Pofttnina plačana v jfotevkri VI. lejtnik 1928. augusztus 20. 9. numera.1^ Meszecsne verszke novine. Vu imčni prftkmurszke evatifelicsanszke sinyori]e reditel 1 vddavnik: Fllszar Janos, Murska Sobota. Rokopfszi sze morejo v :•: Puconce posflati. :•: Ce}na na cejlo leto 20 din., v zv5nsztvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacsllo gorivzeme vszalri ev. dflh. 1 vucsitel. Csek racsuna st 13,586 ; 5m6 ,,Dtisevni liszt" Puconct Szamo par recsiP Iscsite Goszpodna, dokecs ga morete najti, zovte ga na pomdcs, dokecs je blflzi! (Es. 55, 6.) Lttblčni moji bratje ino szesztre! Tč glaszi idejo 'ze prčk vecs jezero JLt, ka goszpodni B6g veli prorokom, šteri naj nyegov narod etak zovčje i ercsčjo: sIs-csite Goszpodna . . . !" Dragi prijatelje ! steri z-nasz scsč csuti tč recsi? csOti zna bidti, ali je pa zdr'zati ino csiniti, ja, csi-niti t6 nam je tesko. Ne, krsztsanye, td je ni tak tesko! Nego mi szmo od toga vkra szpadnoli, i sze raj v-grehe vtonoli, n$ ka bi szepred Nyim ponizili, pa bi ga na pomdcs zvali. NŽ, mi rdj idemo na dale po nasi ru'zni potaj i iscsemo szvetszka veszelja i nt nyegova. Zakd je ta navada pri nasz? Lflblčni krsztsanye! v-etom leti je nisterna miszta z-nasega kraja z-velkov kastigov poscsukao te VszamogOcsi. *) Visziko postiivani g. farar! Ze daVno szem nyim steo eden pLr r6csi za D. Uszt poszlati i nasemi narodi eden pozdraV. Ali da szem nS vUpanya meo i zda mi je pre-tesko. Morem pa vopovedati, ka me te'zf v-szrdci. Potom proszim g. faraia, naj mi nezamfirijo mojemi piszmi, & szem nfi zcvcseni vend-szlo-vensžkoga pfszma. Nego naj bodo tak dobri je pobdgsati i eden p6t v D. L djaszti. Z-szrdci poidravl6nyem ji pozdravim i vsze reditclc D. L. Dne 3. Vtt. 1928. (?) Jeli szmo sze z-pokornosztjov k-Nye-rni obrnoli i szmo ga na pom6cs zvali? NL, raj iderr.o nadale po nasi biatni, vtepeni potaj. Tč p6t ga nezovčmo na pom6cs, gda szrno v nev61i, v-sziikesini i sze ne szpo-korimo, nL ka bi ga te iszkali, gda szmo z-obilnosztjov napunyeni. Zaka je ta rufznoszt pri nascm narodi? Z^ka neh6nya gori vsza nasa pr^cim-ba i nasa zablodjenoszt! ? Kastiga je prinasz, ali dOnok sze eti-tam csujejo znova veszelice i vsze vn6ge drOge nedosztojnoszti. Raj sze notri vu včkse grehe vtonimo i ji vecs iscsemo, naitnre vszigddr na szčdmi den, gda bi ga mogli z-csisztim szrdcom na pom6cs zvati; ali raj na tč dčn te najvčksi kiip grehov na szčbe zvč'zemo i nadale vsze nedosz-tojna veszeljš goriscsemo. NL ka bi sze k-B6gi obrnoli i nyega iszkali. Nč je lazi eden poborzen krsztsenik zapiszao na tretjo zapoved: nCsi bi Itidje cčloga kedna vsze grehe na eden kup noszili i bi ga v szoboto szkoncsali, potom bi te nedelne grehe znova eden kQp gorizacsnoli, zagvlis-no ka de te nedelni kOp včksi, kak pa od cSloga kedna." T6 je vekvecsna isztina. Zndva eti ali tam csujemo c&li pri-sesztni keden, ka sze je v-premin6csi ne-delaj naprč prislo, vsze szkoron od pijacse i z-plesza, kelko nepravicc, pszuvanya, ne-csisztoga gucsa, bitja, stera vn6goga do szmrti v-szvetszko szftdbo pelajo. Zaki je it pri nasemi narodi? SztrSn 94. DOSEVNI LISZT augusztus 20. Eti i tam szo poszvets(ivanya, ino sze glLszi bofza rLcs, ali sto jo poszluhsa? Zna bidti, ka jo stoj poszluhsa i jo csflje. ali sto jo zdr'zi? Cšlo vršmen, kak dugo sze bo'za rLcs gl&szi, sze szpržvijo csupore vkuper ino szi zgovarjajo nL vopovčdana dugovanya. Zaka je nase ltisztvo v-taksoj kmici? Z-velikov szrdca 'zalosztjov morem tč ršcsi naprč prineszti, gda vidim drugi udrod, kak ponfzno vandra pred Goszpod-nom, ino ga iscse vu vszdkom vrčmeni, pa ga zovč vsza"ko voro. Hodte bratje! povrnmo sze k-Gosz-podni, nihajmo vsze nase szvetszke para-dije i zacsnimo znova 'ziveti i vu szvet-loszti vandrati. Nemšmo glad za kriih i 'zijavo za pijacso, nego za lecs Goszpod-novo, kak nam szam veli po Amos proro-ki (8, 11, 12) »Poslem glad, na eto zem-lo, ali n€ glad za kriih, niti 'zejo za vodov, nego za rčcs mojo. Stero bcdete iszkali od mdrja do mdrja, od szevra do zhoda ino je nebodete naisli." Za*to iscsite Gosz-podna, dokecs ga mcrete najti, i zovte ga na pomčcs, dokecs fe bluzi!! Gda nasz poszluhne, te bodemo nye-mi zlehka szpevali: »B6g! ki szi moje Zvelicsanye, Vi^csi me od szvšta k-szebi, Naj vesz moj tr6st ino vflpanye Po-lozim v-jedinom tebi, NeodsztO-pim od tčbe v-szrecsi, Ni v-tebi nezdvojim v-neszrecsi, v-'zitki, ni v-szmrti!