— 175 —
Notica ivifarikova (Copova) mi ni bila znana. Na Alterjev članek scm
naletcl slučajno, zasledujoč delovanjc prof. Zupančiča. S tem je stvar po-
jašnjena. Sicer pa sta omenjeni notici tako skriti, da sta s tiskom Pohli-
novega dela vred ostali neopaženi. Dr. I( r a n Ilcšič.
Došlej neznan župan ljubljanski. Ko sem preteklo poletje pregle-
da val in obdelaval v mustnem arhivu takozvana kupna pisma iz 18. stoletja,
ki so pisana deloma na močnem papirju, deloma na pergamentu, naletel
sem slučajno na ime ljubljanskoga župana, ki je bil dosedaj neznan celo
Vrbovcu. Leta 1767. je bil župan neki Janez Mihael Kuckh. V izvirili
listini je podpisan: Jobann Michael Kuckh, Hiir germe ist er.
Predno se je povzdignil Kuckh do županskega dostojanstva, je bil — že
leta 1762. in dalje — višji mestni blagajnik (Ober-Stadt-Cammerer) v
Ljubljani. Po hronologiji spada župan Janez Miha Kuckh med svoja
kolega: Gambo Franca (1764.) in Hartollotija Mafijo (1770.).
A. Aškerc.
Krstna imena v Ijubljanskcm mestnem arhivu. Da so akti ljub-
ljanskoga mestnega arhiva do dobe franeoske okupacije v začetku 19. sto-
letja vsi nemški in da se sele za časa Napoleonovc vlade na Kranjskom
pojavljajo tuđi redno slovenski uradni akti, sem omenil že v lanskem
letniku »Izvestij.« Zanimivo pa je vsekakor to, da imajo v izključno nemških
aktih 18. stoletja (n. pr. takozvane kupne pogodbe) krstna imena na-
vadno slovenske oblike! Tako čitaš: Matija (Mathia), Juri (Jury)
Ilanže (Hansche), Francc (Franze), Jernej (Jerny), Miha (Micha),
Marko (Marco), Jera, Urša (Urscha), Mica (Miza) i. dr.
Germanizatorskega namena po tem takem uradniki, ki so bili Fami
pač tuđi često rojeni Slovenci, menda nišo imeli. Pisali so torej krstna
imena tako, kako so jih slišali izgovarjati. Nekaterim so se narodne
oblike krstnih imen zdele bržčas ludi bolj izvirne, avtentične in — lepše,
nego nemške. A. Aškerc.
Abraham a Santa Clara je imel 30. avgusta 1705. na Dunaju
za tam živeče in zbranc Slovence nemško pridigo slaveč kranjsko deželo
po reku: Narrabo mirabilia tua. Ich will deine Wunder erzehlcn. Ps. 70.
Ta govor je ohranjen z naslovom: Redliche Red' fur die krainisehe
Nation. Ko je bil Alojzij Egger profesor v Ljubljani, je to pridigo izdal
v programu ljubljanske gimnazije 1. 1857 in v ponatisku, ki je pri Klein-
mavru stal 12 kr. (Prim. Novice 1S57, 248). Lctos je bila torej dvesto-
letnica tega govora. V. S.
Slovstvo.
Slovenci v šontodski županiji na Ogrskcnt. Zgodovinska, na-
rodopisna in književna crtica. Napisal Anton Trstenjak. V Ljubljani 1905.