GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA - LETO XXV - ŠTEVILKA 2,3 MAREC 1984
POGODBA SEIMA - SATURNUS
Pred vrati je proizvodnja plastičnih žarometov
Saturnus je 9. februarja s Seimo, italijansko tovarno avtomobilske svetlobne opreme, podpisal za nas zelo pomembno pogodbo, saj predstavlja uvod v proizvodnjo plastičnih žarometov v Saturnusu, obeta boljši dostop na zahodu osvojenega tehničnega znanja in s tem tudi večje možnosti izvoza.
Seima je italijanska firma, približno enako velika kot naša Tovarna Avtoopreme, ki proizvaja plastično svetlobno opremo za avtomobile, ne dela pa žarometov. Nekoč je bila del istoimenske francoske tovarne, potem pa se je osamosvojila. Že več let nas Seima zastopa na italijanskem tržišču kot prodajalka naših žarometov in druge opreme, ki je dopolnitev njenega proizvodnega programa.
Pred letom dni pa so predstavnik obeh tovarn prišli na misel, da b lahko sodelovali tudi na tehnično-razvojnem področju, posebno pr razvoju plastičnih žarometov. V italijanski Seimi sicer žarometov ne proizvajajo, poznajo pa tehnološk postopek brizganja plastike, ki ga pr proizvodnji plastičnih žarometo\ uporablja francoska Seima. Saturnus in Seima bosta sodelovali v razvoju, Seima bo posredovala svoje znanje, proizvodnja pa bo tekla \ naši Tovarni avtoopreme. Zanima nje za sodelovanje je obojestran sko; na zahodu je povpraševanje pc plastičnih žarometih vse večje in ze Saturnus pomeni to možnost znatne večjega izvoza in prodora na nove Seima pa bo s prodajo ža y ron^jlov dopolnila svojo ponudbo
/ S
Dogovorjeno je, da bo Seima zastopala Saturnus pri prodaji naših proizvodov v Italiji, Franciji in Španiji, Saturnus pa Seimo na jugoslovanskem tržišču. Že za letos imamo možnost preko Seime izvoziti za 1,2 milijarde lir naših izdelkov, kar je približno dvakrat toliko kot v preteklem letu. Za naše izdelke se že nekaj časa zanimata tudi francoski tovarni Peugeot in Renault in z osvojitvijo plastičnih žarometov bi lahko zadovoljili njihovo povpraševanje.
Tesnejše povezovanje s Seimo nam odpira tudi možnosti za sodelovanje pri proizvodnji drugih izdelkov. Posebno v proizvodnji zadnjih plastičnih luči je Seima ena najprodornejših evropskih tovarn; prisotna je v prvogradnji na nemškem, francoskem in italijanskem tržišču.
»S sodelovanjem si odpiramo pot do tehničnih in komercialnih informacij na zahodu,« pravi naš glavni direktor Jože Šlander.
»Doslej smo te informacije dobivali z zamudo. Povpraševanje po naših izdelkih pa je veliko in naš razvoj mu sam ni kos. V sodelovanju s Seimo lahko preskočimo v razvoju nekaj let. To pa ne pomeni, da bomo zdaj znanje kar kupovali. Našo razvojno službo je treba še naprej krepiti, da bo postala enakovreden partner Seimi. Na ta način se nam v prihodnosti ponujajo možnosti specializacij, delitve dela in izmenjava znanja.«
VITA C.
It 167466
JUBILEJ PEPCE KARDELJ
Pepca Kardelj, častna članica našega kolektiva, je 20. februarja praznovala sedemdeseti rojstni dan. V predvojnem Saturnusu je pustila 10 let svoje mladosti. Prišla je leta 1928 kot 14-letno dekle, leta 1938 pa so jo odpustili zaradi političnega delovanja med delavci. V imenu našega kolektiva jo je pred rojstnim dnevom obiskal naš glavni direktor, mi vsi pa se na tem mestu, čeprav malo pozno, pridružujemo čestitkam.
Anamarija Plesničar pa je s Pepco Kardelj pripravila minipor-tret, ki si ga lahko preberete na zadnji strani.
Sindikat v preteklem obdobju
Konferenca OOZS Saturnus je imela sredi februarja ustanovno sejo v novi sestavi. V uvodni razpravi je predsednik konference Boris Jenko podal pregled dela sindikata v preteklem mandatnem obdobju, ki ga v celoti objavljamo. V letošnjem letu pa si bo sindikat še naprej prizadeval tvorno sodelovati pri reševanju vseh aktualnih problemov v delovni organizaciji. Vodilo za njegovo delo bodo predvsem sklepi decembrske problemske konference, ki poudarjajo nujnost povečevanja produktivnosti in izvoza, modernizacije proizvodnje, uveljavljanja sodobne organizacije dela, vzpostavlja učinkovitega sistema nagrajevanja po delu in rzvijanja samoupravnih odnosov, pri čemer naj bodo tudi sklepi sindikata usmeritev za delo samoupravnih organov.
Za nami je leto boja za uresniče- seveda tudi za našo delovno orga-vanje gospodarske stabilizacije, nizacijo. Čeprav je bila večkrat izra-zelo težavno leto za našo družbo in žena odločenost za reševanje
ključnih vprašanj našega nadaljnjega razvoja, v praktičnem reševanju teh nismo dosegli bistvenega premika in rešitev. Še nadalje nas močno tarejo problemi uveljavljanja enotnega jugoslovanskega trga, cen, samoupravnega povezovanja gospodarstva, prestrukturiranja gospodarstva, stimulacije izvoza na konvertibilna tržišča in organiziranega enotnega nastopa našega gospodarstva na teh trgih, velika stopnja inflacije, nadaljnje podanje življenjske ravni delavcev in podobno. Vse to smo v preteklem letu močno občutili tudi v poslovanju naše delovne organizacije; glede na značilnosti naše proizvodnje verjetno celo nekoliko bolj kot v porečju druge organizacije združenega dela. V proizvodnji embalaže so bile v začetku (nadaljevanje na drugi strani)
Ob osmem marcu
Nesmiselno je danes pisati o ženskah, ne da bi pisali o vseh ljudeh; posebnega poudarjanja enakopravnosti in enakovrednosti pri nas in v večjem delu sveta ženske ne potrebujemo več. Če se bomo razveselile cveta ob stroju, na pisalni mizi ali doma, se bomo razveselile le prijaznosti drobne pozornosti, za katero si ljudje premalokrat vzamemo čas. Prijaznosti in pozornosti, ki manj stane, a je mnogo več vredna na navaden dan - ženskam moškim, ljudem.
Sindikat v preteklem obdobju
(nadaljevanje s prve strani) leta velike težave z zagotavljanjem repromateriala, zaradi česar je prišlo do občutnih zastojev v proizvodnji.
Tako kot smo imeli v začetnih mesecih težave, kako zaposliti del naših delavcev, smo imeli v drugi polovici leta prav tako velike težave z izvrševanjem prevelikih obveznosti do kupcev. V tovarni avtoopreme pa smo imeli velike težave z zagotavljanjem zahtevane kvalitete izvozu namenjenih izdelkov ter v razvijanju novih tždelkcV Vse to je vplivalo, da nismo uspeli v predvidenem obsegu povečati fizični obseg proizvodnje, kar razumljivo vpliva tudi na dosežene poslovne rezultate.
Zaradi občutnega zaostajanja osebnih dohodkov delavcev za rastjo življenjskih stroškov je prišlo do krajše prekinitve dela v TOZD Tovarna embalaže, kar nas je opozorilo, da moramo podrobneje spremljati in analizirati življenjske razmere delavcev v drugih, z nami primerljivih organizacijah združenega dela. Na podlagi tega so bili predlagani in realizirani ustrezni ukrepi na področju delitve sredstev za osebne dohodke in hkrati smo začeli bolj sistematično reševati hujšo primere socialne ogroženosti posameznih delavcev. V preteklem letu se je ponovno potrdila ugotovitev, da v težjih, zaostrenih pogojih gospodarjenja v zelo zaostreni obliki izstopijo pomanjkljivosti v poslovanju delovne organizacije. Dogajanja v preteklem letu kažejo, da moramo napraviti odločnejši korak v nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov (zlasti ureditev odnosov med TOZD Orodjarna in drugimi tozdi na dohodkovnih osnovah, uveljavljanje sistema delitve sredstev za OD po delu in rezultatih dela, nadaljnjem razvoju samoupravnega povezovanja s poslovnimi partnerji, uveljavljanju delegatskih razmerij itd), izboljšati moramo organizacijo dela in poslovanja TOZD in delovne organizacije, odločneje moramo loviti korak z razvojem tehnologije v svetu, krepiti naše sposobnosti v raziskovalnem in razvojnem delu, vzpodbujati množično inovacijsko dejavnost, razviti informacijski sistem v skladu s potrebami sodobnega upravljanja in vodenja poslovnega procesa, uveljavljati bolj načrtovano, na dolgoročnejših razvojnih potrebah zasnovano in učinkovitejšo investicijsko politiko, premagati stagnacijo na podrčju izvoza in drugo.
Višina poprečnih osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji se je v preteklem letu gibala pod poprečjem slovenskega gospodarstva. Odločneje se moramo boriti, da v tem presežemo slovensko poprečje, pri čemer pa nam mora biti jasno, da to lahko dosežemo le s povečanjem produktivnosti dela in smotrnejšim gospodarjenjem. Ocenjujemo, da obstoje še notranje rezerve, ki omogočajo dosego '.aga cilja. Za njegovo uresničitev pa je potrebna mobilizacija celotnega kolektiva, zlasti pa še celotne poslovodne
strukture. Odločneje moramo uveljaviti stimulacijo kvalitetnega dela.
V preteklem letu smo precej, najbrž mnogo preveč časa porabili za razprave o spremembah delovnega časa. Doslej še ni napravljena analiza ekonomskih in drugih učinkov teh sprememb. Verjetno pa bi takšna analiza le potrdila oceno, da vse te spremembe niso pomembneje ali nič prispevale k smotrnejši izrabi delovnega časa.
Predsednik konference OOZS Saturnus bo ostal tudi v naslednjem mandatnem obdobju Boris Jenko. Podpredsednik je Marjan čakš, tajnik Rado Fink. Člani izvršnega odbora koference so poleg njih Vili Škrlj, Silvo Baznik, Sašo Kralj, Silvo Mlakar, Andrej Alauf, Darko Zajc, Stanka Rus, Slavko Kovaljev in Jelka Podbrežnik, ostali člani konference pa so Kenka Škrlj, Irena Bavčar, Stanko Korelc, Miran Volk, Tone Pavlič, Helena Sever, Boris Zakrajšek, Peter Kotnik, Marija Dimnik, Janez Miklavčič, Lado Leban, Vinko Žnidaršič, Vida Lugarič, Valentina Sašek, Milena Lavrič in Andreja Kordiš.
Kljub velikim težavam, v katerih smo se v preteklem letu večkrat znašli, pa smo poslovno leto še kar uspešno zaključili, pri čemer je poleg finančnih rezultatov pomembno tudi dejstvo, da smo že v preteklem letu zagotovili vse potrebno za normalno obratovanje v prvem trimesečju letošnjega leta.
Če izhajamo iz našega dela in reševanja problemov v preteklem letu, lahko ocenimo, da še vedno preveč razmišljamo in ravnamo samo tako, da bi »prebrodili«, preživeli to najkri-tičnejše obdobje, namesto da bi si z boljšo izrabo notranjih rezerv in smotrnejšim ter učinkovitejšim investiranjem prizadevali nenehno ustvarjati pogoje za uspešnejše poslovanje tudi v težjih gospodarskih razmerah in hkrati s tem tudi prispevati k izboljšanju gospodarskih in družbenih razmer. V naši zavesti še ni prevladalo spoznanje, da se časi izpred nekaj let ne bodo vrnili, kar pomeni, da s dosedanjim načinom in učinkovitostjo dela in poslovanja v naši delovni organizaciji in družbi ne bo možno doseči prejšnje ali celo višje ravni življenjskega standarda.
Sedaj pa naj na kratko ocenimo še vlogo in delo naše sindikalne or-ganizacvije v navedenih razmerah. Rečemo lahko, da je sindikat aktivno sodeloval pri reševanju vseh pomembnejših problemov. Dal je številne pobude za reševanje po-samezjnih vprašanj, hkrati pa je podpiral vse pobude in akcije za premostitev ali dolgoročnejše reševanje odprtih problemov. Večji del aktivnosti je bil posvečen spremljanju in reševanju gospodarske problematike. Veliko pozornosti smo posvetili obravnavi periodičnih in zaključnega računa, izvajanju stabilizacijskih programov in letnih planov. Bolj sistematično kot prej smo obravnavali problematiko s področja delitve sredstev za osebne
dohodke in sodelovali pri oblikovanju stališč in ukrepov, ki so bili sprejeti in uveljavljeni v obravnavanem obdobju. Se posebej si je sindikat prizadeval za razreševanje socialne problematike. V preteklem letu je solidarnostno pomoč prejelo 28 delavcev v skupnem znesku 108.000,00 dinarjev. Sodelovali smo pri oblikovanju pomembnejših rešitev in pripravi pravilnikov o delovnih razmerjih, organizirali smo javno razpravo o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Posebej velja omeniti pogosto uveljavljeno prakso, da predstavniki sindikata sodelujejo še pri oblikovanju možnih rešitev, ki se nanašajo na pomejmbnejša, občutljivejša vprašanja z različnih področij. Lahko bi našteli še številna druga vprašanja s področja družbenoekonomske problematike DO, ki so bila predmet naših razprav v tem obdobju.
Na razširjeni seji naše konference smo obširno obravnavali oceno izvrševanja našega srednjeročnega plana in sprejeli sklepe, ki najbrž predstavljajo tudi bistveni del naše programske usmeritve v letošnjem letu. V pripravo te konference so bile predhodno vključene vse osnovne organizacije sindikata in tudi druge družbenopolitične organizacije in dejavniki v delovni organizaciji. Sprejeti zaključki so tudi sad tako organiziranih priprav. Menim, da moramo uresničiti izraženo odločnost na seji konference, da je treba vztrajati pri doslednem uresničevanju sprejetih sklepov, zato naj bi bilo težišče našega dela v prihodnjem obdobju prav na tem. S tem se bo povečalo zapapje našega članstva v moč in sposobnost naše organizacije in povečal interes za tvor-nejše sodelovanje v organizaciji.
Tako kot prej smo tudi lani uspešno zvedli zaupano nam organizacijo tekmovanja kovinarjev mesta Ljubljane. Na tem tekmovanju so tudi naši delavci dosegli zelo dobre rezultate.