* (216 p. 1 v.) Sztarokatoliska szv. m. cerkev. Ddoeszd^a, gda sze horvatski ndrod z-nova bojuje za necdvfseno ?zvojo szlobodscsino, nebo-de neintereszentno szpozoati oyihovo ndrodoo vadliivdnve, za stero szo rdvno tak teski boj pre-trpeli, kak za neodviseno szlobodscsioo. Z?.csetek t^ c6rkvi nasz vu Cinla i Methoda vremen pela naz^j, gda je Methoda pohodnik Gorazda z-szvo-jimi pobodniki na horvatsko bio prisziljeni po-begnoti i v-Nin vdrasi szo oasztavili prvo horvat-sko piispekijo. Til i vu okolici i n4imre na Krk zdtoni sze vkoroila horvatska szlfi'zba Bo'za i po dugom z-pdpesa i kra^lmi trp^csem boji, je grdtalo sztarokatolisko vadlilvdaye griiat horvatske n^rcdae materč c^rkvi. Orgaoizerana sztarokatoliska szv. ra. cčrkev jeszte v-HoIlandi-i, v-Nemskom, v-Sv^jci, v-Austrii, v-Cseszkom, Polszkom, Spaoyol8kom, v-Portug^lii, v-Talianszkom, Angiiskom, v-Mexiki i v-Filipinaj. Horvatszke sztarokatolhfce szv. ra. c^rkvi szredis-cse je v-Z^grebi, zvoa t^ ma e3cse 5 organizerani i 10 neorganizčrani cerkvdo. ,) ' Podlisztek. Patiftflriusovo biblio. (Z-verepreg^nyanya vremena.) (Po Luther drustvi z-v6dani knfg piszao i po- szlovencso FLISZAR JANOS.) '¦>¦ -. ¦-. V. tf ¦ >¦- Lippha*rdh Mihaly je i vu v6zi pokdzao pobo'znoszt vere i vu Bogi vupanye. NS je prek-lioyao, nt sze je vtono vu kmic«no dvojnoszt, nego je ver^ao, vupao i trostao ste je. Porkolab ga je ne szamo ednok klecsecs mol^csega najsao. Glaszno szpevanye sze je vo cstilo na hodnik (gang.) Kakda te rnale olenke poszvet szvek-losztso da vu brloge kmico, ravno tak je nye-govoga spLvanya razcs6szani glasz 'zitek, verszktf obcsiitenye z-vabo vu eto kmicsno hrambo. Csti- diivanya vrždno pokolšnye je t6, je pravo n^-szamo ednok porkolab, tg do vendar escse na mantrniksztvo tiidi szpčvaiOcs sli. Szamne vore je prav gori ponGcao. Geto je znao, ka ga pred sz6d posztavijo i ng |e steo, ka bi ga tak teska vora nepripravlenoga naisla. Sze je mogao varvati, jezika nS na szidbod ptisztiti, naklonoszti zanko vrzti, naj z-nepremfslenov recsjov, ali natumtm znasanyem nepokvari dela. Ali sztalen je tiidi mogao bidti, naj sze neka'ze za veretajecsega, gda ravno od szvoje vere more szvedoszti'o. djdti. . Dosztakrat je glaszno molo: — Milosztiven moj B6g, ki szi tak vodo tvojega Szv^toga szi-na dfib, ka je pred nepravicsnimi zemelszkiini . szcdci na nisterna pitanya nL dao odgovora, i : pa* na drugaje dao odgovor, preszveti dflso tnojo, naf znaiU m^dro ziveti z-gucsom i z-mucsanyem ' v-edno d6b. augusztus 20. DOSEVNI LISZT Sztršn 95. V-t6 d6b organizSrana cčrkev; je bluzi 20,000 dus blize pripelala k-protestdnskotni vadltiva"nyi. Nyih glavni na"vuk je: 1 ) Neszpozoa pa*po za szvojega glavnf-ga pasztčra, ne dr'zf ga i zavr'ze on na*vuk, steri t6 vcsi, ka bi papa nezmotlivi i szv6ti bio. 2.) Neszpozna pa*po \6 obldszti, ka bi on n6ve dograe, verszke na"vuke meo obla*szt gori-posztavjti. 3.) Odtrgnyena je od katholicsaoszke hierar-chie i prfik }e vzčla organizaTte td formo, ka vu cčrkevnom ravnanyi zvon popčv ti szvetszke szta*-ve m6'zje tiidi rnajo td\. 4.) Bo'za szlu^ba sze vu materocm, narod-fiom jeziki odprdvla. 5.) Ta* je zbrisana szpd^edi i BoJze csčszti poszluhsanya szilnoszt, stero je na vernfkov po-szebno dtisooveszt zanihdao. 6.) Ta* je zbriszano za pšneze mese> de-lati dati. 7.) Neszpozna nikse ndve oznanoszti, pre-pove Krisztusa tžla oiki t^lov molgoye (Pt. d. Knsztusovoga szv. szrdc^, 5 rao itv.) skapnldrov, csiszla, ro!zoi vencov nucanye. 8.) Obdrzf vszdkdenčsoye mese dr:za*nya csčszt, ali neszpozoa taic zvinoga »traossubstan-tiatio (preobrneoya) o^vtika. 9.) Ta* je zbrfszala tak zvdoe ?u szpdtnenki obdr'ziae odvuke, li szamo szv. pisztno szpozoa za grfiot verekrsztsanszke, tajl Jedioo zvelicsitelne c^rkvi bivoszt i bojuje sze poleg szvoje premdcsi, da sze vsze krsztsaoszke cerkvi vjedinajo, i bode edna csržda i eden paszt^r. 10) Dopusztf dtihovnikov histvo. Zadoszta szveklo je tak, ka ta* vera zvdii csasztsenya szvčtcov ce!6 bluzi sztojf k- protes-trinstvi i da je nesztanoma sze oszndvlaj6csa m. cdrkev, zna* i tdksa posztdooti. Szam6 od szčbe sze razmi, ka je to nam jako iotereszdntoo, i tildi na tom m^mo bidti, da sze to kak na"jpryle m^ zgoditi. Kath. mati c^rke? z-hudion okom gl^da td vadlflv4nye i vsze mogdc*e doprinesz^, oa} zgfib-lene vernfke, csi ba~r z iadasQyim groznim pre-gaoyanya pomocsjor, znova k-szebi prikapcsi. Na tS gledocs je doszta mogScse csteti vu ver-szki novinaj, nyihovi vu »Starokatolik* csa-szopiszi. Zh^ja v Z^grebj. Cele cdrkevne organiz^tie doli szpfsz sze nd\ popolog o^ide po Stjepan Zngorac pflspeka t^jni-ki v6čdno\ »Starokatolička crkva i njezioe ustro-ja*8tvo i nauka" knigi, stero tira intereszantaim szi szpraviti toplo porccsam. TARCZAI. Pleve. T6 je bogme zbo'zen titulus. Veliko ponf-'zanye znamenuje, csi koga »pleve« imenOjejo. »Učiteijski tovšrisc, Szloveoie vučitelsztva novine Na eden kesznčsi predpodn^vora sze skrf-pajdcs obracsa vu indasnyem erjavom zapori klucs, notri sztdpi porkolab. Szamo je telko pra-vo: hodva 1 ... Sztopaji szo vdiljek klanfali po dugom z-feobanom hodniki, potom szta vuzgor-nye hrame sla i k-koncovi tam sztala pred ^tčtn strahotnim grofom. Hi'za je prevelika bila, tak da bi sze bole za dvorano sikala i celdpršzna. Pred oblokmi je eden dugi i prinyen dva krrft-kiva sztola bila. Td je bila cela nyčna szprava. Na szt61i med gorčcsimi szvftcsami razpitjč, pred-nyim cslovecse glive csonta. Pčleg grofa glad-koga obraza, kamzo majocsi bara"t. Barbiano je z-ednoga rarfloga papčra csteti racsno: — Lipphird Mihtfly patikarius je to:zeni, ka je vu ,nocsesnyem vrčmeni donra vu hizi evangelium csteo. Jeli szi kaj mate na szpravi-csanye gori prineszti? — Od prepovfiszti szera nfi csQo, ercsč Lipphard, tak szem miszlo, ka jasz vu mo|o| hi'zi pčleg szvojega previdčnya szlobodno po-trdjavam szvojo dfiso i tak szem ne drzao za gržh z-oni knig csteti, stere je cslovecsansztvo za bo'zo oznanoszt dobilo. — Zobsztojnszki gucs! tr6bi nad nyega Barbiano. Zaroan vam da te visziki Bog Ocsa szvčte knige, csi jasz prepovčm nyč csteti. Pre-povčszt »zem v6 dao i t6 je du'zen vszaki 'zi-vdcsi respektalivati. Zadoszta szte sze v{ ze kvarfli, nemajdcsi vuzde i zabole! Zadoszt* je vtepena oase vere dika i szvčte matere cčrkvi oblaszt! Lipphard }e mucsao. Bara*t ]e z-poglčdom szlobodscsino proszo od grofa, potom je pa z-gladkim (masnim) glasiom pravo: dober raoj goszpdd magiszter, zakoj volo bl6dite vf vase dase 2 nase szvčte vere pokoj z-bibliov? Veki-recsen kincs jeszte vu ny$, \6 edno |e isztin«, Sztrtn 96. DUSEVNl LISZT augusztus 20. v-juliusa 5-toj numeri prSkmurszke evang. vucsi-tele za »pleve* imenuje. ,Poma*gajmo bratom," pisejo imentivane novine (pod ,brat"-om razmi v-Prekmurje pre-mtsztsene szJavszke katholicsanszke vucsitele) >Naj prej iztrebimo pleve iz naiih vrszt* (Pod plevami razmi, stero volrbe sztrebiti prekmurszke evang. vucsitele.) Zaka mrzi na teliko ,Učitel]szki tovšris* ua evang. vucsitele? Ja"ko doszta zrokov ma iiatd. Pcrčdi je naprč da. Csfljmo tL zroke. Tak pise, kak je v-edno evang. Šolo nctri sztdpo. Klopi szo nsprš bilč jzpoiiszkare z4to, naj cdzajaj meszto bcde za instruraente, štere cucajo z-Šde vdodrešeni mladčnci k-igranya ˇajahyi. Pod tčm zagvfisno to razmi i scse praviti* ka t& skclnik v-pccsitnicaf, v-prosztom vrčmeni. z*6n solsztva te odrasene mladčnce igrati vcsi, za stero pa nč pcgovarjanye, nego glcbckahvala hodi trfida ijeroilfivanomi vucsiteli. (Ali bi pa raj vido vu ostarfji flangerivati taksega hfpa vu-csitele? Takse, 'zalosztno, csi scsč lebko na"ide, persze tisiti szo nš pleve! Red.) Nevfdi sze nye-mi, ka na szteni Hunyadya i drfigi junakov sli-ke viszijo. Kakda more nyemi t6 szpica bidti? Jeli je pa nč Hunyadi bio Beogra"da oszlobodi-tel proti tčrkora? Ki je pred szrbi szpoznan i postflvan voj. Csi znž zgodovino, te sze more naniziti pred tem juneskim vojom. Zrinyia szlika v-s61i, kcga ne szamo vGgri, nego horv^tje (vž je horv&t bio) i mogčcse szlovčnci tfldi za vel-koga voja prestfmajo I (Naj poglčdne zgodovino, csi dvoji Red.) Grozno sze razburka nadt^m, ka sze pre v-omšri vogrszke knige ttidi naidejo. No 16 je persze \A nšjvčksa znanoszt >Učitelj-szkoga tovdrisa,« z-sterov nasz na csarno na-mčni omazati, ka szmo nii magyaroni. Ne szmo zsvfipaToi, protivnfci szmo — ix escse — oh groza! vogrszke knige tiidi mšmo, od steroga sze Szlovenia zagviisno porfisi?! Szamo szeb^ dr'zfjo za 100/100 percentne szlovenszke szini i csevi, oni neraajo vogrszki knig, za toga volo sze prisztaja, naj szamo oni bodejo eti kai, prisztaja sze naj nas krfih tudi oni p^jejo, mi sze pa, kak pleve odsztranimo od e(ec z-szvoje zemlč, z-ccsdkov nasi 6rccsine. (PiszateU odflr-noszt i nezivaoncszt Rdd.) Szsmo, ka delo nf-sztojf cel6 tak! Mf pršlr-murszki domacsini szmo ršvno vu tiksoj meri vogri, kak szlovenci nemci. Mf szmo na vogrszke zevcseaoszti prszaj zraszli gon, vu vogrszkoj zevcsenoszti sze csznovili vo, oni pa vu nemskoj. Mi szmo sze z-vogrszki knig vcsfii, mf tak t&kse mamo — oni pa nemske. Nematno tak niksega jusa eden-tomi ovomi kaj na ocsi meUti. I mf t6 tiidi necsinfmo. Prot tomi tak dr'zirao, ka je bojdikaj, nfcseszen cslovek, kf tiszte prszi, stere szo ga zdšjale, zavr'ze, nepostu e i razlacsa! T&kse szamo nepremisieni sovinizera, i vdtle glavč trobijo, ^r ji ne vodi zdrav razum. ali jeli pa prerazmi oy^no rfics prdszti, ne*u-cseni Cilovek ? Jeli je nč doszta csednese, csi na jedino zvelicsitelno szv6to roater cčrkev za-vtipate vase dfise ? . . j — Po visziko postflvanoga duhovnrga ccsč j dovolLnyem nai bode povedano, odgov( ri po-csaszcma Lipphard, konziliotnje szo doszt-krat prcgr^sili i szpremenili Krisztusa nšvuk, ali vu szvitom piszmi sze nindri nemčsa nyegovo vcse-nyč, ono vszigdar csfszto isztino gucsi od Krisztusa. Barat tak da nebi csiio, ie nadaljšvao: — Szv^ti Krizostomos tiidi oprmfna, naj z-detinszkov Iflbčznosztldv nesz^mo nasa szrdca k-szv. rna- ! teri c^rkvi. — Isztina je, postiivani moj goszpSd, ali szvčti Krizostomos na to tiicU szvetlo opomina, ; naj famflie ocsevje nagOszti cstčjo szv. piszmo i kak pise: nS szamo z-navade, nego z-pazkov i sztalnosztjov. Zato $i\ naj , vszaki szpravi bi-blio, ar je ona dfise vrasztvo. Barat szi je vkiip potegno ocsi, cselo sri je zgrbao, glasz nyemi je tlldi osztresi gratao, gda fe etak nadaliava^: — vf szte pozabili, ka szo Krisztusa szveti namesztniki kunenye pove-daii na blddne ludi za biblie cste"yi volo! Lippha^rd je batrivno odgovoro: — jasr neiscsem Jfldi zrendeliivanye, nego ka je zapo-vedao meni moj Kršsztus! On je pa pravo: .Zbrojdvajte piszma, šr vu nyih vekivecsen *'zi-tek mkte." Sz^. Pavel apostol tiidi etak pise: Krisztusov evaogeliom je Bo'za mdcs na zveiicsa-nye vszškomi vervajocsemi. Barata obraz je oblej^la krv. vuszta szo nyemi drgetala od naza"jzadr'zani csdmerov. — Nemo sze z-tebom stiikao, grehsen blodnik, — reklao je, — kf szi vrdgi odao szvojo duso. Ali escse ednok te goripozov^m, povrzi ta jfretinsztvo i nyega vsze gnfiszncszt i povrni sze nazdj k-szvojoj raflcj materi! Zmiszli szi oa zvelicsanve dfise tvoje, zmiszli szi na tvo\e familije dobro bodčcsnoszt! Ar bo'za szrditoszt preprdvi jeret-nike vu gehenszkom dgnyi i szv. m. cčrkvi cbldszt zbicsflje i ta zbrfse, prepr^vi pogflbtene szvoje szinfl Premiszli szi, zdaj je escse n6 keszno. (Dale.) augusztus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 97. Pogovarja escse piszdtel, ka vu solszkom omari odszpodi nikse cote jesztejo, stere szo zagvfisno oszta*nki vogrszke za*sztave, stere za »szpomin na zlate csasze" varjejo. Velka szra-raota, medloszt, ka pisza*tel nevupa imenuvati ono solo, gde ie to vido i szam szebč tudi ne-viipa odkriti. T6 je pscs juna*k, v-nepoznanoszt sze zakriie i tak cgrirava, v-szvoj narcden plascs sze zoszucse. Csi bomo po Sloveoiji hodili, mo-gocse bi sze tam tiidi naisle cote, csztanki z-preminocsi csaszov zasztave. Mogocse i nyč bole opomioa na zla"te indasnye csasze, ar tak sztaino trdi, ka szo nam ti prvesi csaszi zlati csaszi bili. (T6 edno ie isztina, ka nasz ie te niscse ne za pleve tituMlivao i ne ogrizaVao. Red.) Ali mi to neiscserao, a"r je zasztava szamo dfiha znamenye, szirobolum. Csarno 'zuta zaszta-va je osztrakszkoga duha szimbolum. On o*z-rakszki duh (steri je nam vszigdar odiSren bio) pa eti raed narai vu Prekmurji rzivč i goszpodCtie. Vecskrat szem csiio praviti, ka je indasnyi osz-trakszki duh povszud v6premfno, znfcseni je, tr-Cseszkom, v-Jugoszlaviji i znabidti escse v-Ausztriji, jedino eti prina\sz v-Prekmurji 'zive i cvetč, Kolonicsa dfih, on indasnyi zakunyeni osz-trakszki duh 'ziv^ eti v-Prekmurji, steri zadavi vsze szlobodscsino, steri je predevszčm erange-licsanszko cčrkev znfcsiti poszlansztvo posztavo pred szebe za glapni dl. Indasnyi osztrakszki dfih je vz^o vkraj nase evsngelicsanszke cerkvi inda, i solč, pregnao je duhovnike i vucsitele Tč osztra^kszki duh je odegnao odetec bfvsj evang. vucsitelov te včksi til, i escse te tti bo-docse namenyava, kak pleve id pihnoti. ?Ze szo nam vkraj vzžli dve evang. soli, to je to doj szo je zaprli: Szobotsko i D. Lendavszko i es-cse bodčcsi dev^t s6I pa napuni z-driige vere tiihinszkimi vucsiteli. Pa szo te solč ne zato pozdignoli evangelicsanci, ka bi drflge vere duh gd\i\i v-nyih, nego naj evang. vere ogradcseci i gojitelje bodejo. Na evangelicsance v6navi*zejo na kath. šole cile dacso, geto vu vszdkoj kulturnoj dr'zavi fun-damentna pravda je t6, ka edne vere podlo'zš-nec na druge vere podlo'zancov verszke cile dšcso placsiivati je nš duLzen. Z-toga indasnye~ ga osztrškszkoga dfiha vu PrSkmurje obszedjg-nyem szo sze nam tiidi notri naklonili baratje. Te dfih je nyihova o'zivavajocsa mocs. Ze szi zfdajo szvojo zmozno palacso, tu sze kaze za nye dobrabodocsnoszt. Ka keliko drLzavne pod-pcre szo Jze dobili, to nevem, ali to edno znam ka oni deszčtjezero dinarcseccv, stero je nam kak edno drobtinico dr'zLve na Dijacski Dom vrgla za podpc ro, od nas^ vkraj scsčjo vzčti i szpravdivati, vu sterorn je krajinszka oblaszt vrelo podp^ra. Vu etakso ttiJzno sztavo |e prisla v-Pržkmurji evang. vera po tak zvanom gori-oszlobodienyi. Osztrakszki csarno 'ztiti dfih krep-ko dela. Dvč glavi majocsi orl cb^ kluna od-preti^a dr'zi, naj k^tn hitrž szpcrzrč, dr sze nye-gov blek nigdar nenapuni. Nedale to pra";i .Učiteliskcg^. t^vari^a csla-nek," ka je v evang. soli glavno szemoravnatelj vucsitel, koga je nigda vogrszka v]^da poszMla, da naj vkraj vzeme nšrcda jezik. Kak neszratnno la'ze! Prekmurszki evange-licsanci szo szi vszigdar szanii volili vucsitele vu szvoje solč, vogrszka vlada je nigdar ce poszt lala v-tč sol^ vucsitele, ar szmo szi mi evange-licsanci szami szlobodno z^brali sz-^oje vucsitele. Mf szmo autonoraijo meli, szlobodscsino vu ver-szkom poli. Mf szami volimo: piispeka, diihov-nike, vsze cerkevne ravnitele, tak tiidi vucsitele, dr'zava je na na*sz nS oktrojaiivala nikoga. Na-si vernfci z-radosztjov cst^jo i csteli szo vszig-dar szv^to pfszmo. Znd\o ete recsf Jezusove: wNe je dobro vzeti krfih dec^ i scsencom vrzti." (Mate 15. 26). Vucsitelszki krflh szo nasi veroiki vu prvoj vrszti szvojim szinom da*li. I zda escse eti 'zi-v6cse evang. vucsitele wpleve* bi piszdtel irae-nuvancga cslana rad v-pekel sztirao, t€ doraa-cse szinf nase, steri ocsLki szo eti 'ziveli. I csi sze je namerilo, ka sze je domacsin nš najsaa i verniki szo z-vogrszkoga od^brali vucsitela, te od lfldi eszi prizvani vucsitel je vsze tecsasz prislek bio, dokecs sze je z-ndvcsenyetn aaroda jezikom i navrad ne podomacso. Ne je on vz^a vkraj naroda jezik, szam sze je pascso nas je-zik i navade oszvojiti, steroga szo liidje giicsali, ki szo nyemi krflh dali. Tak szo csinili drfigi csesznici tudi i zdto je nas narod takse postfl-vao. Tak csinijo i z-denesnyi priszeljeni urad-nikov ti szparaetašsi, ki razmžnye, konsolidacio i naroda dobrdto iscsejo, taksi sze po vrčmeni podomacsijo, ali ti ovi do bogme pred ludsztvom odCirni prislecke i csi takse llidj^ nepostujejcr toga zrok szo szi szami. Nadale tak pravi >Učiteljskoga tovarišac cslanek, ka domacsin upravitel odpfiszti vo szvo- SztrSn 98. DOSEVNI LISZT augusztus 20. je 361e učence vu magyarszko sdlo, da sze tam opije magyarszkoga — >pravega duha<, v-to formo szarn scsč vadliivati, ka je magyarszkt dfih te pršvi dfih; no 16 mf neverjemo. Kak te necbršzen neszramny&k laze! Jeli pa niti telko nevfc, ka v-tfihinszko solo vucsitel nema cblaszti vucsenika odposzlati? I Szlovenie vucsitelsztva Uradnoga liszta »Učitelskoga tovariša« reditel takso krvico brez obmerkanya notri vzerne v-učiteljski Hszt, t6 je uprav velika mfitnoszt. T<5 szlobodscsino li solszka obl&szt ma* jus dopiisz-titi, i csi sze je tškse zgodilo, naj imeniije, i gde sie je zgodilo i sto je dopuszto? Zagvusno je vucsitel v-tom nedtTzen. ZakZa katere sze lehko zgliha, kot delajo z-da>ki v Murski Soboti« Z-tem ba"r dacsni urad ogri-iLva, to je njega delo. Ka zaka to vktip rnesa z-»plevami,« geto szo tč uradniki njegovi csiszti bratje, t6 nemrem razmiti, ali pa jesziejo med nyegovimi bratmi, ki sze zlahka dšjo v6 zgli-hati? T6 szmo do etoga raao nL znali. — Tak bi sze mogocse te glaszen piszMtel tudi vendar vu kom tšli rad v6 zglihao?! Telko pa na to szlobodno poverao, ka-ka razlocsni uradniki z-prerazmgnyeni, z-previdžnyem na konsolidžciji gled6cs cimprajo, t6 taksi nezrgli, od hude dus-ne včszti gnšni cslanki szpcrusijo i vu mirovni szrdcif britkoszti i szrdjtoszti klice zbiidijo. Od Ifidi nazliik vsze dobro pise, te szo ga z-radosztjov szprčjali (verjem. Reditel) (?) szamo ,Škodat da so še vedno pod plivom do-mači inteligentov." Vend szlovenje szo tak dobri lOdjč, odpflszti nyim i t6, csi v nemske i magyarszke sole poslejo szvoje szioi, na^ vecs jezikov zn&jjo, szamo ie t6 velka falinga, ka es-cse vszigdar pod don^acsi inteligentov plivom jesztejo. T6 je tfl po t§ sze dajo voditi (vu te sze vupajo, hr szo 'znyirai vkflp 'ziveli od nigda, prisavci pa escse nika nemajo poka^zti, da bi szi zaszluczili Iflbčzen naroda. Redit.) Tak je, proszto lfldsztvo postuje one, odke zn^, ka znyim csfl-tijo, zbranyuje sze oni, ke nepozna, ki escse ne-raajo na to vršdnoszti, ki szo prednyim tuha krv, tuho meszd. Poleg fabule sze je vuk to'zo, ka szo prg agneci, birke jako prijčtne sztvare, na-teliko, ka bi pojeszti vr^dne bilč, da bi szamo toga prokletncga, hudoga pasztčra nebi bilo tam z-botom i z-pszom. Pod domacsimi inteligenti doma^cse evang. vucsiteJe i dfihovnike razmi, persze, ka bi za domšcsirai vucsitelmi i duhovnike rad v-pekel sztirao on piszitel, za tč nyemi sikumnejo zob-jč. Csi bi te nebi bild, teda bi nalehci bilo tg pokcrne birke notri zagrndti vu jedfno zvelicsi-telno kath. cerkvi ovcsirnico, szi miszli piszštel imeniivanoga cslanka. Sznmo, ka sze je preracsunao. Tak szo 'ze csinili znami v preminčcsi vremeqaf, vu vrčme-ni preganyanya vere, evang. vucsitelje i dtihov-nici szo vu temnicaj, vu galyrcbsztvi vžhnoli, ali pa kak pleve vo pregnali z ocs&kov zemle, ali nasi ocsa^ki szo sze n^ zglihali tak lahko i ne podali tiranisov szili, kak piszdtela ocsLki v-Kranjszkom, v-Stajari i po c6Ioj Ausztriji, sztšlni szo osztali. Prekmurszki evangelicsanci szo p^ wpleve/ stere bi prisleci radi iztrebili. Szflrao ka szmo mi vu boji zraszli gori, vtrdili szmo sze, nžbrszni szrao grštali, kak ocel, Mf tak nal^hci nedatno ta* szvoje vere, nedopusr.tfmo je porobiti, a"r je to nasa od ccsev Srocsina. Mf oszvetno vonaz-vesztimo, ka vszško pravdeno sker i pot popšd-nemo i ponucamo na nasi verszki s61 i vucsite-lov obarvanye. I csi tak, ka eti doma', stero ne-verjemo — zagovora i pravice nedobfmo, teda naso toLzbo pred zv6nesnyi orszšgov evangeli-csanszke brate szyoje polo'zimo za pomocs. Arr>erike, Angiie, Swajca i Nemcsie evan^elicsan-je, od kL szrno do eti mao vecskrat podpcro dobili, nedopiisztijo nšsz. szvrji v-re bratov /u teskom boji pomenkatt i neprištelov poro^noszti na porob szpadnoti. K-koncovi »U. T.< poršcsa, da sze v-Prek-murje poslejo rnocsni narodni vucsitelje, nL z-kazni (z-kastige) i taksi velke nsgrade i sztano-vanye md\o dobiti, i Bog zna\, ka escse nž, i kf do iubegomi« liidsztvi poraagali i. t. v. — V5 sze je pokžzao skrarabel z-!zakla. Velko pUcso, sztanovanye, malo de!a, goszpodszki red, za to bi sze cslanka pisz^tel rad w6 zglihao, za vecs-menje percentov. Nema bo'znoga gusztusa. Szam szpozna, ka szo t^ vucsitelje tak vu ndrodnoszti, kak vu pozva^n^i nč mocsni i da szo |e z-kazni premesztili, szo tam nL bilf doszta vrždni, eti pa escse menye. Szam povž vo na ny6 szod. Mi to vsze dobro vfdimo, ali csi bi sze odtoga t6:zili, bi zagvusno »U. T.< kricsao, ka szrao ne-trplivi tevangelicsanje i zagifzeni magyaronje. Hvšla, ka je to >U. T.< meszto ndszodkrio! — T6 bi tiidi radi vidili, kak bi pomžgali wubogo- augusztus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 99. roi" ludsztvi? Doszta rašrajo oni za ub6go lud-sztvo, ki szamo szvojo dobrobodocsnoszt iscse-Jo. I ka da na nyč ,ubogo" liidsztvo, stero je zadoszta zrčlo previditi, sto szo nyegovi priatelje, vLm szam pfse, ka pod domacsi inteligentov plivom sztoji. Zagvusno nema vupanya k-ttihin-com. Deszčt lčt szo 'ze tu, steri ma kaj pokazati, ka liidsztvo Ifibi. Zv6n solszkoga dela niksega kulturnoga dela nemajo gori pokazati. Jeli je steri li szamo edno drevescsece poszado? Pred nyimi |e vszake sole okrcrz lepl piingrad bio, ka jeszte zd& tam? Opflsztsenoszt! T6 WU. T.u nevidi, doszta včksa briga nvemi je razlacsati vsze drfige i dobra nagrada. Mi bi tadi radi bili, ne szamo >U. T.« csi bi takse vucsitele dobili, ki bi na szvojega poz-vanya viszikoszti sztali, zaka posilajo k-nam takse, fltere escse »U. T." za szlabe szpozna. Lfldsztvo bi sze tfldi k-nyim bole z-viipaznov vleklo, nebi prisziljeno bilo szamo pod doraa-cslnov plfvom bidti. Glaszni ,laolasje nigdar nedo prijčtni ludtsztvi. 'Zelno bi bild, csi bi sze tak 'ze edn6k pleve iztrčbile! Tč titulus Mpleve pa naj imentivanoga cslanka piszatd szebi zadr-rzi, na nyega sze uprav glfha, nS na nase od lfidsztva lublene i postuvane evang. domacse vu-csitele, ki na szvojega pozvaoya vis?ikcj sztubi sztojijo i delajo za naroda dobrobodocsnoszt i neiscsejo szamo viszike nagrade. Naj szi prisle-fci od nyih vzemejo pčldo! Nemremo tajiti, ka dobrovolni, razmeti tiidi jesztejo, ali taksi sze tiidi postfljelo, ki je pa z-kazni prem&scseni. mcremo znati, ka je nž brezi falinge, zato dobro moremo paziti, koga obda-rfljemo z-vupaznosztjov i prle dobro voszpoz-najmo. k-steromi sze odkrito pribli'za"yajmo. De-szčtlžtno impreszio nara je znova pctrdo nUči™ telskoga Tovarisa" cslanka piszdtelj. Znova nam je odkrio oni ludi k-nam luhžzen, ki sze nam pritiszkdvajo szeb^, naj je za brate szpoznamo. Nasemi prekmurszkomi evang. n^rodi pa, na steroga imeniivani csldnek cfla i stcroga cil je pred nami dobro pcznan, poracsam naj sze zvon v»u szebi viipaznoszti vu Vszamogocsem vflpa obervszega vlse, od steroga tak vnogokr&t szpevamo, ka je cn wTrdi grad nas zmoJzni." Gori pozovem PrSkmurja evangelicsanszke ^eraike, naj vszaki d^n vrelo zdOhavajo k-naj-visiserni braniteli, k-nebeszkomi Ocsi: da sze v-eti< teJzki hipi na nasz zglčdne i Prekraurja vend-silofenszki evang. koreni szla^fov nedopiiszti z- ocsakov vere v6 iztržbiti. Bila' szo 'ze od eti doszta te'zkesa vremena, stera je te vieli narod vOpr^sztao i escse X6 glaszne laolase včpresztoji. KOVATS STEVAN, evang. sinyor. Podperajte ,,DUSEVNI LISZT!U Klerikalna ednakoprav-noszt v prakszi. Mariborsika obla^szt je zrendeltivala dvema 3zobotskima dijacskima domoma, katholicsaD«?ko-mi i evaogeiicsanszkomi 30 jezero din. pod-pore dati. Gda |e na \6 podpore med katholicsanszkim i evangelicsanszkim razt^laoye r^d prisao, je ji doszta tak mis^lilo za na^pravicsačss, naj sze vsz^komi polojoo daruje, a*r vszdka nasztava v-edno dob dobro csinf z-sziromaskimi di^ktni. Ni-kdki szo tak zehtevali, oa| sze poleg vernikov ra-csiina razdeli. V-Prekmurji 2/s jiva tdla kath., ^/s tao evsng. vere prebivdlcov 'zive, tak bi sze ka-tholics^Dcov 20, evangelic3a*ncov pa lOjezero do-sztdjalo. Vu evaog. dom! j« v-pretekocsera leti bil6 27-ti, v-Martioiscsi pa 40 nika vise dj^kov, Ali kak szo tak razdelili ? Martiniscse je do-bilo 25000, evang. Dijacski Dora pa 5000 dio. I gda sze je nik^k nad tem zburkao, szo ga tak nameoili pomiriti, ka Martioiscse zda zfdati da i tak tčm bole trbe, e^angelicsanci szo ze szvoj dom gori posztavili, zato nyim ne trbe ze pomocsi. T«k prdvijo, ka je tak pravicsno! S^artio ka je te, gda szmo mi zfdali nacsJ bila pravica ! Gda szmo rai zidali, te szo kath. n€ zfdali. Mi szmo dobili od dr{zave 10000 din. 1 to je mari-borszka obl^szt odnd^z vkraj stela vz^ti i kath. bara*tom dati, ^r szmo rai zfdali, oni pa nL Zdd Je tisztoga pravica, steri zida, te pa tisztoga bila, ki je ne zfdao. Jeli je to tak pravica ? !Zalosztoo je, ka oblaszt vu tak fcrmo kd'ze podlo:zancotn pravico, kf vu da*csi brez r^zlocska velko bremen. Vszigd^r i vszigda^r sze aam bole da*jo 3ztrezniti, ka szmo ne glihni sziaSvje deniokrdticsae do-movine, csiba^r ra*vno zdS (augusztusa 5-ga) znovics potrdjdvajo i obecsavlejo Klekliaove no-vioe, ka vszški dr'zavljan more csfititi, da vla*da Sztran 100. DUSEVNI LISZT augusztus 20. v dr'za>i popolna edna"kopravnoszt. (Papdr gori-vzčme fra*zise i maszlage, ali pčlde i zftek diugo szvedocsijo.) Nč je dobro, csi obldszt pod sztrankarszkim vplivom sztoji. Klerikaini gla"sz trobi z-toga csina. Velka skoda je bi!6 Krisztasj to vcsiti, ka szmo vszi ednoga Ocs6 deca. Mariborszka oblaszt nacsi vcsf. Telko Jze zna*mo, ka rdzlocsni sztrank posz-lanci pri razpra>lanyi razmčr na szeji eden toga ovoga do csarne z6m\e nemilujejo pote'ziti, ali gde trb^ za prektnnrszke i najbole za evangelicsaa-szke interesse gldsz zdignoti, tata S2e pred pre-razraijo i vkiipglaszao csiofjo. NaLutharAdamduh. odliko\?anya priliko*} (Pisz^o: FLISZAR JANOS.) Odfcs'no je, csi te vu boji szrdcsen Dobi, vzeme n&jem batrivnoszti. A lepse je! csi ga dobi te vredent Ki je poszvet vu kmicsnoj temnoszti. Bojiivnika dika na boj zbudjava, Stera po vr€meni tž povehne; Ete neminč, vr^men dol' oblšda, Nyega poszvšt do veka nelLhne! Csi je 'zitek edno zburkano m6rje, Narod na nyem bojuvajčcsa lddja, Csi nyega 'ziteknš jakoszt, delovanye: Miroven br6d zaman iscse, zganya. Ki sze v-pogiibeli szrdcsno bojfije, Nepopuszti, nevcaga, krepko sztoji, Nyega szp6menek poszv^t osztžne Na prszi odlikov4nye dobi! Pred nami je te z-krfzom osznifzeni, Dela vršli m6'z, po krali szpoznan Za vrčdnoga ino odlikovani, Ki je na dus obarvanye pozvan. Z-lubčznoszti recsjčv, z-pera osztrim rofzjom Sze bojflje z-gedrnov szrdcsnosztjov, Med vihčri ino szlapov vderjanyem Obladno sztoji z-vere zmo'znosztjov. Vu vere plascsi sztojf obkcseno, Na nyem sze szvčti vršdnoszti zna- menye Z-najvisise. sztrdni od krala prineseno : Damvani kri'z, na oznan^nye. Vu 'zitka najbčgse mocsi be'zaji Csesztirao v-nyem ne ro'zja bojnika, Nego kak vu Goszpodna vmogradi Milo krotkoga duhovnika. Pozdravlamo te pri dfke 6szvetki: Gmajna, rodbina, znanci, priatelie Z-toploga szrdca k-dusnomi odraszki: 'Zivi te B6g dugo vszem na veszčlje! Imč tvoje boj pčlda za te delavne, Budna iLcs za te szlabe vere. Liibezen vere ti nigdar nezmčnka — Pero, kak osztro ro'zj6, tčpo nede. Vu tvojem pozvanyi, vu dobrom djanyi Nepomenkaj, v-nev61i nevcagaj, — Vera te naj vodi v-'zitka be'zdji, Odlikovanya diko dugo tet v'zivaj! *) Za prvčso numero bilo pfszano. $mmmmmm4Mm®sm& P mim&mm^&mmmmmm augusztus 20. DOSEVNI LISZT Sztran 101. Szpomenki z-Heichenhalla. Zdraviliscse Reicheohall vuedoojlepoj dolioi lezi oa Bajorszkom (Nemskiorsza*g), nS datecs od Salzburga. V«ze okčli je vzemejo Alpesov previ-szike plamioe. Premin6cse leto blfiri 25,000 ludi szi je iszkalo nazdj zdrdvje vu tom hčresnom zdravili?csi. Escse doma" bodficsi szem zvedo, ka diako-nisz materszka bi'za z Neuendettelsauja tttdi m& edno lasztivno vilo v Reichenhalli. Esze szem sze j obrno tak za volo sztanovdnya i hra"ae. Ali na 'zaloszt mi je odgovorfla diakonissa voditelica, ka jo do aug. 10-ga 'ze vsze meszto zaszčdeno. Proszo »zem jo zato znSvics, naj mi indri szpra*-vi sztanova*nye, a*r sz«m jasz szplch nepozna"ni v Reicheohalli. Vecsčr ok6Ii 6szme včre szem sze pripelao ta\ Vu toj vili je r&vno vecsera*snya po-bozncszt bila dr'za*aa. Vszdki vecsčr po vecsčrji je ndimre recserdsnya pobo'znoszt drzdna. Po obcsnom popS^aoyi 3 —4 versusov gvilsne peszDii, stero je na harmoniumi edna difkonissa szprevdjala (vszaka diakonissa zod igrati na har-ffloniunni). je edna diakonissa goriprecstela z-Bib-lie I—2 versusa i obri (toga kr^tko prernislLva~ | nye. Potom je druga diakooissa molftev cstela. Ocsa oas i biagoszlov szo pa vszi na gla«z pra-ˇili. Lčpo i potr^boo bi bild tiidi tak csiniti v nasem Diacskom D6mi. Po oprdvlenoj poboznoszti voprfde diakonissa vcditelica. Pov^m nye, ato szem i pitetn jo, csi je priszkrbleno za raene gdčr | sztanov^oye. Na veliiro radoszt mojo odgovrri mi, ka dcbim edno szobo tu toj vili. Qcri rae odpela oa prvi stok, gde je edoa prilicsna szoba 'ze pripravleoa bila za rr^ne i z-edoim mi taki d& vecsčrjo prineszti. Eto 16po, na dvd stoka visziko vilo, z.-vel-kim ogradcsekcm navkD^ je pred 18 Jetmi za senk dobfla diakooisz materszka hiza v Neuen-dettelsauji cd edne plemenite goszpč, .ntero szo | diakonisze szeb^ gorialdiivajčcs obrav^ndvale. Ve-Hkodiisni da*r! Okdli 2 milijcna Dio. vrednoszti. Bojdi oajpm vecsno bMzensztvo cnoj dr^goj dusi, z-stere plemeoitoszti szem sze jasz tiidi vu toj hrembi tri tjedno dtihovno i telovno krepio! Ta* hramba pod vodsztvom dv& diakonfszi sztoji. Prevedoo okdli 35 gosztov sze zdrfz4va vu nyS. Edni odh^jajo — drugl prihdja)o. Za mojega tam zdr'z^T-anya cajta je bilo tam 6 dtihovnikov, <«dno dvaodjszet diakonisz, vecs vucsitdov, vucsi- telic i dragi goszpeo i goszpodov ze-vsz^ krajor velke Nemcsije. Poszebno mi je drdgo bild, ka szem sze z-vnilkov toga oemrtelnoga szpdmenka Lohe Vilmosa (roj. 1808 febr. 21., mr6 je 1872. jan. 2.) tildi priliko meo szpozaati tti, Ldbe Vilmos je diihovoik bio ˇ Neueodettel-sauji (Bajorszko) i od Boga* prevecs obilno bla-goszlovno delavnoszt ]e szpuaydvao. On ]e bio gruotar diakooisz materszke hize v Neuendeltel-seuji, stera sze je 1854. 1. odprla. Potom pa vsza*ko leto do nyegove szmrti edoa-edna nova poszebaoga cfla, Itibezoi odsztava (r^zlocsne solč, spit^lje, obramboe brambe za pregrgsence, za neumne, za sztarce, zaszirdtice itr.) je oaszt^v-leoa tam. Doeszd^o vise 1000 diakooisz szlisi k-materszkoj hiEzi v Neuendettelsauji, stere na edno 110-ti stdcijaj delajo i sze Neuendettelsau na sti-r\ \d\a\ szveta (Europa, A'zia, Amerika i Ausztra-He) z-dikov i hvdlov proti B6gi imenuje. Premi-cdcse leto szo tč ndsitave vise 15 milio Dio. notri}em^nya mele. Eti escse zamerkam, ka v-Nemskcm orezdgi vszevkUp 23.000 diakonisz jeszte, to je telko, kak vszč evangelicsdnov v Prčkmurji. