobnem romanu. Našel sem vse besede. Nekoliko slabše je bilo s klasičnim delom. Nisem našel besed dol, zurna, in rekognoscirovka. Zanje daje slovar sodobnega bolgarskega knjižnega jezika,^ ki mi je služil kot vir informacij za bolgarščino, naslednje! pomene: 'dolina, potok', 'vrsta klarineta' in 'vojaško poizvedovanje'. Vsaj prva beseda > bi ne smela manjkati, če že drugi dve označimo za ozko specialni. Razen tega bese- • dama povištam in vdigam razlagi v slovarju ne ustrezata kontekstu. Še slabše je bilo z razpravo. Nič manj kot osem besed sem zaman iskal (razhodvam, presiopjavam, otkrmjam, izlazjam, zabutan, poličavam, vsednevno, grizetka). Nekatere od teh so pač take, da bi jim sestavljavec moral najti prostor v slovarju, če ne drugače na račun vse prevelikega števila tujk, katerih pomen je enak tudi v srbohrvaščini in se včasih razlikujejo le po pisavi {abdikacija, abstrakten, absurd, absces, abcisa in še mnoge druge). To toliko prej, ker je v uvodu obljubil, da skupnih besed, posebno tujk in mednarodne leksike, ne bo navajal.
Pri določanju pomenskih odtenkov je imel sestavljavec več uspeha, omenjena j spodrsljaja sta le izjema. Pri površtam je prezrl drugi pomen, 'vračati'. Pri vdigam I navaja kar pet pomenov, toda nobeden ne ustreza kontekstu, ki zahteva'pobrati se, oditi', i Drugače je avtor kar spretno združeval podobne pomene in tako koristno omejil obsegi slovarja. Pomisleke vzbuja včasih le vrstni red pomenov, saj je brez potrebe drugačen j kot v bolgarskem slovarju, ki je nedvomno avtoriteta. Gre za pravilo, da naj prvo i
• Marin Mladenov. Bugarsko-srpskohrvatski rečnik. Nolit. Beograd 1967. 728 strani.
100
mesto dobi osnovni pomen, nato pa naj se vrste drugi tako, da vrstni red kaže tudi njihovo pogostnost. Avtor pa je včasih podal najprej tisti pomen, ki po obliki ali gla-sovju najbolj odgovarja srbohrvaškemu pomenu. Tako si pri besedi grozen sledijo pomeni 'grozan, neprijatan, ružan, neugledan, neskladan', bolgarski slovar pa jih navaja takole: 'grd, slab, strašen, grozen', saj je osnovni pomen prej ko slej 'grd'.
Glavna lastnost dobrega slovarja je nedvomno pravilen prevod. Pri tem je treba izkoristiti vso bogato sinonimiko. Naš avtor pa se tega pravila ni držal. Zdi se, da je demonstrativno hotel napisati bolgarsko-srbski, ne pa bolgarsko-srbohrvaški slovar. Dosledno se je namreč izogibal vseh sinonimov, ki pri Srbih morda res niso tako pogosto v rabi; obenem pa so mnoge tiste oblike, ki jih navaja, težko razumljive. Kaj bi ga stalo, ko bi poleg besed 'mašna, terazije, džambas' napisal še 'kravat, vaga, ko-čijaš'. Slovar bi s tem le pridobil. Sicer so prevodi točni.
Najšibkejša točka slovarja je brez dvoma frazeologija. Število izrazov, pred katerimi je romb, znamenje za fraze, je precej veliko, posebno če jim prištejemo še nekatere ponazorilne primere, v katerih so marsikje tudi fraze. Slabo pa so razloženi. Pri prevajanju fraz in idiomov je treba najti ustrezni izraz v jeziku, v katerega prevajamo. Dobesedno prevajanje je nedopustljiva napaka. In prav takih napak je v slovarju precej. Zopet kaže, da je avtor skušal najti srbohrvaški izraz ali frazo, ki ustreza bolgarski po zunanji obliki. To je pri tako sorodnih jezikih včasih res mogoče, toda v večini primerov nastanejo iz tega kaj čudne reči. Tako je avtor frazo toj pali, toj gasi, slovensko 'od njega je vse odvisno', prevedel kar dobesedno 'on pali, on gasi'; tudi pet pari ne davam je namesto z 'nič me ne briga' prevedel s 'pet para ne dajem'. Prav tako je dobesedno prevedel izraz sredna hübest, slovensko 'srednja reč, povprečno' s 'srednja lepota', ali gluha linija, slovensko 'slepi tir', z 'gluva linija'. Pri izrazu opasala zvezda 'repatica', ki je preveden z 'laž s velikom bradom', pa se je verjetno poigral tiskarski škrat, ki je tudi sicer razsajal po slovarju.
Stilne in druge pripombe ob besedah je sestavljavec pridno uporabljal. Zaznamovani so besedna vrsta, spol, vid, prehodnost ter terminološke in stilne kvalifikacije. Zapisane so tudi nekatere nevsakdanje oblike, posebno množina pri enozložnih samostalnikih.
V dobro je treba šteti slovarju tudi slovarček glavnih kratic, ki jih v bolgarščini posebno v zadnjem času ni malo, ter kratek diferencialni seznam najpomembnejših zemljepisnih imen.
Prireditelj slovarja je sicer pokazal močno razvit čut za živi sodobni jezik, saj je našel adekvatene izraze za precejšnje število besed iz študentovskega žargona, vendar pa le ni bil docela kos težki nalogi. Pri takem slovarju bi, glede na vedno večje zahteve sodobne leksikologije, moralo sodelovati več ljudi. Sodeč po podatkih v slovarju, so avtorja bolj podprli Bolgari kot mi.
Kljub omenjenim slabostim bo slovar še lep čas pripomoček povprečnemu uporabniku, specialistom pa hvaležna snov za preučevanje. Matej Rode
Gimnazija Celje