Omeniti kaže tudi našo aktivnost na področju rekreativnih dejavnosti in izrabe prostega časa. Veliko pozornosti smo posvetili organizaciji letnega oddiha delavcev. Z dokaj nizkimi cenami in dobro organiza-
cijo je bilo omogočeno delavcem, da so del svojega letnega oddiha lahko prijetno preživeli v naših počitniških kapacitetah, da si v krogu svoje družine naberejo novih moči za uspešno delo. To je bilo praktično omogočeno vsem, ki so zato izrazili svoj interes. Z nakupom vstopnic po znižanih cenah smo omogočili številnim delavcem udeležbo na raznih kulturnih prireditvah. Tudi lani smo organizirali množični pohod Satur-nužanov ob žici okupirane Ljubljane, organizirali ogled naše prireditve Saturnus Rayli, bili smo pokrovitelj srečanja s prebivalci Maniaga, pripravili novoletno obdaritev otrok naših članov itd.
Glede na težak materialni položaj delavcev zaradi vztrajnega padanja realnih osebnih dohodkov je sindikat v preteklem letu uspešno organiziral nakup ozimnice (jabolka, hruške) po zelo ugodnih cenah.
Najbrž ni potrebno podrobneje naštevati še številnih drugih aktivnosti, ki kažejo na uspešnost našega dela. Kaže pa opozoriti, da je bilo v našem delu tudi precej slabosti. V naši dejavnosti je še vedno prevladoval forumski način dela. Obravnava številnih vprašanj se še naprej zaključuje na ravni izvršnih odborov osnovnih organizacij. Ugotavljamo, da je bilo precej članov izvršnih odborov neaktivnih tako, da je dejavnost večkrat slonela na relativno ozkem krogu najbolj vztrajnih sindikalnih delavcev. Največkrat nam zmanjka sape, da bi razpravo o pomembnejših vprašanjih organizirali v sindikalnih skupinah. Pri našem delu je bilo občutno premalo živega kontakta z najširšim delom članstva, ob tem da je že dlje znano, da samo pismena oblika komuniciranja ne deluje dovolj mobilizacijsko. Za oblikovanje kvalitetnih rešitev in še posebej za njihova uresničevanja pa je potrebna pobuda in hotenje najširšega števila članstva. Oportunizem in kvazisolidarnost nas ne moreta popeljati iz zagat in težav, s katerimi se spopadamo. Le z najširšo izmenjavo mnenj na podlagi celovitih in objektivnih informacij o problematiki, ki nas teži, je možno ustvariti ustrezno klimo in graditi idejno in akcijsko enotnost članstva.
IZDELAVA ARTIKLA	1
NAROČILO	. kosov.
NOMENKLATURE	. . .	. %
KMET	.. %
REPREZENTANCA SEJ hi	.. kos-
HLAPLJIVOST MA TRAKU, ITD- cc<x		. kos-
SfcUPAJ POTREBUJEMO . ...	
PLOCEVVOE	j
0br<xx«c xy	^	
KEMIČNA INDUSTRIJA - POTREBE VEČJE OD MOŽNOSTI
Ni mogoče soditi-je pa zanimiv kažipot
Domače lemperirne naprave
MM
Prva serija temperimih naprav po individualnem naročilu je zaključena. To je prvi strojegradniški proizvod, ki je izdelan po novem konceptu proizvodno-tehnične dokumentacije in opremljen s potrebno skromno dokumentacijo, kot jo zahteva zakonodajalec. Poleg funkcionalnosti je bilo pri konstruiranju naprave vloženega veliko truda tudi v samo oblikovanje izdelka, kar naj bi bil nov element pospeševanja prodaje.
Temperirne naprave bodo razstavljene na sejmu Plastex, ki bo v Zagrebu od 19. do 23. marca 1984.	JOŽKO ČUK
Če je embalaža odraz razvitosti posameznih proizvodnih področij, pa tudi celotne nacionalne ekonomije, potem si moramo v Saturnusu biti enotni v tem, daje potrebno embalažo še razvijati in tehnološko dopolnjevati.
Pri razvoju nastopajo velike težave, izdelujemo skoraj celotni asortiment kovinske embalaže in se nismo ozko specializirali, to pušča tudi posledice na produktivnosti. Oprema, s katero razpolagamo, daleč zaostaja za svetovnim razvojem tehnologije. Padec proizvodnje je v veliki meri tudi posledica velikega povečanja cen bele in alu pločevine ter omejevanja uvoza teh materialov.
Iz podatkov minulih dveh let resnično razberemo stagnacijo ali celo padanje proizvodnje kovinske embalaže v Jugoslaviji. Raven pri-zvodnje v letu 1982 je enaka ravni leta 1977.
Rezultati, ki jih obravnavamo, so doseženi v proizvodnji z uvoženo pločevino, predvsem s konvertibilnega trga, kar še bolj povečuje ceno in zmanjšuje konkurenčnost zaradi neugodnega gibanja deviznih tečajev.
Udeleženci TSS, skupina kemija, smo imeli delovni sestanek, na katerem smo obravnavali problematiko nabave pločevine, s katero se srečujejo udeleženci TSS, uporabniki kovinske embalaže in seveda tudi Saturnus kot izdelovalec.
Od skupnega števila vabljenih 24 delovnih organizacij oziroma tozdov je bilo prisotnih 17 DO oziroma 71 %.
Po podatkih, ki jih je posredovalo 24 delovnih organizacij za leto 1983, je ugotovljeno, da smo bili vsi skupaj slabi načrtovalci, s planom za leto 1983 smo si postavili za nalogo predelati 7.360 ton bele pločevine, ki nam jo bodo dostavili udeleženci TSS. Dejanske številke o realizaciji so precej drugačne: predelali smo 2.147 ton bele pločevine ali 29,17% predvidene količine.
Vsi prisotni na sestanku so ob podanih informacijah razmišljali podobno:
— Saturnus si je s TSS zagotovil celovito in tekočo proizvodnjo, seveda pod pogojem, da udeleženci preskrbijo osnovni material (pločevino) za izdelavo kovinske embalaže;
— skupno nabavo pločevine opravijo strokovne službe Saturnusa, toda samo pod pogojem, če članice TSS zagotovijo devizna sredstva, uvažamo v imenu in za račun udeleženk sporazuma;
—- Saturnus postavlja roke dobav embalaže s svojimi mesečnimi plani, ki pa niso vedno po volji članicam TSS. Saturnus vedno najde opravičilo za take odločitve, s tem pa upada ugled Saturnusa oziroma njegova poslovnost;
—	pri udeleženkah TSS mora obstajati interes za nabavo bele in črne pločevine, sicer ni embalaže;
—	kvaliteta pločevine je pogoj za kvalitetno embalažo, zato naj praviloma udeleženci združujejo devizna sredstva. Lepo, toda ker vsi delamo v nenormalnih pogojih gospodarjenja, lastnih kvalitetnih deviz preprosto ni;
—	zato se pri nabavi pločevine poslužujemo kompenzacij v okviru maloobmejnega prometa, na domačem trgu pa kupujemo pločevino od posrednikov. Ta pločevina ni poceni, pa tudi sama kvaliteta ne odgovarja potrebam Saturnusa;
—	ker ni enotnega nastopa pri nakupu pločevine v vzhodnoevropskih deželah, se dogaja, da kupujejo manj kvalitetno pločevino, ki je ponujena na jugoslovanskem trgu kemični industriji.
Predvidevanja za leto 1984
Za leto 1984 si postavljamo nalogo, da bodo preskrbeli udeleženci TSS 5.929 ton bele pločevine, to je za približno 20 % manj, kot je bilo načrtovano v letu 1983, a še vedno za 2,7 krat več kot smo realizirali v letu 1983.
Te podatke nam dostavljajo udeleženci TSS, zato ne smemo dvomiti v njihovo realnost. Te količine pločevine bi v Saturnusu z zadovoljstvom sprejeli v predelavo. Nekateri udeleženci TSS trdijo, daje to ocena tržnih potreb in da vanje ni dvomiti, bolj zmerni pa so nas opozorili, da je to zbir lepih želja, ne pa realne ocene naših resničnih sposobnosti nabave doma ali v tujini. Kazalo bi ponovno proučiti visoke številke ter resnično poiskati primerjavo s številkami o realizaciji v letu 1983.
Kupci-udeleženci TSS iščejo cenejšo varianto, toda ne z vidika deviz ampak z vidika dinarjev, katerih tudi ni dovolj. Usmerjajo se v plastično embalažo, ki tudi že zadovoljivo nadomešča belo plčevino. Predlagane potrebe za leto 1984 smo vzeli na znanje z željo, da se ponovno proučijo ter spremembe sporočijo Saturnusu.
Na sestankih, ki jih bomo še imeli, ne bi želeli ponovno slišati, da smo dosegli manj kot tretjino plana. Pri tem velja poudariti, da bo najboljši tisti plan, ki nas bo usmerjal in spodbujal k vedno večji uspešnosti, ne pa tisti, ki se ga sploh ne da izpolniti. Eden od namenov sestanka je, da bi vse številke bile kar najbolj realne, kajti na ta način tudi Saturnus vidi možnosti poslovanja v letu 1984. Obravnavana problematika nas sicer opozarja na to, da je pretok informacij preskromen, ter da si pač vsak zase delamo zaključke.
Podatki, navedeni v oceni potreb za leto 1984, kažejo na to, da ni problem v tem, da bi uporabniki naročali embalažo pri drugih proizvajalcih kovinske embalaže, ampak v
uporabi drugih materialov, delno tudi v spremembi preskrbe trga'— zmanjšanju široke porabe itd.
Rdeča nit razprave o planu za leto 1984 in o samem poslovanju je bila tudi v tem, da udeleženci TSS, kemične tovarne, ugotavljajo, da si Saturnus še zagotavlja na ta način določeno proizvodnjo, toda prepričani so, da je to premalo za nadaljnjo večjo proizvodnjo za kemično industrijo. Po teh ocenah udeležencev je Saturnus postal popolnoma odvisen od kupcev pri preskrbi s pločevino in pomožnim materialom. Ob tej ugotovitvi pa si lahko postavljamo tudi vprašanje nadaljnjega tehnološkega razvoja tega dela proizvodnje.
V Saturnusu se moramo zavedati, da si mora večji del kupcev zagotoviti osnovne surovine iz uvoza ali z zahtevnega domačega trga. Udeleženci TSS so prepričani, da ne bodo mogli v nedogled prevzemati obvez za preskrbo Saturnusa s pločevino in pomožnim materialom. Menijo, da naj to skrb prevzame proizvajalec embalaže. Zmanjšanje porabe kovinske embalaže v letu 1983 še zdaleč ne pomeni padca potrošnje embalaže nasploh. Preusmeritev na druge materiale gre sicer na škodo kvalitetne embalaže iz bele pločevine, a na trgu je ponudba plastične embalaže vsak dan agresivnejša. Pogoji za nabavo plastične embalaže so manj ostri ter kupca ne obvezujejo, da vnaprej angažira lastna obratna sredstva.
Ocena udeležencev tega sestanka nas vse zaposlene v Saturnusu opozarja še na nekaj: socialna varnost zaposlenih ne sme biti v nobenem primeru odvisna samo od tega, kako močni so udeleženci TSS in v kakšnem obsegu nam lahko zagotavljajo potrebno pločevino. Na osnovi teh pripomb bomo morali v Saturnusu upoštevati
spremembe, ki so in če bodo še nastale na jugoslovanskem trgu po 25. novembru 1983, ko smo v Jugoslaviji dobili pokositrevalnico oz. tovarno bele pločevine. Na našem trgu je že prisotna bela pločevina po ceni 270,00 din za kg. Na osnovi te cene se je kovinska embalaža po približnih izračunih podražila za 105%.
To pa ne pomeni, da je tudi Saturnus podražil svoje storitve; cene predelave se niso spremenile, toda to v bistvu ničesar ne spreminja, embalaža iz bele pločevine Zorke Šabac je zelo draga. V Saturnusu moramo biti povsem realni načrtovalci, naši embalažni proizvodi bodo predmet mnogih analiz in primerjav z drugimi manj kvalitetnimi in tudi manj lepimi materiali.
Ker smo opremljeni in sposobni delati embalažo, se moramo resnično lotiti izdelave celovite študije, kaj storiti in kakšne rešitve ponuditi udeležencem TSS, da bomo vsi skupaj v tem prehodnem obdobju čim manj boleče čutili ta veliki skok cen kovinske embalaže.
Odprto pa ob tem razmišljanju ostane vprašanje, če smo ekonomsko tako močni, da lahko udeležencem TSS ponudimo organizirano skupno nabavo bele pločevine. Prav nič se ne bi smeli tolažiti s tem, da bo že kako, saj v Jugoslaviji tako ali tako primanjkuje kovinske embalaže. To pojmovanje je še vedno značilno. Žal preveč govorimo o pomanjkanju embalaže, namesto o vzrokih pomanjkanja.
Saturnus je nosilec TSS, zato bomo morali izdelati lastni koncept za spodbudo k večji potrošnji embalaže na jugoslovanskem trgu — se pravi, daje marsikaj v bodoče odvisno od naše razvojne in poslovne aktivnosti.
SLAVKO VRZEL
Spodbuditi razvoj in inovatorstvo
Konec januarja so na seji občinske skupščine Moste-Polje obravnavali razvojno in inovacijsko dejavnost v občini. To je bil povod, da so se tudi v naši delovni organizaciji zbrali razvojniki in se pogovorili o problemih in načrtih na tem področju; razmišljanje o tem je še posebej nujno, ker naj bi v letošnjem letu opredelili razvojne naloge za naslednje srednjeročno obdobje.
V občini Moste-Polje so leta 1982 izvedli anketo o razvojno-razisko-valni dejavnosti v 68 delovnih organizacijah. Ugotovili so, da ob zastoju gospodarske rasti v občini upada tudi razvojna dejavnost; delovne organizacije namenjajo razvoju vse manj denarja, zato je tudi uspehov manj. Nekaj več je bilo storjenega na področju inovatorstva; večina delovnih organizacij je sprejela pravilnike o inovacijski dejavnosti in ustanovila komisije za inovacije in v zadnjih letih število predlaganih izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov raste. Se vedno pa je med zaposlenimi v naši občini malo inovatorjev, manj kot 1 odstotek. Inovatorstva v delovnih organizacijah v glavnem še vedno ne spodbujajo sistematično, v nobeni nimajo delavcev, ki bi se poklicno ukvarjali s tem, mnogo pa je problemov ob nagrajevanju inovatorjev.
Taka ne prav laskava ocena razvojne in inovacijske dejavnosti velja v enaki meri tudi za Saturnus. Čeprav je bilo že večkrat poudarjeno, da je brez intenzivne razvojne dejavnosti delovna organizacija prej ali slej obsojena na stagnacijo in celo nazadovanje, naši razvojniki ugotavljajo, da primanjkuje strokovnjakov, da so neustrezno nagrajevani (še posebej zato, ker se v obstoječem sistemu nagrajevanja vrednotijo delovna mesta in ne delo)
in da se morajo delavci v razvoju preveč ukvarjati s tekočimi proizvodnimi problemi, pa jim zato ostaja premalo časa za ustvarjal-nejše delo. Tudi za povezovanje s fakultetami in znanstveno-razis-kovalnimi organizacijami, ki se ga v tozdu embalaže poslužujejo že več let, v tozdu avtoopreme pa so v večjem obsegu začeli s tem v preteklem letu, so potrebni strokovnjaki, ki bi se kot vodje projektov ukvarjali s posameznimi področji razvoja.
Stališče naših razvojnikov je, da razvojne dejavnosti ne smemo pojmovati kot režijsko, temveč kot nujni sestavni del proizvodnega procesa.
V	srednjeročnem načrtu morajo biti opredeljene tako razvojne naloge kot tudi sredstva, ki jih bomo namenjali razvoju in raziskovanju. Povečati je treba sodelovanje z zunanjimi institucijami, znotraj pa zagotoviti razvojnim kadrom ustrezno nagrajevanje in delovne pogoje.
Kar se inovativne dejavnosti tiče, se Saturnus slabo odreže celo v primerjavi z občinskim povprečjem.
V	tozdu embalaže so bile lani sprejete tri inovacije, v tozdu avtoopreme 9 (prijavljenih 24). To je malo glede na velikost naše delovne organizacije. Pravilnike o inovacijah sicer imamo, prav tako komisije za inovacije, kljub temu pa se pogosto pojavljajo problemi pri nagrajevanju; marsikdaj komisije ne morejo oceniti prihrankov in nagrade so večinoma zelo nizke. Prisotni so menili, da bo treba ponovno pregledati pravilnik o inovacijah in ga po potrebi spremeniti, predvsem zato, da bi našli ustreznejši, spodbudnejši način nagrajevanja inovatorjev. V razvoju delovne organizacije pa je že predvideno mesto za delavca, ki se bo posebej ukvarjal s spodbujanjem inovativne dejavnosti.
VITA C.
Kako uporabiti odrezke
Bela pločevina precej stane, pa še v devizah povrhu. Zato je škoda vsakega kosa, ki bi se ga dalo porabiti. V tozdu embalaže se kopičijo zaloge večjih odrezkov, ki ostajajo po proizvodnji. Prodati kot odpadni material jih nočejo, ker jih je škoda, primerne rešitve za njihovo uporabo pa še niso našli. Zato so se po načelu »več glav več ve« odločili razpisati problem uporabe odrezkov pločevine kot temo za inovacijo. Razpis, prvi te vrste v Saturnusu, bo trajal dva meseca.
DOLGOROČNI STABILIZACIJSKI PROGRAM NA PODROČJU AGROPLEKSA
Nove možnosti za proizvodnjo embalaže (3)
Velika pomanjkljivost dosedanjih prizadevanj za razvoj kmetijstva in celotnega agrokompleksa, pa tudi novih družbenih odnosov, je pomanjkanje jasne in dolgoročne strategije razvoja, izbire prednostnih nalog in globalne delitve dela na podlagi popolne uveljavitve nekaterih prednosti in možnosti na posameznih območjih in v agrarni strukturi.
Z razvojem trga in industrializacijo kmetijstva je čedalje bolj čutiti potrebo po tem, da bi opredelili strategijo razvoja pridelovanja posameznih pridelkov, ki naj bi vsebovala nove prijeme za povečanje dohodka in delovne storilnosti, prioriteto na podlagi primerjalnih prednosti regij in maksimiranje pridelka in dohodka proizvajalcev ob upoštevanju zahtev trga, domačega in tujega.
Ker nismo imeli strategije, v kateri bi bil dohodek motiv za povečanje proizvodnje, so se počasi spreminjale razmere v proizvodnji in proizvodna struktura, proizvajalci si niso
bi pridobivanje žit, industrijskih rastlin in industrijsko visokoproduktivno živinorejsko proizvodnjo ter predelavo teh pridelkov za trg usmerili na družbena gospodarstva in večje zemljiščne komplekse združenih kmetovalcev, ki naj bi se uveljavili kot veliki proizvajalci v ekonomskem pomenu besede, se pravi, da naj bi bili visoko produktivni.
Kmetje na manjših zemljiščih naj bi se načrtno in trajno usmerjali predvsem na razvoj živinoreje; zlasti (meso in mleko), ovčjerejo, pra-šičjerejo in perutninarstvo. Gojili naj bi zlasti krmne rastline: koruzo, sojo. stročnice in drugo zrnasto in zeleno maso, pa tudi sadje, zelenjavo in grozdje.
Pridelava na prebivalca
Večja pridelava kmetijskih pridelkov in proizvodnja živilskih izdelkov, kot sta predvideni s plani, bosta omogočili veliko povečanje pridelave hrane na prebivalca, čeprav se bo jugoslovansko prebivalstvo do leta 2000 povečalo za 3,8 milijona.
Pridelava in prireja na posameznika
	1979—1980 doseženo	2000 projekcija	1979—1980 — 100
Koruza in pšenica 620 kg		1.075 kg	1 67 %
Meso in ribe	66 kg	128 kg	185%
Mleko	195 I	323 I	166%
Jajca	195 kosov	312 kosov	166%
prizadevali za hiter razvoj. Združevanje je stagniralo. Ohranjalo se je administrativno urejevanje gospodarskih tokov in priča smo bili težavam pri dogovarjanju med republikami in pokrajinami.
Globalna strategija jugoslovanskega razvoja agroindustrijskega kompleksa
V skladu z izhodišči dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in našimi potrebami in možnostmi naj bi bil razvoj agroindustrijskega kompleksa eden temeljnih strateških ciljev družbenoekonomskega razvoja države.
S povečanjem proizvodnje hrane bomo pokrivali naraščajoče potrebe prebivalcev po hrani, oblikovali potrebne strateške in tržn e rezerve, odpravili uvoz hrane, povečali izvoz hrane in povečevali dohodek vseh, ki so vključeni v agrokompleks.
Glede na vse okoliščine, ki vplivajo na izbor prednostnih nalog kmetijstva, se odločamo za naslednje zaporedje: pridelovanje žit, ki naj da dovolj surovin za kruh in živinorejo (pšenica, koruza, itd.); pridobivanje industrijskih rastlin (oljnic, sladkorne pese); pridelovanje sadja in zelenjave ter grozdja; pridelki, ki so iskani na zunanjem trgu in zgoraj niso našteti.
Globalna delitev dela v primarni kmetijski proizvodnji
Upoštevaje primerjalne prednosti proizvodnje na velikih zemljiščih naj
Tabela kaže, da gre res za izredno naraščanje kmetijske proizvodnje. Gre torej za velik porast, ki bo vplival na boljše izkoriščanje zmogljivosti predelovalne industrije. Te pa bodo posledično iskale vse večje količine pločevinaste in drugih vrst embalaže. Perspektiva embalaže je svetla. Izkušnje kažejo, da poraba embalaže izredno raste z rastjo porabe živil.
Količinski kazalci strateškega razvoja agrokompleksa
Proizvodnja do leta 2000
—	pšenica	106t	7	(5,2)
—	ječmen	10® t	1,5	(0,8)
—	koruza	106t 20,5	(9,3)
—	sladkorna
pesa	106t	10,5	(5,2)
—	oljnice in soja 106t	2,0	(0,3)
—	govedo
(10 glav)	9	(5,5)
—	ovce in koze
(10 glav)	20	(7,4)
—	prašiči
(10 glav)	16	(7,9)
—	perutnina
(10 glav)	120	(66,0)
— V letu 2000 naj bi imela družbena posestva pogojno vsaj 2 glavi na hektar, kmetije pa po eno glavo na hektar (EGS ima 2 glavi na ha že danes).
— V letu 2000 bi morali namakati 16% obdelovalne zemlje. Sosednje države namakajo že danes 30% površin.	TEODOR KRALJ
ZDRAVJE
Okvare sluha so nepopravljive
( PRAVNI NASVETI
Maksimalno število dni letnega dopusta
Delavce v tozdu avtoopreme zanima, če imajo pravico izrabiti dodatne dni dopusta na delovne pogoje tudi tisti, ki že imajo 30 dni rednega letnega dopusta.
Vprašanje dopustov je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih urejeno v 108. do 120. čl. (oziroma 105. — 117. čl) naših pravilnikov o delovnih razmerjih.
Letni dopust traja v skladu s 109. (106.) členom pravilnika najmanj 18 in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu. Izjemoma se lahko letni dopust podaljša za 5 delovnih dni, tako da traja skupaj največ 35 delovnih dni, delavcem, ki so stari najmanj 50 let, ne glede na starost pa delavcem, ki jim je priznana najmanj 60% telesna okvara, delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa, ter delavcem, ki negujejo in varujejo telesno ali duševno prizadeto osebo.
Po merilih za določanje oziroma povečanje dolžine letnega dopusta iz 110. (107.) člena pravilnikov o delovnih razmerjih pa se lahko letni dopust podaljša od 18 delovnih dni največ do 30 delovnih dni. To pomeni, da ima delavec s 25 ali več leti delovne dobe sicer pravico do dodatnih delovnih dni dopusta po osnovah in merilih iz druge do pete točke 110. člena pravilnika (opravljanje del oziroma nalog s povečano nevarnostjo poklicnih obolenj, realizirane inovacije, delo v več kot polovici nočnega števila izmen, socialne razmere), vendar tako povečanega števila dni dopusta nima pravice izrabiti, saj pridobi pravico do izrabe maksimalnega števila dni dopusta (30 koledarskih dni) že z izpolnitvijo 25 let delovne dobe. To pa seveda velja le, če delavec ne izpolnjuje pogojev za do pet dni podaljšan letni dopust iz 2. odstavka 109. (106.) člena pravilnika.
NEVENKA FERENCEK
DOPUSTI NA DELOVNE POGOJE
0 enotnih kriterijih, ki jih ni
Kadar gre za dopuste, smo ljudje skoraj tako občutljivi kot pri plačah. Tudi dnevi dopusta, tisti nad zakonsko določenim minimumom, so oblika nagrajevanja: za delovno dobo, za zahtevnost dela, fizično in umsko, za odgovornost, za izjemne uspehe...Lani, ob sprejemanju novih pravilnikov o delovnih razmerjih, je bilo kar precej pregovarjanja o-krog dodatnih dopustov na izobrazbo (ki jih, mimogrede povedano, imajo skoraj povsod). Rezultat je neko določilo, da pripada več dopusta tistim, ki opravljajo strokovno zahtevnejša in samostojnejša dela kriterijev pa ni-menda jih bo prinesel razvid del in nalog. Volk sit, koza pa... - tako pravimo navadno, kadar nočemo naravnost povedati, da so kozo spet požrli.
V zadnjem času pa nezadovoljstvo in godrnjanje povzroča druga, podobna pravica, ki jo pravilniki sicer dajejo že dolgo, a se v olavnem ni	uresničevala.
Gre za dopuste na težke delovne razmere, za tista dva, tri dodatne dni, s katerimi se v bistvu plačuje zdravje delavcev, ki ga (marsikdaj tudi po nepotrebnem) načenja hrup, strupeni hlapi, vročina, prepih...
Doslej so sproti ugotavljali, kdo ima pravico do takih dopustov, le v tozdu embalaže. V tozdu avtoopreme pa so delavci zahtevali izpolnitev te pravice lani, najbrž spodbujeni s sprejemanjem novega pravilnika o delovnih razmerjih (čeprav je v njem le ponovljena pravica, dana že v starem). Kot običajno se je zelo mudilo,
delati je bilo treba na hitrico in delavci so dobili dodatne dopuste tik pred koncem leta. Kamen spotike pa je postalo dejstvo, da so šli v tozdu avtoopreme, po navodilih pooblaščenca za varstvo pri delu, pri dodeljevanju dodatnih dopustov precej bolj na široko kot v tozdu embalaže. Godrnjanje v tozdu embalaže je enako upravičeno, kot bi lahko bilo v orodjarni, kjer takih dopustov nima sploh nihče, pa v skupnih službah in v vseh tozdih med tistimi, katerim se ne uresničuje podobna pravica za opravljanje strokovno zahtevnejših del, ker pač ni kriterijev.
Tehtnica pravičnosti je zelo občutljiva in v praksi se pravzaprav jeziček nikoli ne ustavi povsem na sredini. Jasno opredeljeni kriteriji, enotni za vse, pa naj bi jo skušali ravnovesju vsaj približati. Brez njih so vse pravice, pa naj bodo zapisane kjerkoli, brez vrednosti; morda nekaterim koristijo, vsem skupaj pa prinašajo samo nezadovoljstvo in zmedo. Seveda mora kriterije nekdo izdelati. Za tiste o dopustih na težke delovne razmere, tako vsaj pravijo varnostniki, bi se morali poleg njih vsesti k delu tudi zdravstvena in socialna služba, industrijski psiholog in oddelkovodje, da bi ugotovili katera dela so res nevarnejša, zdravju škodljiva, psihično naporna in katera mora posameznik dalj časa opravljati. Preden se naloga opravi, pa mora biti seveda tu tudi nekdo, ki nalogo - postavi.
Spraševati se, zakaj se te zadeve niso začele urejati že prej, ne bi bilo
Zvok je neizbežen spremljevalec vsake človekove dejavnosti, od rojstva do smrti. Ob tem, da je zvok sredstvo komuniciranja med ljudmi, predstavlja tudi vir zadovoljstva za človeka — v obliki glasbe, pa tudi nezadovoljstva — v obliki poka in eksplozije. Vsak nezaželjen zvok, ton, šum, ali impulz je ropot, ki odvisno od jakosti na človeka vpliva bolj ali manj negativno, moti razne vrste dejavnosti (neposredno sporazumevanje z govorom, posredno sporazumevanje s komunikacijskimi sredstvi, sprejemanje zvočnih signalov) in okvarja slušno čutilo.
Posebno je človek podvržen vplivu ropota v procesu dela, po več ur dnevno, zato se je medicina dela posebno posvetila proučevanju posledic ropota, kot tudi preventivi, to je preprečevanju negativnih posledic ropota na človeka.
Učinke ropota razdelimo na štiri stopnje:
1.	stopnja glasnosti od 30—65 db (decibelov)
lahko pride do psihičnih motenj, delavci postanejo razdražljivi, utrujeni, počutijo se nelagodno.
Naj nas tudi letos ne preseneti
Tudi v letošnjem letu v jesenskih mesecih predvidevamo vajo NNNP in sicer na temo o radiološko-biolo-ško-kemičnem orožju in zaščiti pred njim.
Kakor lansko leto, bo tudi letos izpeljan program usposabljanja delovnih ljudi in občanov ne glede na njihovo razporeditev v posamezne obrambne sestavine. Izobraževanje bo izvedeno v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela.
Program pouka (ki je zasnovan drugače kot prejšnja leta) daje več poudarka individualni pripravi, zaradi česar bodo organizirane oblike izobraževanja krajše.
Individualne priprave obsegajo posredovanje preko televizije, radia, sredstev informiranja, občinskih glasil, glasil OZD, predavanja kratkih filmov in diapozitivov pred predstavami v kinematografih in izdajo posebne knjižice za vsa gospodinjstva.
Po končanem posredovanju gradiv za individualno pripravo bodo organizirani pogovori z delovnimi ljudmi, kjer bodo le-ti dobili odgovore na nejasnosti s te teme.
TOMAŽ ERHOVNIC
smiselno - saj danes še ni v modi, da se ugotavlja odgovornost za nazaj. Naš pogled mora biti uprt v prihodnost. Zgodba o kriterijih, ki jih ni, še ni končana, pravzaprav bi se morala šele zares začeti. Saj nam je obljubljen tisti razvid, ki bo med drugim opredeljeval tudi take stvari....
Vita C.
2.	stopnja glasnosti od 65 — 90 db
Poleg navedenih motenj pride do neskladnega delovanja posameznih organskih sistemov: zveča se celična presnova in poraba kisika, delovanje srca je neekonomično, želodec se giblje bolj počasi in izloča manj prebavnih sokov. Še bolj očitne so motnje v delovanju možganov: delavci postanejo raztreseni, razdražljivi in duševno labilni, pozornost pada, pride do poslabšanja medsebojnih odnosov, motivacije za delo usihajo.
3.	stopnja glasnosti od 90—120 db
ropot te stopnje glasnosti povzroča poleg že prej omenjenih motenj začasne ali trajne okvare sluha, naglušnost ali popolno gluhost. Do hujših okvar pride, če so delavci ves delovni čas skozi več let neprestano izpostavljeni ropotu.
4.	stopnja glasnosti preko 120 db
Tak ropot že po krajšem času povzroča nelagodnost, bolečine. Razen tega moti ropot sporazumevanje in s tem delovni proces.
Angleške raziskave o produktivnosti tkalcev v tkalnicah, kjer je bila jakost ropota 96 db, so pokazale, da je produktivnost na tkalskih strojih narasla za 1 odstotek, a delovna sposobnost delavcev samih za 12 odstotkov, ko so ropot s pomočjo ušesnih čepov znižali za 10 do 15 db.
V prostorih, ki sojih obložili z akustično snovjo, ki vpija ropot, pa so ugotovili zmanjšanje napak delavcev na strojih, zmanjšanje števila odpovedi delavcev in tudi zmanjšanje bolezenskih izostankov. Zato ne bo odveč, če ponovno poudarimo, kako pomembni so vsi ukrepi za zmanjšanje ropota, naj si bo pri samem izvoru ropota, ali pa pri sprejemniku — delavcu.
dr. MATEJA TOMINEC zdravnica v OA Saturnus
Priznanje
vojaku
Naš delavec Predrag Buletinac, ki služi vojaški rok v Jastrebarskem, prej pa je delal v tozdu avtoopreme, je prejel visoko vojaško priznanje značko »vzoren vojak« za odlične uspehe v strokovnovojaški usposobljenosti, idejnopolitičnem izobraževanju in vzgoji, za primerno in zavestno izvrševanje vojaških dolžnosti, uspešno uresničevanje varnosti in samozaščite, marljivo sodelovanje v svobodnih aktivnostih, razvijanju tovarištva in krepitvi bratstva in enotnosti v vojaškem kolektivu.
Na priznanju, ki ga je prejela tudi delovna organizacija, pa še piše: »Bodite ponosni, da imate tako vzornega člana kolektiva, sposobnega in določnega branilca socialističnega samoupravljanja.« Predragu iskreno čestitamo.
Temeljne organizacije v Saturnusu
V prejšnji številki Glasa Saturnusa 1/84 sem v članku »Organiziranost Saturnusa, tehnični napredek in avtomatizacija delovnega procesa« opozoril na dejstvo, da je po specializaciji proizvodnega programa in vlaganjih v avtomatizacijo prišlo do zastoja rasti proizvodnje. V članku smo tudi ugotovili, da je vzrok zastoja v organiziranosti delovne organizacije.
Ugotoviti smo poskušali vplive in zahteve, ki jih tehnični dejavniki poslovnega procesa postavljajo pred organizacijo. Tokrat nameravam pisati o organizaciji. V splošnem lahko organizacijo opredelimo za smotrno človekovo dejavnost skladnega povezovanja določenih nalog v neko celoto in usmerjanje delovanja te celote k doseganju določenih ciljev.
Žal ne moremo mimo tega, da ne bi v prvem delu te razprave navedli vsaj nekaterih teoretičnih izhodišč, na temelju katerih bomo v drugem delu nizali ugotovitve in zaključke na primeru Saturnus-a.
TEORETIČNA IZHODIŠČA
Opredelitev sistema
Avtomatizacija zahteva v delovnih organizacijah odločitve, ki naj ne bi slonele na intuiciji. Parcialno reševanje problemov, ki nastajajo v zapletenih poslovnih in proizvodnih procesih, največkrat ne pripelje do pravilnih odločitev. Če hočemo, da bo poslovni sistem trajno uresničeval namen svoje dejavnosti, je nujno, da ob uvedbi avtomatizacije sistemsko rešujemo nastajajoče probleme. Nujno je, da opredelimo vsaj na kratko, kaj razumemo pod sistemom.
a)	Sistem sestoji iz delov in komponent, od katerih je v veliki meri odvisna tudi karakteristika celote.
b)	Med deli te celote — komponentami sistema — obstojajo določeni odnosi, medsebojni učinki, t. j. vsak sistem ima strukturo, s katero je določena povezanost delov v celoto.
c)	Zaradi medsebojne povezanosti oziroma urejenosti delov v celoto ima sistem tudi značilnosti, ki niso samo posledica njegovih komponent. Z ustvarjanjem te celote prehaja stara kvaliteta s spremenjeno večjo kvantiteto v novo kvaliteto.
d)	Značilno za sistem je, da je kot celota relativno izoliran od svoje okolice, sestavljene iz objektov in pojavov, ki vplivajo na sistem in tistih, na katere ima sistem svoj vpliv.
Sistemi, ki se gibljejo, spreminjajo in razvijajo, so dinamični. Ti sistemi so sestavljeni iz aktivnih komponent z naslednjimi značilnostmi:
a)	okolica vpliva na opazovano komponento preko njenih vhodov,
b)	aktivna komponenta vpliva na svojo okolico s svojimi izhodi,
c)	zveza med vhodom in izhodom, oziroma način reagiranja določene komponente na vhode, je obnašanje aktivne komponente.
Za dinamičen sistem je poleg že navedenega bistveno pomembna časovna dimenzija in to predvsem čas reakcije med spremembo na vhodu sistema in spremembo na izhodu sistema.
Poslovni sistemi pa so tisti dinamični sistemi, ki so rezultat človekovega delovanja; ki s svojim delovanjem zasledujejo določene namene in cilje; katerih komponente so ljudje, delovna sredstva in predmeti dela; v katerih poteka proces, ki aktivira komponente sistema in z interakcijo doseže željene cilje.
Pomembna je tudi delitev sistemov po nastanku: naravni, tehnični in organizacijski.
Zelo pomembno je tudi razlikovanje med odprtimi sistemi: sistem, ki izmenjuje materijo, energijo ali informacijo s svojim okoljem, je odprt sistem (poslovni sistem). Kot zaprt sistem, ki ne izmenjuje niti materije niti energije, niti informacije s svojim okoljem. V njem nastajajo spremembe zaradi njegovih notranjih mehanizmov.
Upravljanje sistema
Popolnoma avtomatizirani proizvodni procesi tvorijo zaprte dinamične teh-
nične sisteme. V teh sistemih morata biti popolnoma avtomatizirana tudi upravljalni in izvajalni podsistem. Za tovrstne sisteme lahko predvidimo obnašanje s takšno natančnostjo, kot jo dopušča naše poznavanje naravnih zakonov.
Drugače pa je, če smo proizvodni proces več ali manj mehanizirali. Takrat imamo še vedno odprt dinamičen organizacijski sistem, sestavljen iz večjega števila bioloških in tehničnih podsistemov. S snovanjem ustreznih informacijskih in upravljalnih podsistemov lahko sicer dosežemo umetno povratno zvezo, zapiranje in s tem kibernetizacijo našega sistema. Vendar pa s tem še nismo dosegli avtomatičnega samore-gulativnega delovanja. Proizvodni proces najbolje upravljamo, če ga skušamo čimbolj približati željenemu stanju.
Delovanje sistema
Delovanje vsakega poslovnega sistema t. j. temeljne in vsake druge organizacije združenega dela, gledano poenostavljeno, temelji na Marxovi teoriji o reprodukciji in krožnem gibanju sredstev:
D' D
Začetna denarna oblika (D) se preoblikuje v materialno (B), ki se v proizvodnji (P) preoblikuje ponovno v blagovno obliko (B1). S tržnim priznanjem se nove vrednosti blaga (B1) ponovno preoblikuje v denarno obliko (D'). Krožno gibanje sredstev se mora odvijati kontinuirano, motnje v procesu pa je potrebno neprestano odstranjevati. Krožno gibanje sredstev diktira tudi ustrezne poslovne funkcije: nabavne (B), proizvodne (P), prodajne (B1) in finančne (D, D1).
Organizacija poslovnih funkcij pomeni dejansko funkcijsko decentralizacijo poslovnega sistema.
Organiziranost po zakonu o združenem delu
»Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci, ko opravljajo gospodarsko ali tudi drugo družbeno dejavnost in delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.«
Nadalje je z zakonom o združenem delu opredeljeno, da imajo delavci pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot temeljno organizacijo pod naslednjimi pogoji:
1.	če je tak del delovna celota,
2.	če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija, samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu,
3.	če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice,
4.	če vsi trije prej našteti pogoji nastopajo istočasno.
Temeljno organizacijo smo torej opredelili kot avtonomni del, to pa ne pomeni negacije integritete celote, ampak je pogoj za demokratsko organsko združevanje na novih temeljih in skupnih interesih. Z zakonom o združenem delu so omogočene tudi vse vrste integracij, ki jih zahteva tehnični napredek, *ehnika, avtomatizacija, težnja temeljnih organizacij po zadovoljevanju vedno večjih potreb ter drugi ekonomski dejavniki. Zakonsko predvidene integracije so:
— Temeljne organizacije združenega dela so povezane obvezno v delovno organizacijo, ker vedno obstojajo skupni interesi, zaradi katerih se povezujejo. Te povezave so lahko vse vrste integracij od horizontalnih do vertikalnih.
— Temeljne organizacije se lahko povezujejo preko delovnih organizacij v sestavljene organizacije združenega dela. Ker je ena delovna organizacija, s tem pa tudi temeljna organizacija, lahko povezana v več sestavljenih organizacij združenega dela, so tudi s tem omogočene vse vrste povezovanj.
— Temeljne organizacije se lahko povezujejo v različne poslovne skupnosti, ki prav tako omogočajo različne vrste integracij.
— Razen organizacijsko pogojenih združevanj oziroma integracij zakon o združenem delu posebej opredeljuje integracije preko denarnih tokov: pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na osnovi združevanja dela in sredstev, ki pa je namenjen poslovnim povezavam med temeljnimi organizacijami v in izven delovne organizacije:
—	kot delež pri skupnem prihodku,
—	kot delež pri skupnem dohodku.
— Delavci v proizvodni temeljni organizaciji so s svobodno menjavo dela neposredno povezani z delavci v skupnih službah iste delovne organizacije in dejavnostmi na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva idr.
Na temelju pogojev, ki opredeljuejo organiziranje temeljne organizacije združenega dela in naštetih integracijskih možnosti lahko zaključimo, da je temeljna organizacija avtonomni del, ki se združuje v delovno organizacijo in druge oblike združenega dela. Poslovni proces, ki se odvija v temeljni organizaciji,dalje lahko delimo, kot smo to že ugotovili (poglavje delovanje sistema), na poslovne funkcije. Poslovne funkcije so lahko organizirane v sami temeljni organizaciji ali tudi izven nje.
Istočasno imamo opravka z federalno in funkcijsko decentralizacijo. Prisotna je tudi delitev funkcijske decentralizacije po avtonomnih delih (federalni decentralizaciji). Opredeljeno natančneje, gre pravzaprav le za tej podobno obliko, ki se razlikujejo vsebinsko po tem, da gre v sistemu temeljnih organizacij za delegiranje iz baze navzgor.
Za namen naše razprave je dovolj, da smo opredelili poslovne funkcije za skupine opravil, ki ustrezajo posameznim fazam reprodukcijskega procesa. Da omogočimo delitev v praksi; ni dovolj, da govorimo samo o poslovni funkciji, ampak jo moramo sistemsko razčleniti. Mogoča je naslednja členitev:
—	poslovna funkcija se deli na področja poslovanja
—	področja poslovanja se dele na elemente poslovanja
—	elementi poslovanja se dele na delovne postopke (opis del in nalog).
Samoupravljanje je v svojem bistvu decentralizacija upravljanja. Decentralizirano upravljanje omogoča uspešnejše gospodarjenje kot centralizirano upravljanje. Pogoj za to pa je večje znanje.
Za na-še samoupravne razmere bi bila najustreznejša nehierarhična organizacija. To v svojem bistvu pomeni zamenjati hierarhijo avtoritete s hierarhijo znanja in timskim delom.
Namen organizacije
Organizacija je sredstvo za uresničevanje ciljev. Cilj je zadovoljevanje potreb ljudi in vse družbe, kar se izrazi v dohodku. Namen organizacije gospodarjenja pa ni isto kot cilj gospodarjenja, saj mora organizacija gospodarjenje in cilje šele zagotoviti.
Namen organizacije je zagotoviti smotrno sodelovanje ljudi v poslovnem procesu. Natančneje, namen organizacije je torej, da zagotovi, da bo vsak lahko delal po svojih sposobnostih in da bo pri delu razvijal vse svoje sposobnosti.
To pomeni vgraditev inovacijske dejavnosti v vse dele poslovnega procesa.
Sodelovanje ljudi v poslovnem procesu, ki temelji na disciplini, sloneči na podrejenosti — nadarjenosti; je v naši družbi konfliktno.
r-resiruKiuriranje delovne organizacije
Prestrukturiranje gospodarstva je kompleksen proces. Ker je temeljni smisel gospodarjenja zadovoljevanje človekovih potreb, moramo proces prestrukturiranja opazovati celovito. V delovni organizaciji to pomeni predvsem vprašanje razvoja produktivnih sil in produkcijskih odnosov na dolgi rok. Prestrukturiranje je inovacijski proces. V širšem pomenu pod inovacijo razumemo proces, ki pospešuje vsako vrsto novosti, iznajdb, raziskav, bodisi tehnične, organizacijske, ekonomske, politične, socialne ali intelektualne narave — do realizacije in njih namenske uporabe.
Zaradi kompleksnosti procesa prestrukturiranja bomo v nadaljnem našteli samo tiste vrste in oblike, ki jih moramo upoštevati pri izdelavi organizacijske strukture Saturnusa:
—	prestrukturiranje organizacijske strukture delovne organizacije s ciljem, da bo sposobna slediti tehničnemu napredku ter ga tudi pospeševati. Poglabljanje integracijskih odnosov in samoupravljanje je sestavni del prestrukturiranja delovne organizacije,
—	razvoj proizvodnje in razvoj izdelkov mora biti sposoben slediti potrebam inozemskih in domačih kupcev v kvaliteti, kvantiteti ter času in to na temelju inovativnega pristopa. Zagotoviti je potrebno večji vpliv tehničnega napredka na izpolnjevanje obstoječih in uvajanje novih proizvodov in tehnoloških postopkov.
—	prestrukturiranje proizvodnje z novim programom (diverzifikacija).
Proces prestrukturiranja delovne organizacije mora biti povezan s kontinuiranim programiranjem in planiranjem razvoja (dolgoročni, srednjeročni in letni plani). Ne glede na to pa je proces prestrukturiranja v danem trenutku enkraten planiran proces, torej projekt. Cilj projekta prestrukturiranja ni samo ugotoviti možnosti nadaljnega razvoja organizacije temveč opredeliti in izvesti vse tiste projekte, s katerimi se cilji prestrukturiranja dosežejo. To pa zahteva organiziranje projektnega pristopa.
Projektni pristop je lahko enkratni projekt ali projektni proces. Že sama raznolikost projektov nam pove, da ne moremo postaviti enotnega modela organizacije na njihovo vodenje. Moramo poudariti, da se projektna organizacija sklada z avtomatiziranim poslovnim procesom in da si uspešno vodenje projektov brez te vrste organizacije težko zamišljamo.
TEMELJNE ORGANIZACIJE V SATURNUSU
Organiziranje temeljnih organizacij
V Saturnusu so bile leta 1974 organizirane temeljne organizacije združe-
nega dela: Tovarna embalaže, Tovarna avtoopreme. Orodjarne in vzdrževanje in Delovna skupnost skupnih služb. Taka organiziranost Saturnusa je še vedno v veljavi.
Razen prve variante, ki je bila ocenjena ob nastajanju te organizacijske sheme kot optimalna, so bile proučevane tudi druge variante. Sistemsko gledano predstvljajo dejansko drugo stopnjo delitve:
PROIZVODNJA EMBALAŽE:
a ______________________b__________
Tiskarna	Moste
Mehanski obrati	Polje
Zalog
poslovne celote, ki se povezujejo z popolnoma različnimi asociacijami združenega dela, ni nikakega razloga po centralizaciji žiro računa na ravni delovne organizacije. Pri združenem računu deviznih sredstev, če upoštevamo samo pismene dokaze in pri tem izločimo verbalne dokaze, razmišlja o TOZD-ih samo še računovodska delavka iz grupe, ostali pa samo na ravni podjetja.
c___________________
Tiskarna
mehanski obrati Moste mehanski obrati Polje
PROIZVODNJA AVTOOPREME:
a_______________________b___________________________c_________
Svetilke	Mehanski obrati	Moste
Žarometi	Plastika	Loški potok
Površinska obdelava Montaža
Te delitve so zasnovane tako na tehnološkem, kot tudi teritorijalnem principu.
Organiziranost temeljnih organizacij bomo analizirali na temelju teoretičnih izhodišč, ki smo jih navedli v začetku naše obravnave in z uporabo metričnega grafa delovne organizacije Saturnus. Opozoriti moramo predvsem na odklone od hotenj, ki smo si jih postavili ob začetku ustanovitve temeljnih organizacij:
Pri prvi varianti lahko ugotovimo naslednje značilnosti:
— S sistemskega vidika je to prva možna delitev (prva stopnja) do takrat centraliziranega podjetja.
— Gledano z vidika tehničnega napredka, avtomatizacije in specializacije se je nujnost delitve na te dele postopno povečevala.
— V vsaki temeljni organizaciji se odvija reprodukcija in krožno gibanje sred-stev(D —B — P — B'— D'). TOZD Tovarna embalaže in TOZD Tovarna avtoopreme pridobivata svoj prihodek na domačem in tujem trgu, TOZD Orodjarna in vzdrževanje v okviru DO. Saturnus in le delno na trgu.
— Zakonsko obveznost, da se temeljne organizacije združujejo v delovno organizacijo, uresničujejo temeljne organizacije s povezanostjo v DO Saturnus.
— Temeljne organizacije so oblikovane tako, da se lahko povežejo v različne in tudi več SOZD.
— Temeljne organizacije kot samostojne poslovne celote imajo vse možnosti za integracijo preko denarnih tokov (skupni prihodek in dohodek), tako z dobavitelji in kupci kot tudi medsebojno.
— Vsaka temeljna organizacija ima v našem primeru lasten žiro račun. Menim, da za temeljne organizacije, ki imajo vse značilnosti enovite delovne organizacije in so dejansko zaključene
Menim, da je to dodatna utemeljitev, da žiro računov ne moremo centralizirati na ravni delovne organizacije.
— Tovarna strojev bo po tej varianti lahko, kadar bodo to zahtevale ekonomske, organizacijske in tehnične potrebe, brez motenj izločena iz TOZD Orodjarna in vzdrževanje ter oblikovana kot samostojna TOZD.
V drugi varianti smo našteli različne možnosti organiziranja TOZD tako v okviru embalaže, kot v okviru avtoopreme. Kasneje ob sklepanju samoupravnih sporazumov s kupci, se je pojavila tudi razprava o TOŽD prodaja. Možnosti, ki se nam ponujajo v okviru druge variante, so bile proučene že ob ustanavljanju temeljnih organizaiij:
— S sistemskega vidika je to druga možna delitev (druga stopnja) do takrat centralizirano vodenega podjetja.
— Sprejetje tega koncepta bi zahtevalo novo raven organizacije, t. j. SOZD. To raven bi lahko zamenjali z drugimi oblikami, t. j. skupnostmi. Vendar pa bi s stališča stroškov in zapletenosti samoupravnega sistema stvari s tem nič ne izboljšali. Kratko povedano: to ne bi bil SOZD temveč SOZD-ič.
— Gledano z vidika tehničnega napredka in tehničnih sredstev nadaljna federalna decentralizacija ni potrebna. Še več, z hierarhijami bi bila motena zveznot linijskih procesov.
— Znotraj tako postavljenih delov se odvija reprodukcijski proces in krožno gibanje sredstev (D — B — P — B1 — D') v delovni organizaciji.
— Vse te variante so po zakonu o združenem delu možne.
Druga varianta v primerjavi s prvo bi zahtevala več administriranja, večje stroške, več zapletanja v materialnem smislu. Tudi samoupravljanje bi se zapletlo. Ta nadaljna decentralizacija oz. atomizacija je zelo blizu načelu »deli in vladaj«. Prepričan sem, da bi takšna or-
DO SATURNUS
TOZD
TOVARNA
EMBALAŽE
SKUP.NIH
—t--
—| PROIZVODNJA
KONTROLA
—| SLUŽBA ZA RAZVOJ IN INVESTICIJE
—| PRODAJNA SLUŽBA
I NABAVNA SLUŽBA
3
---1 SLUŽBA ZA ORG. PLAN. IN GOSP INFORMATIKO |
FINANČNA SLUŽBA

KADROVSKA SLUŽBA
SLUŽBA ZA SaOŽNE ZADEVE________________
SLUŽBA ZA VARSTVO PRI DELU I DELAVSKA RESTAVRACIJA IN POČ. DOMOVI
ganizacija pri našem sedanjem organizacijskem znanju pomenila samo navidezno kvantitativno poglabljanje samoupravljanja, v resnici pa bi to pomenilo bolj centralizirano upravljanje, na moči pa bi več pridobila tehnokratska kot samoupravna struktura.
Zaključimo lahko, da so temeljne organizacije TOZD Tovarna embalaže, TOZD Tovarna avtoopreme in TOZD Orodjarna in vzdrževanje vsklajene s tehnično opremljenostjo Saturnusa in z zahtevami zakona o združenem delu.
Omogočeno je avtonomno, odprto integriranje v delovno organizacijo in integriranje izven delovne organizacije na temelju delnih in celovitih ciljev. Upoštevana je tudi raven znanja, saj je znano, da večja decentralizacija zahteva tudi več znanja.
Menim, da smo utemeljili, da decentralizacije Saturnusa ne zahteva samo zakon o združenem delu, t. j. samoupravljanje, ampak tudi tehnični napredek in druge ekonomske zakonitosti.
Funkcijska decentralizacija
Z vidika kombiniranja sredstev in dela lahko opredelimo organizacijo kot sistem, katerega strukturno sestavljajo poslovne funkcije. Že v uvodu smo utemeljili funkcijsko decentralizacijo s shemo reprodukcijskega procesa: D — B — P — B1 — D1. Na temelju tega opredeljujemo poslovne funkcije za skupine opravil, ki ustrezajo posameznim fazam reprodukcijskega procesa.
V delovni organizaciji Saturnus smo poslovne funkcije opredelili v naslednjih službah:
1.	Proizvodnja
2.	Kontrola
3.	Služba za razvoj (in investicije)
4.	Prodajna služba
5.	Nabavna služba
6.	Služba za organizacijo, planiranje in gospodarsko informatiko
7.	Finančna služba
8.	Kadrovska služba
9.	Služba za splošne zadeve
10.	Delavska restavracija in počitniški domovi.
Iz grafa je lepo razvidno, da so službe proizvodnje in kontrole organizirane izključno v samih temeljnih organizacijah. Služba razvoja je organizirana kot samostojna po temeljnih organizacijah in tudi v okviru delovne skupnosti Skupnih služb; izjema je investicijsko področje, ki je organizirano v okviru skupnih služb za vse temeljne organizacije. Vse ostale službe so organizirane v okviru delovne skupnosti za vse temeljne organizacije. Izjema je družbeni standard, t. j. delavska restavracija in počitniški domovi, kar je organizirano v okviru skupnih služb ter je v pristojnosti kadrovske službe.
Vse dejavnosti organizirane v skupnih službah sodelujejo v reprodukcijskih procesih in krožnih gibanjih sredstev neposredno. V delovni skupnosti skupnih služb so službe organizirane v prvi vrsti zaradi racionalizacije poslovanja.
Predno bi funkcijsko decentralizacijo dokončno oprdelili, bi morali analizirati in
oceniti vsako posamezno funkcijo oz. službo. Sedaj bi navedli le nekaj splošnih ugotovitev za obnašanje funkcij oz. delavcev, ki te funkcije opravljajo povezani v skupne službe:
—	skupne službe niso direkcija, ki zahteva in daje navodila drugim, da jih izvajajo,
—	skupne službe niso servis, ki dela po navodilih temeljnih organizacij oz. njihovih strokovnih sodelavcev,
—	strokovne službe so pri nas vključene neposredno v reprodukcijski proces in morajo skrbeti vsaka v svojem delu procesa, da se sredstva gibljejo kontinuirano s čim manj motenj. Njihova vključitev v proces mora biti kreativna in, inovativna.
Koordinacija
Koordinacija je v svojem bistvu posledica delitve dela. Koordinacija je procesno vsklajevanje delovanja organizacij-
skih enot tako, da se optimalno uresničujejo cilji poslovanja.
Analizirati moramo dejansko odnos med upravljanjem in vodenjem s koordiniranjem kot temeljno vlogo vodilnih delavcev. Na tem mestu bomo razpravljali predvsem o:
—	koordinciji med temeljnimi organizacijami (v delovni organizaciji)
—	koordinaciji v temeljnih organizacijah.
Koordinacijo med temeljnimi organizacijami opravlja v delovni organizaciji individualni poslovodni organ delovne organizacije t. j. glavni direktor. Če gledamo natančneje so v to koordinacijo vključeni še naslednji organi:
—	kolegij poslovodnega organa
—	direktorji TOZD.
Koordinacijo v temeljnih organizacijah
opravljajo:
—	direktor TOZD
—	glavni direktor DO
—	kolegij poslovodnega organa DO
—	kolegij poslovodnega organa TOZD.
Zaradi pomembnosti funkcij, bi lahko ugotovili, da funkcijo koordinacije opravljata tudi:
—	direktor prodajne službe
—	vodja razvoja in investicij.
Odnos do samoupravnih organov je
vsaj v načelu jasen. Glavni direktor je individualni poslovodni organ delovne organizacije, torej je odgovoren delavskemu svetu DO. Direktor TOZD je individualni poslovodni organ TOZD, torej je odgovoren delavskemu svetu TOZD.
Področja koordinacije ne nameravamo v celoti analizirati in opredeliti. Zaradi motenj na tem področju je potrebno ponovno proučiti cilje delovne organizacije in cilje temeljnih organizacij. Če koordinira več odgovornih, je nujno poslovne funkcije pregledati po področjih in elementih poslovanja, dokončno pa naloge opredeliti v opisih delovnih mest.
ZAKLJUČKI
Naša dosedanja razmišljanja o organiziranosti Saturnusa lahko strnemo v naslednje:
Delitev delovne organizacije Saturnus je nastala kot posledica razvoja in naše družbenopolitične ureditve.
— Proizvodnja embalaže, avtoopreme, orodij, strojev in njih vzdrževanje se je s tehničnim napredkom in specializacijo proizvodnje razvila v tri samostojne tehnične sisteme.
— Menim, da še vedno nismo v celoti doumeli, da smo se z razvojem tehničnih sistemov razvili v tri odprte dinamične organizacijske sisteme, sestavljene iz večjega števila bioloških in tehničnih podsistemov. Tovarna embalaže, Tovarna avtoopreme in Orodjarna z vzdrževanjem so trije poslovni sistemi, ki se vključujejo vsak v svoje poslovno okolje.
Delitev, ki je utemeljena s tehničnega, ekonomskega in organizacijskega vidika se sklada z našo družbeno usmeritvijo in Zakonom o združenem delu. Ustanovljene so bile tri temeljne organizacije: TOZD Tovarna embalaže, TOZD Tovarna avtoopreme in TOZD Orodjarna in vzdrževanje.
V našem primeru torej ne gre samo za družbeno zahtevano delitev, ampak tudi tehnično, ekonomsko in organizacijsko 'utemeljeno delitev. Ker taka delitev omogoča tudi nadaljne delitve (n. pr. Tovarna strojev) menim, da tu niso potrebne spremembe.
Del funkcij, organiziranih v službah, se združuje zaradi racionalizacije poslovanja v posebno enoto t. j. Delovno skupnost skupnih služb: služba za razvoj in investicije, prodajna služba, nabavna služba, kadrovska služba, služba za splošne zadeve, finančna služba, služba za organizacijo, planiranje in gospodarsko informatiko ter delavska restavracija s počitniškimi domovi.
Tu govorimo o funkcijski decentralizaciji in skupnih službah, da dobimo pre-
(nadaljevanje na osmi strani)
Temeljne organizacije v Saturnusu
(nadaljevanje s sedme strani)
gled nad celotnostjo delovne organizacije Saturnus. Zaključke o funkcijski decentralizaciji Saturnusa bomo izdelali šele po analizi posameznih služb.
Zastoj proizvodnje in prodaje v Saturnusu zahteva prestrukturiranje tako s tehničnega kot organizacijskega vidika. To pa nujno zahteva spremembo, če ne glavnih, pa vsaj delnih ciljev temeljnih organizacij, kot tudi skupnih ciljev vseh temeljnih organizacij oz. delovne organizacije. Neusklajeni cilji med temeljnimi organizacijami, kakor tudi neusklajeni delni funkcijski cilji povzročajo motnje v poslovnem procesu Saturnusa. Tudi analiza ciljev in njih vskladitev s sedanjimi vodenji je naloga, ki jo je treba opraviti pred opisom del in nalog.
Motnje v poslovnem procesu ki povzročajo zastoj rasti proizvodnje in prodaje, so posledica premajhne kreativnosti in inovativnosti, to je premajhnega znanja. Ustvariti je treba take vrednote, ki vzpodbujajo obnavljanje, dopolnjevanje in ustvarjanje novega tehnološkega znanja (knovv— how). Odgovoriti si moramo na vprašanje, ali kreativnih kadrov, sposobnih inovativnih pristopov, v Saturnusu ni, ali pa to zavira tehnokratska struktura. Ne smemo pozabiti, da je smotrno sodelovanje ljudi v poslovnem procesu namen organizacije.
Samoupravljanje v temeljnih organizacijah je ustavna pravica. Menim, da si moramo tu odgovoriti predvsem na dve vprašanji:
kakšno je v Saturnusu institucializi-rano samoupravljanje in kakšno je stvarno samoupravljanje: koliko upravlja delavec in koliko še vedno tehnokracija v njegovem imenu.
Tudi na ta vprašanja si moramo v Saturnusu pošteno odgovoriti.
Ekonomska integracija postaja ena od zakonitosti razvoja proizvodnih sil in proizvodnih odnosov na vseh ravneh. Združevanje in povezovanje sta osnovni značilnosti v vseh ekonomskih sistemih, pa tudi našega samoupravnega sistema. V Saturnusu omogoča delitev, navedena na začetku teh zaključkov, naslednje združevanje:
— Združevanje v delovno organizacijo Saturnus. To združevanje je potrebno vsled ekonomske in socialne varnosti zaposlenih, pa tudi z vidika našega samoupravnega socialističnega sistema. Združevanje med TOZD Tovarna embalaže in TOZD Tovarna avtoopreme je horizontalna integracija. TOZD Orodjarna in vzdrževanje je vertikalno povezana z obema proizvodnima temeljnima organizacijama. Neustrezna dohodkovna povezava TOZD Orodjarna in vzdrževanje z obema proizvodnima temeljnima organizacijama je predvsem v neobvladanju normativnih elementov proizvodnega procesa.
— Takšna delitev omogoča, da se lahko vse tri temeljne organizacije samostojno povezujejo v reproverigi, tako z dobavitelji materiala kot tudi z uporabniki proizvodov. Vertikalne povezave tako v skupnem dohodku kot tudi v skupnem prihodku so že ustvarjene. S kvantitativnega vidika smo tu lahko zadovoljni. Vprašljiva pa je kvaliteta teh povezav oz. samoupravnih sporazumov.
— Organizacija naših temeljnih organizacij omogoča tudi horizontalne integracije, t. j. povezave s podobnimi organizacijami izven Saturnusa. Na področju horizontalnih integracij še nima začrtanih ciljev.
— Sodim, da organizacija naših temeljnih organizacij v celoti zadovoljuje vključevanje v družbeno politično okolje.
Zaključimo lahko, da organiziranost temeljnih organizacij v Saturnusu omo-
goča povezavo vsakega poslovnega sistema z vsemi ustreznimi asociacijami združenega dela kot tudi drugimi gospodarskimi subjekti. Sodim, da še nismo osvojili povsem enotnih ciljev, da bi te možnosti kvalitetno izkoriščali.
Delitev in združevanje poslovnih sistemov v našem primeru temeljnih organizacij zahteva ustrezno koordinacijo. V nadaljnjem bomo obravnavali naslednje ravni koordinacije:
—	koordinacija med temeljnimi organizacijami v DO Saturnus
—	koordinacija v temeljni organizaciji
—	koordinacija v skupnih službah
—	koordinacija vertikalnih integracij v reproverigi (izven DO)
—	koordinacija horizontalnih integracij (izven DO).
Koordinacijo na vseh ravneh znatno olajšamo, če upoštevamo, da tehničnih in poslovnih sistemov, s katerimi danes v Saturnusu upravljamo, ni mogoče centralizirati, kar pa se sklada tudi z našo družbenopolitično ureditvijo. Ker želimo delovno organizacijo prestrukturirati, moramo ponovno preveriti skupne in delne cilje. Le jasno opredeljeni cilji omogočajo timsko delo in uspešno koordinacijo. Kvaliteto koordinacije dvigamo s smotrnim in inovativnim sodelovanjem z vsemi ljudmi v poslovnem procesu.
Na tem mestu bomo govorili samo o koordinaciji, ki jo opravljajo:
—	glavni direktor DO
—	direktor TOZD
—	vodja skupnih služb
—	kolegij DO
—	kolegij TOZD
Koordinacijo med temeljnimi organizacijami v TOZD opravlja glavni direktor, pri tem sodeluje tudi kolegij DO.
Koordinacija v temeljni organizaciji med poslovnimi funkcijami opravlja:
—	glavni direktor DO v sodelovanju s kolegijem DO
—	direktor TOZD v sodelovanju s kolegijem TOZD
—	pomočnik direktorja TOZD
—	delno tudi vodje nekaterih skupnih služb.
Menim, da koordinacija v temeljni organizaciji ni dovolj opredeljena. To povzroča počasnost kot tudi nedorečenost v koordiniranju.
O problemu lahko razmišljamo na različne načine:
—	kot o direktorju TOZD, ki je podpisnik zaključnega računa in s tega vidika formalno odgovoren za vse poslovanje,
—	kot o pomočniku direktorja, ki odgovarja za vse na njega prenešena pooblastila,
—	kot o direktorju produkta, ki ima dogovorjen delokrog,
—	razen upoštevanja izkušenj drugih, kar prejšni primeri so, lahko upoštevamo tudi samo saturnuške izkušnje.
Odgovoren za kordinacijo v skupnih službah je glavni direktor DO. Menim, da tu ni razlogov za spremembe.
Vsaka vertikalna ali horizontalna integracija (skupni dohodek ali skupni prihodek) se dotika praktično vseh služb v delovni organizaatoracij. Pri vsaki integracijski povezavi mora biti koordinator določen.
Temeljna naloga vodilnih delavcev je koordinacija. Taje v decentralizirani organizaciji zahtevnejša kot v centralizirani organizaciji. Koordinatorji kot tudi naloge, ki izhajajo iz koordinacije, morajo biti precizno določene.
Govorili smo o tehničnem razvoju Saturnusa, doseženih poslovnih rezultatih, ki ne kažejo rasti, ter ugotovili, da je vse to v veliki meri odvisno od organiziranosti. Nakazali smo potrebo po prestrukturiranju Saturnusa v smeri intenziviranja poslovanja. Intenziviranje poslovanja pa je omogočeno z iniciativnim, kreativnim in inovatorskim opravljanjem nalog v de-
SATUHNUS
HALOGENSKE MEGLENKE - MAGLENKE FOGLAMPS - NEBELSCHEINWERFER
Pred vami je novo »navodilo za uporabo in montažo«, meglenk, ki je že zamenjalo staro. Staro navodilo je namreč zaradi tekstov, prevedenih v jezike jugoslovanskih narodov (po zakonu) in tuje jezike postalo pravi »časopis«.
Zato smo v propagandni službi v sodelovanju z razvojem avtoopreme tekste v navodilu zamenjali s slikovnim gradivom in napotki, ki je univerzalno. S tem smo dosegli približno 80 odstotno zmanjšanje obsega. Če upoštevamo, da zamenjuje to univerzalno navodilo staro za meglenke vseh vrst in tudi daljinske žaromete, pa to ob tem pomeni tudi poenotenje in krepko zvišanje naklade ob naročilu, vse skupaj pa v teh stabilizacijskih časih pomeni ne tako majhen in nezanemarljiv prihranek finančnih sredstev.
I. Frbežar
Kadrovske spremembe
DECEMBER
PRIŠLI
Embalaža
Bogosavljevič Miloš, Širec Miran.
Embalaža-tiskarna Opeka Ana.
Embalaža-Zalog
Kafol Stane, Hren Tatjana, Mustavar Stanislav, Vidmar Jože.
Orodjarna
Trampuš Marjan.
DSSS
Puntar Mateja-Vera ODŠLI Embalaža Džajič Nada.
Embalaža-Zalog Čuskič Verica.
Orodjarna Grbič Ahmet.
Avtooprema Momčilovič Branka.
JANUAR
PRIŠLI
Embalaža
Kuhar Roman, Hamulič Ismeta, Prosen Olga, Bučar Dušan, Trišič Mitra, Vasic Gospava, Tomšič Marija, Vlah Vesna,
centraliziranih poslovnih procesih — temeljnih organizacijah. Pogoj za uspešno poslovanje pa so jasno določeni cilji, dali smo poudarek koordiniranju, temeljni pogoj pa je, da aktiviramo več lastnega znanja. Funkcijsko decentralizacijo smo samo omenili, obravnavali jo bomo v nadaljevanju. V planu za letošnje leto pa je vključena tudi naloga, da se izdela razvid del in nalog, ki bo natančneje opredelil dolžnosti posameznih služb in delavcev ter njihova medsebojna razmerja in bo omogočil tudi ustrezno ovrednotenje del. Iz naših dosedanjih razmišljanj o teh vprašanjih lahko vsaj delno ocenimo razsežnosti opredeljene naloge.
IVAN PRIMOŽIČ
Prihodnjič:
Poslovna funkcija proizvodnje
Žiger Bariča, Stupar Vesna, Todorovič Milica
Embalaža-tiskarna
Debevec Branko
Embalaža-Zalog
Mikič Milka, Utješanovič Slavica, Boh Suzana, Šimec Darija, Muratovič Esma, Hodžič Suvada, Šturs Peter, Grad Vanja, Rastija Verica, Oliverovič Živana, Kovačevič Zlatica, Potisek Dušan, Handanovič Merima, Marinovič Anto, Bergant Draga, Ikanovič Draginja, Stamenova Spasena, Devič Cvijeta, Titan Smilja, Mišič Divna, Amidžič Radmila, Iskra Alojz, Škiljo Sadika Orodjarna
Kovačevič Rado, Šebenik Toni, Ferlež Drago-lvan, Plantan Bojan
Avtooprema
Krajnik Tatjana, Bučar Marija, Bučar Bojan, Herak Rudolf, Zebec Predrag
DSSS
Logar Jurislav
ODŠLI
Embalaža
Galič Mihael(JLA), Mitrovič Josip(JLA) Embalaža-tiskarna Sabotin Štefan(inv.upok.),Lučič Dragica, Babšek Stojan, Petrič Zdravko
Embalaža-Zalog
Hoda Sabina, Topalovič Rada, Babič Brankica
Orodjarna
Povirk Lovro, Pajk Anton(JLA), Dolanc Rajko(JLA)
Avtooprema
Balent Ivan(JLA), Zadnikar Tomislav (JLA), Kreslin Franc(JLA), Dobrilovič Igor
DSSS
Trček Borut(JLA)

Kadrovska politika-sestavni del
samoupravnega odločanja
Oblikovanje in uresničevanje kadrovske politike je neodtuljiva pravica in dolžnost vseh delavcev Saturnusa. Kadrovska politika je načrtno, smotrno, stalno prizadevanje delovnih ljudi, da po neposrednih nosilcih in strokovni službi ustvarjajo in nenehno izpolnjujejo pogoje, da so kot ustvarjalne celovite osebnosti sposobne vplivati na rezultate in pogoje svojega dela in da se za to tudi nenehno usposabljajo.
Kadrovska politika pri nas se ne oblikuje in uresničuje le v tozdih in delovni skupnosti, temveč je za to odgovorna tudi celotna družba. Vpliv družbe na kadrovsko politiko je najbolj zaznaven pri razširjanju samoupravnih odnosov. Tozdi so skupaj odgovorni za razvoj kadrov, za ustvarjanje ugodnih razmer njihovega dela, uveljavljanje humanih odnosov na delu in v celotni družbi.
Izhodišče za oblikovanje kadrovske politike je delovni človek, ki je sočasno subjekt in objekt kadrovske politike.
Delavec v združenem delu od temeljne organizacije in krajevne skupnosti in v vseh drugih strukturah je tisti, ki v programih celotnega gospodarstva in družbenega razvoja opozori tudi na potrebe razvoja kadrov, ki načrtuje te potrebe, ki daje sredstva prek svobodne menjave dela za celotni sistem izobraževanja in ki odloča o vseh kadrih, ki prevzemajo druge gospodarske, družbene in politične funkcije od temeljne organizacije do federacije. Kadrovska politika je torej sestavni del sleherne politike. Če govorimo o njej posebej in jo izdvojimo iz te celovitosti, potem to delamo predvsem na tistih strokovnih točkah, ko gre za nekatere specifične kadrovske metode in trenutke, ki jih je treba uveljaviti v načrtovanju in izbiranju kadrov po načelu »prave ljudi na prava mesta«.
V tem članku želim opozoriti le na nekatera najtehtnejša vprašanja, ki pomenijo izhodišče za oblikovanje strokovne kadrovske dejavnosti v Saturnusu.
Potreba po organiziranem in kvalitetnem strokovnem kadrovskem delu izhaja iz dejstva, da brez strokovnih osnov ni mogoče sprejemati ustreznih samoupravnih odločitev in brez nepretrgane strokovne dejavnosti ni mogoče spremljati izvajanja dogovorjene politike in njenega vpliva na dejanski razvoj delavčeve osebnosti in pogojev, v katerih dela in živi. Vsa problematika in vprašanja, ki jih delavci urejajo preko svojih delegatov v samoupravnih in izvršilnih organih, morajo biti obdelana, ocenjena, ponudene morajo biti ustrezne rešitve, po možnosti v več variantah, da se delavci lahko na temelju strokovnih stališč, opozoril, ocen in predlogov tudi samoupravno odločajo.
Usodna zmota, ki jo srečujemo v praksi, je mišljenje, da lahko strokovne kadrovske naloge opravljajo
in opravijo sami strokovni delavci v kadrovski službi. Vse kadrovske naloge so izredno dinamične; delo strokovnega delavca je kontinuirano in zato mora biti kontinuirano tudi »delo« z vsakim članom kolektiva. Tega pa ne more tudi najbolje organizirana kadrovska služba z najboljšimi strokovnimi kadri, če se kadrovska funkcija ne prenaša na neposredne nosilce, ki bodisi delajo z ljudmi, bodisi oblikujejo delo in delokroge. Kadrovske službe torej ne smemo pojmovati kot edini strokovni dejavnik, ki sodeluje pri načrtovanju in izvajanju kadrovske politike, temveč se morajo v to delo vključiti tudi vse druge strokovne službe tako, da je zagotovljena celovita obravnava kadrovske problematike.
Kadrovska funkcija ima namreč v delovni organizaciji specifičen značaj in izvajanje le-te ni analogno npr. prodajni, nabavni in podobnim funkcijam. Prodajna funkcija ima svoj objekt — to je prodajanje izdelkov in polizdelkov. Strokovni nosilci te funkcije so samo delavci v prodajni službi. Kadrovska funkcija nima svojega »objekta«, kajti delavci se ne nabavljajo, skladiščijo, prodajajo itd. Vsak član kolektiva je subjekt delovanja in zato tudi sooblikovalec svoje vloge v delovni organizaciji. Zato je kadrovska funkcija predvsem samoupravljalska funkcija. S tem ni mišljeno, da se bo lahko ta funkcija kvalitetno opravljala le na samoupravni ravni. Če se le nekoliko poglobimo v mehanizme človeškega delovanja, ki so odvisni od celotne psihofizične osebnosti, od stopnje prilagojenosti delu in obratno, od zapletenosti modelov stimuliranja in medčloveških odnosov, bomo spoznali, da je ravno izvajanje kadrovske funkcije eno najzahtevnejših področij strokovnega dela.
Kako bomo lahko kos vsem zahtevnim nalogam v Saturnusu ob znanem dejstvu, da kadrovski funkciji nismo posvečali tolikšne pozornosti in pomembnosti kot drugim poslovnim funkcijam, da kadrovska služba ni bila izenačena po statusu in stimuliranju njenih strokovnih kadrov z vsemi ostalimi vključnimi strokovnimi službami?
NOSI KRESNIČKO
V letnem planu posebnih nalog sta kot prednostni za Saturnus predvideni izdelava razvida del in nalog in izdelava samoupravnih aktov o delitvi OD in stimulativnem nagrajevanju po delu in rezultatih dela.
Izdelana bo tudi celovita analiza kadrovske politike v Saturnusu in oblikovan koncept njenega izvajanja. Po analizi kadrovske politike bo izdelana tudi metodologija dolgoročnega planiranja kadrov. Tudi druge posebne naloge s kadrovskega področja v letošnjem planu sodijo pretežno med sistemske
(metodološke) naloge. Konferenca sindikata bo v letu 1984 posvetila dve seji spremljanju ursničevanja kadrovske politike.
Z zavzetim delom vseh nosilcev kadrovske dejavnosti, z njihovim usklajenim delovanjem na podlagi skupnih izhodišč — dogovorjene kadrovske politike bomo postopoma lahko dosegli kvalitetne spremembe, da bo tudi kadrovska politika v Saturnusu prispevala še večji delež k uresničevanju gospodarskih načrtov in k večji učinkovitosti, ki bo plod pretehtanega dolgoročnega načrtovanja.
MILAN PAVLIHA
Študij ob delu in kadrovske štipendije
Na podlagi predloga^ pripravljenega s strani vodstev tozdov in delovne skupnosti v sodelovanju z oddelkom za razvoj kadrov, ki temelji na potrebah po določenih profilih kadrov ter danih možnostih delavcev Saturnusa po izpolnjevanju izobraževalnih potreb, odbori za delavna razmerja TOZD in DSSS razpisujejo naslednje smeri
ŠTUDIJA OB DELU
Program izobraževanja, smer
Število Stopnja študentov zahtevnosti
TOZD Tovarna embalaže
dipl. organizator dela (proizvodna smer) dipl. strojni inženir
TOZD Tovarna avtoopreme
strojni inženir organizator dela
TOZD orodjarna in vzdrževanje
strojni tehnik (tehnološka smer, nadaljevalni
program)
strojni tehnik
strojni inženir
dipl. strojni inženir (smeri: tehnolog., konstrukt., avtomatizacija) dipl. inženir elektrotehnike
DSSS
organizator dela dipl. ekonomist magister ekonomije
2	VII
2	VII
2	VI
1	VI
1	V
1	V
1	VI
2	VII
1	VII
1	VI
1	VII
1	VII/2
Razpis študija ob delu bo konec februarja še posebej objavljen na oglasnih deskah, kjer bodo navedeni tudi pogoji za prijavo.
Za šolsko leto 1984/85 DO Saturnus razpisuje naslednje
KADROVSKE ŠTIPENDIJE
Naziv programa, smer	Št. štip.	Stop. zaht.	Letnik
TOZD Embalaža			
kemijski tehnik	1	V	1
grafični tehnik	3	V	1
grafični inženir	1	VI	2
TOZD avtooprema			
rezkalec	1	IV	1
orodjar	1	IV	1
strojni ključavničar	3	IV	1
kemijski tehnik	1	V	1
dipl. inženir fizike (matematike)	1	VII	1
dipl. strojni inženirjtehnološka smer)	3	VII	1,2, 3, 4
TOZD orodjarna in vzdrževanje			
orodjar	6	IV	
strugar	4	IV	
rezkalec	5	IV	
strojni ključavničar	4	IV	
tehnični srojni risar	1	IV	
dipl. strojni inženir	1	VII	
DSSS			
dipl. strojni inženir	2	VII	1
dipl. inženir elektrotehnike			
(elektronika)	1	VII	1
dipl. organizator dela	1	VII	1
Skupaj razpisujemo 42 štipendij.
Kadrovske štipendije za šolsko leto 1984/85 so bile razpisane v skupnem razpisu kadrovskih štipendij za SR Slovenijo konec februarja v dnevniku Delo.
Referent za izobraževanje MARIJA KOSTEVC
Najvišje priznanje našemu koledarju
Na razstavi stenskih koledarjev, ki ga vsako leto pripravi zagrebški Grafoimpex, so oblikovalci Saturnusa za svoje koledarje že v preteklih letih nekajkrat prejeli priznanja. Namen razstave je, da bi s tekmovanjem vzpodbudili kvaliteto stenskih koledarjev. Strokovna žirija ocenjuje oblikovanje, sporočilnost in grafično izvedbo. Če uspe oblikovalec zadostiti vsem tem pogojem, ima možnost, da poseže po priznanju.
Na letošnji 6. jugoslovanski razstavi stenskih koledarjev je koledar Saturnus embalaža 84 prejel najvišje priznanje strokovne komisij^ »Velikega zlatega zmaja«. To priznanje podelijo vsako leto samo enemu koledarju.
Oblikovanje in izvedbo koledarja je pripravila Dragica Zupančič, samostojni referent propagande. Dra-
MUURNIK
gica poleg tega, da vsako leto pripravi koledar za tozda embalaža in orodjarna, skrbi še za vse potrebne tiskovine, s katerima tozda nastopata v stikih s poslovnimi partnerji, od prospektov, navodil, rokovnikov, tehnične dokumentacije, obrazcev in komercialne embalaže. Poleg tega skrbi za celotno sejemsko dejavnost delovne organizacije. Pri svojem delu je prejela že vrsto priznanj, najvišjega, »Zlati savropak«, pa je prejela leta 1980 za oblikovanje kartonske škatle, v kakršni prodajamo alupo pokrove za gospodinjstvo.
Nagrada je veliko priznanje za delo oblikovalca. Kako pravzaprav nastane takšen koledar?
Najprej pripravim nekaj predlogov, ki jih obdelamo skupaj s propagandno komisijo in direktorjem tozda. Z njimi že vrsto let uspešno
—
Rekreacija v zimskem času
V oktobru smo vas že v Biltenu obvestili o možnostih rekreacije v zimskem času. Kot kaže udeležba, mnogi med vami niso prebrali informacije, zato jo še enkrat objavljamo.
Za vstop v vse objekte je potrebna članska izkaznica (dobite jo pri referentu za rekreacijo) in plačana članarina za tekoče leto. Letošnja članarina je za člane kolektiva, zakonce in otroke do 18. leta 160 dinarjev, za otroke, ki obiskujejo osemletko, in mlajše pa 80 dinarjev.
PLAVANJE bazen Tivoli torek, sreda, četrtek in petek od 17. do 21. ure sobota, nedelja in prazniki od 10. do 18. ure z doplačilom
DRSANJE — hala Tivoli torek, četrtek od 20. do 22. ure sreda, petek od 21. do 23. ure
sobota, nedelja in prazniki od 14. do 16. in od 20. do 22. ure.
DRSANJE — Zalog torek, četrtek od 17.30 do 19.30 petek od 18. do 20. ure
sobota, nedelja, prazniki od 10. do 12., 15. do 17. in 18. do 20. ure.
KOŠARKA — OŠ Vide Pregare torek od 20.15 do 21.45
NAMIZNI TENIS — Kodeljevo četrtek od 19. do 21. ure
KEGLJANJE — Kodeljevo
četrtek od 19. do 21. ure.	ETELKA ČEČELIČ
sodelujem pri pripravah vseh informativno propagandnih akcij. Pri vsebini koledarja sem upoštevala to, daje namenjen tozdoma, ki izdelujeta kovinsko embalažo in stroje za živilsko industrijo. Pri oblikovanju pa me je vodila želja, da estetsko in umetniško ponazorim zvezo med materiali, iz katerih izdelujemo embalažo in proizvodi, ki jih embalirajo naši kupci, to je sadjem, sočivjem, zelenjavo. Zaradi tega prevladujejo v koledarju sivi toni, ki dajejo asociacijo na belo pločevino, steklo in kovine.
Ali uspem svojo zamisel uresničiti tako, da je sporočilnost nedvomna, je veliko odvisno od fotografa. Če z oblikovalcem ne najdeta skupnega jezika, je vse delo zaman. Izkušnje so pokazale, da je tema predvsem zahtevna za fotografa, a nam jo kljub temu uspe tako fotografsko kot oblikovno obdelati — izraziti občutje, tako da v končni podobi koledar preseže zgolj propagandno funkcijo.
Priznanje smo prejeli v res veliki konkurenci preko 150 stenskih koledarjev. Komisija nam je najbolje ocenila oblikovanje in sporočilnost, za kar smo prejeli skoraj maksimum točk.
Naslovno stran koledarja smo uporabili tudi za novoletno čestitko.«
V tovarni pogosto slišimo, da je koledar dolgočasen, ker ni opremljen s slikami iz narave ali pokrajinskimi motivi?
»Koledar je v prvi vrsti namenjen našim poslovnim partnerjem po Jugoslaviji in tujini. Zato so tudi motivi fotografij takšni, ki so vezani na našo prizvodnjo. S samim načinom podajanja, tako likovnim kot estetskim, pa mu je zagotovljena opaznost v poplavi najrazličnejših koledarjev. Prav zato je Republiški komite za kulturo SRS oprostil Saturnus plačila prometnega davka na promet proizvodov za ta koledar«
M. TODORI
Pleskarjem se delovni pogoji, kljub razširitvi delavnice v lanskem letu, niso bistveno spremenili. V novi delavnici lahko barvajo le manjše predmete z razpršilcem s sosednjimi garažami ali pleskanjem na oddelkih. Poleti se že nekako znajdejo, pozimi pa so pogoji za delo skoraj nemogoči. Temperatura v prostoru le redko preseže 15 stopinj Celzija, pa še to takrat, ko je tudi zunaj topleje.
Z novo proizvodnjo strojev imajo tudi več zahtevnejšega barvanja strojev za uporabo v živilski industriji. Za delo z barvami,odpornimi proti kislinam, ki jih uporabljajo za ličanje strojev, pa mora biti temperatura v prostoru najmanj 15 stopinj Celzija. Lahko pa si mislite, da tudi delo v tako hladnem prostoru ni prijetno.
Takšno barvanje pred delavnico, ki je na sliki, bo morda že letos preteklost, ko bodo postavili lakirno kabino, ki je za nemoteno delo pleskarjev še kako po-
trebna.
M. TODORI
Športniki pregledali svoje delo
Peto srečanje-prva zmaga
Na občnem zboru športnega društva Saturnus so »z majhno zamudo« razdelili tudi priznanja prvim trem v vsaki panogi na lanskih športnih igrah. Ob pregledu dela v lanskem letu pa so ponovno ugotovili, da je zanimanje za športno udejstvovanje v delovni organizaciji premajhno in da, razen pri smučanju in šahu, celo upada. Nekaj več o razpravi na občnem zboru si boste lahko prebrali v naslednji številki.
Prvič smučarski tek
Smučanje ima v naši delovni organizaciji dolgo tradicijo. Predvsem mislimo tu na smučarski veleslalom, v katerem prirejamo tekmovanja že več kot tri desetletja. Nekaj let nazaj pa so se ljudje pričeli zanimati tudi za smučarski tek in ugotavljati, kako privlačna je tudi ta panoga.
Zanimanje za to obliko rekreacije se tudi v našem kolektivu povečuje, zato smo se letos prvič odločili, da v sklopu zimskih športov pripravimo tekmovanje v smučarskih tekih.
Ko smo tekmovanje že objavili, pa smo prejeli obvestilo o občinskem tekmovanju v isti panogi, ki je bilo predvideno dan kasneje. Zato smo se odločili, da vse člane kolektiva, prijavljene za tekmovanje, pošljemo kot ekipo na občinsko tekmovanje, kajti tekmovati dva dni zapored bi pomenilo preveliko obremenitev za organizem.
Rezultate, dosežene na občinskem tekmovanju, pa bomo upoštevali za uvrstitev v okviru delovne organizacije.
REZULTATI:
ženske C kategorija (3 km)
1.	(1.) Nuša Sovine 11:45,5 moški A kategorija (6 km)
1.	(9.) Dušan Kocuvan 22:34,8
2.	(11.) Sandi Sojer 24:19,7
3.	(14.) Tomaž Erhovnic 24:48,2
4.	(15.) Janez Žabjek 25:34,8
moški B kategorija
1.	(9.) Andrej Matjaž 24:04,3
2.	(11.) Jože Pohlin 24:36,4
3.	( (15.) Marjan Pesjak 28:47,0
4.	(16.) Janez Bitenc 29:27,1
5.	(19.) Jože Cerar 31:36,6
C kategorija
1.	(5.) Edo Lampič 22:07,8
2.	(10.) Jože Kunc 26:51,5
3.	(11.) Jure Vokal 30:11,0
Prva zaporedna številka pomeni uvrstitev na tekmovanju Saturnusa, številka v oklepaju pa uvrstitev na občinskem tekmovanju.
ETELKA ČEČELIČ
Na sliki je Nuša Sovine, ki je kot edina tekmovalka v smučarskem teku zasedla prvo mesto v ženski konkurenci Saturnusa. Bila pa je tudi najhitrejša med vsemi tekmovalkami naše občine.
Pred petimi leti se je pričelo tekmovanje v veleslalomu med delovnima organizacijama Iskra avtoelektrika iz Bovca in Saturnusom. Po vsakoletnem srečanju je vzdušje med tekmovalci zelo domače in dvoboj lahko označimo že kot tradicionalen.
Tekmovanje pripravljata izmenično obe organizaciji, eno leto v Kranjski gori, drugo leto na Kaninu.
Zaradi pomanjkanja tekmovalcev v standardnih kategorijah na tem tekmovanju štartajo le tri starostne kategorije. Ženske smo žal maloštevilne, zato ne tekmujemo v svojih kategorijah, ampak se uvrščamo enakovredno z moškimi.
Tekmovanje je vsako leto doslej prineslo več veselja in zadovoljstva ekipi Iskre, saj je bila ekipa Saturnusa vedno premagana. Letos pa seje sreča obrnila. Saturnužani smo prvič v tem dvoboju slavili zmago. Vse kaže, da smo smučarji na tekmovanjih ob jubilejnih letih najuspešnejši, vendar pa upam, da ta
sreča ne bo le enkratna in da bomo uspeh še kdaj ponovili.
Rezultati:
kategorija A do 30 let
1.	Rudi Černuta Iskra
2.	Mitja Gostinčar Saturnus
3.	Drago Černuta Iskra
4.	Tomo Štrukelj Iskra
5.	Marko Kralj Saturnus
kategorija B od 30 do 40 let
1.	Marjan Susman Saturnus
2.	Rihard Mlekuž Iskra
3.	Matjaž Petelin Saturnus
4.	Rajko Komac Iskra
5.	Vojko Fattori Saturnus
kategorija C nad 40 let
1.	Ludvik Dornig Saturnus
2.	Edo Lampič Saturnus
3.	Mitja Ljubelšek Saturnus
4.	Franko Kutin Iskra
5.	Avgust Snoj Saturnus
ETELKA ČEČELIČ
VZNEMIRLJIVE PODOBE
Uničenje je vera, veriga, sla vsem vam, ki žrete kalodont in vladate iz sna.
Krohotajo angeli se mraka in črvi lezejo iz glav.
Ko smreke v črnem lesi mirno čakajo na dvoru lutke, ki ne delajo težav.
Nažrti so mejniki časa in povampirjeni soidati mraka.
In vendar vznak v zrak
se dviga v megli zmaj.
Mali ljudožerci in hinavci,
ki mislite, da Heziod vam slavo
poje,
zadah Tartara in podgan ne Lete časa čaka vas v vrsti.
Kot Marsijanu mi kožo bodo drli vojščaki vrli
pesjanskih glav iz starih bajk.
Ne morem sneti si obvez, ki zastirajo pogled prek brez. Krajšajo se dnevi mojega razuma.
I. I. SMIRNOF
Glas Saturnusa izdaja delavski svet DO v nakladi 2500 izvodov. Ureja ga uredniški odbor: Marjan Dobrilovič, Bogomir Jeklič, Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Edo Martinčič, Zdravko Petrič, Ksenija Prinčič in Dragica Zupančič.
Številko pripravila Vita Cajnko in Miran Todori (tehnični urednik). Naslov uredništva: Informativna služba DO Saturnus, 61110 Ljubljana, Ob železnici 16, telefon 444 466.
Tisk: Saturnus - oddelek tiska na papir.
Po mnenju sekretariata za informacije IS Skupščine Sr. Slovenije, št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet.
(Miniporlret j
Tovarišica Pepca Kardelj je 20. februarja letos praznovala svojo sedemdesetletnico. Pred vojno je deset let delala v Saturnusu in se ves čas borila za delavske pravice. Deset let je kratka doba in vendar je tovarišica Kardeljeva ostala celo življenje Saturnužanka.
Delavci, ki so se zaposlili v Saturnusu v drugi polovici štiridesetih let, odhajajo v pokoj. To je generacija, ki je bila ponosna na predvojni in medvojni Saturnus in ki je s svojim delom in z vero v boljši jutri v najtežjih pogojih skoraj iz nič ustvarila zdajšnji Saturnus.
V	Saturnus prihaja nova generacija, generacija, ki se je rodila v zgodnjih šestdesetih letih ter je odraščala v svobodi in z malo odrekanj. Za te mlade ljudi so že petdeseta leta zgodovina. Kot zgodovino lahko tudi preberejo, da je »iz Saturnusa izšlo veliko znanih organizatorjev osvobodilnega boja, prvoborcev in revolucionarjev, med njimi pa so najbolj znani Franc Leskošek-Luka, Pepca Kardelj, Angelca Ocepek in Tone Dolinšek, ki so tudi v povojnem razvoju, v času povojne graditve nosili odgovorne politične in gospodarske funkcije.«
Tovarišica Kardeljeva, ali bi nam lahko povedali kaj o vaših saturnuških letih? Kdaj ste se za-spolili v Saturnusu in kje ste delali, kakšni so bili delovni pogoji?
V	Saturnusu sem se zaposlila avgusta 1928, leta 1938 pa so me odpustili, potem ko sem s tovariši štiri mesece odsedela v zaporu. Čeprav so potekale le preiskave in ni bilo dokaznega materiala za uvedbo sodnega postopka in nisem bila obsojena, so delodajalci vseeno menili, da me imajo pravico postaviti na cesto. Po nalogu delodajalca mi je vratar prepovedal vstop skozi glavna vrata, osebne stvari pa so mi poslali po mojih sodelavkah. Tak postopek me je zelo prizadel. Toda stik s svojimi sodelavkami sem obdržala in saturnuške delavke so mi tudi kasneje v najhujših časih vedno stale ob strani. Ko sva bili skupaj z Angelco Dovč-Ocepek zaprti v Šileči, sem prejemala pisma svojih sodelavk, pošiljale so mi tudi zbrane prispevke zame in za druge zapro-nike.
Saturnus je bil revolucionarna postojanka partije. Čeprav ne bi mogla govoriti o velikem članstvu partije, saj so se ljudje v tistih časih težko odločali za pristop k ilegalni partiji, skoraj ni bilo akcije, kjer sa-turnuški delavci ne bi sodelovali. Španska revolucija ni šla mimo nas, podprli smo zbiranje sredstev za pomoč Špancem. Tudi na zapornike v Mitroviči nismo pozabili, z zbiranjem Rdeče pomoči — kot smo imenovali to akcijo — smo jim pomagali v zaporu. Ko so delavci tekstilne industrije enotno stopili v stavko, da bi si priborili svoje pravice, so jih delavci Saturnusa solidarno podprli. Pri demonstracijah
ob raznih priložnostih so bili satur-nuški ljudje v prvih vrstah.
Težkoje vse to povedati le v nekaj stavkih. Želela bi in prav bi bilo, da bi predvojno in medvojno delavsko gibanje dobilo v Saturnusu svoj zgodovinski kotiček, kjer bi se mladi ljudje vzgajali in spoznali, kako je ra-stel Saturnus in kakšne čase je moral preživljati. Najbolj tragično pa je, da smo prav v Saturnusu izgubili našo Vido. Takih Vid je imel Saturnus veliko, toda prav Vida Pregare je morala izkrvaveti na saturnuškem dvorišču.
Pripadnost delavskemu gibanju in solidarnost med delavci sta bili v Saturnusu izredni. Pred vojno so dekleta velikokrat razdeljevala po oddelkih letake, ki jih je pripravila partija ob raznih prilikah, toda ni bilo niti enega izdajstva, čeprav smo imeli v tovarni zagrizene nasprotnike med socialdemokrati.
V Saturnusu sem se zaposlila pri štirinajstih letih, kar je bilo v tistih časih, ko so bile materialne razmere hude, nekaj običajnega. Ob mojem prihodu je Leskošek dejal, da bi bilo za moja leta bolje, da bi se držala mame še malo za krilo. Odvrnila sem mu, da bi to prav rada storila, vendar sem morala delati.
Največ delovnega časa sem preživela med dekleti in ženami v oddelku za lotanje, na kar me še danes spominjajo sledovi cinovega lota na koži na nogah. Pozneje so me začeli mojstri politično preganjati in so me tudi premestili v galva-no, kjer sem bila izolirana od deklet.
Delo je bilo plačano po akordu, plača je bila bedna, tako da smo živeli zelo revno. Čeprav so bile razmere v Saturnusu boljše kot v drugih tovarnah in obratih — kovinsko predelovalna industrija je bila v marsičem na višji ravni kot druge stroke — vseeno dolgo nismo imeli urejene prehrane in tudi drugi pogoji so bili slabi.
Starejši delavci se spominjajo vaših obiskov v Saturnusu takoj po vojni. Pravijo, da ste se najprej pogovorili s svojimi bivšimi sodelavkami o delovnih pogojih, prehrani in podobnem, potem pa je sledil še sestanek z vodilnimi delavci Saturnusa. Teh sestankov so se baje vodilni delavci kar malce bali, ker ste jih tudi ošteli, če je bilo treba!?
če se nekdo zaposli tako mlad, kot sem se jaz, in preživi svoja najbolj dojemljiva leta v eni sami službi,
Tovarišica Kardeljeva mi je dala sliko iz leta 1941, na kateri jez nekaj dni starim sinom. Ta slika jo spominja na najhujše čase, ko se je morala z otrokom skrivati, hkrati jo spominja saturnuških delavk, ki so nudile zatočišče njej — ilegalki, njenemu sinu in tudi njenemu možu, tovarišu Edvardu Kardelju. Ob teh trpkih spominih je tovarišica Kardeljeva omenila imena Fani Hacin, Cilka Špenko, družina Nusdorfer, Angela Ocepek, Angela Alič in pripomnila, da ni imela nikoli strahu, ker so bile to najbolj varne postojanke.
potem ima občutek, da je ta prva služba njegov drugi dom. Takoj po vojni sem čutila potrebo in komaj čakala, da bi videla svoje nekdanje sodelavke. Skoraj ni bilo leta, da nisem obiskala Saturnusa, velikokrat sem se pogovarjala o problemih delavk in jih skušala pomagati reševati.
Razume se, da so se delovni pogoji v Saturnusu spremenili, vendar nisem prepričana, da je bilo do danes storjeno prav vse. Saturnus je imel v marsičem idealne pogoje za nadaljnji razvoj, ker je imel na voljo izredno kvalitetne kadre. Lahko bi se naredilo več, bolj intenzivno bi morali gojiti delovno tradicijo, ki je tako bogata. Morda sem tudi jaz malce kriva, ker nisem več prispevala k temu, toda večinoma sem živela v Beogradu in sem lahko prihajala domov le ob izjemnih prilikah.
Veseli me, da Saturnus še vedno goji svoja tradicionalna srečanja med delavci, kjer se upokojenci srečujejo z mladimi, kar je za obe generaciji izredno velikega pomena. Ne smemo pozabiti, da hodimo vsi isto pot, in mladi morajo občutiti, da so starejši pustili svoje moči v tej tovarni in da so prav oni ustvarili sedanje delovne pogoje za novo generacijo.
Saturnus ni tovarna čipk. Za težkimi in hrupnimi stiskalnicami delajo ženske, ne vem, če bi kje našli kakšnega moškega. Samoupravljanje nudi ženskam vso možnost, da odločajo v delovni organizaciji prav o vsem, pa vendar niso dovolj aktivne. To jasno pokaže že en sam pogled na člane delavskega sveta delovne organizacije, kjer se članstvo krepko prevesi v korist moških. Tudi mladi niso dovolj aktivni. Pa tudi za kulturno življenje ne najdemo časa. Pomagali smo zgraditi Cankarjev dom, toda prav malo — ali bolje nič — ne hodimo tja! Kje, menite, tiči vzrok vsemu temu?
Vzrok za to je iskati v nas samih. Resnično ženske velikokrat prepuščamo te vrste aktivnost moškim.
V Saturnusu ne poznam dovolj razmer, zato v tem trenutku ne bi mogla dati konkretnega odgovora. Menim, da še ni dovolj narejenega, da bi se ženske lahko osvobodile in uredile svoje družinske obveze. Delo, ki ga zahteva družina, delo v službi in vsaka naknadna obremenitev presegajo njihove moči.
Toda to vprašanje je treba postaviti sindikalni organizaciji, ki je prva poklicana, da poskrbi, da žena ob vsem svojem delu najde čas za družbeno politične aktivnosti in kulturno življenje.
Mladi ljudje si morajo sami ustvariti svoje pogoje, njihov način življenja je odvisen od njih samih. To ni vprašanje materialnih dobrin, potrebni sta aktivnost in energija, česar pa vsekakor mlademu človeku ne bi smelo manjkati.
ANAMARIJA PLESNIČAR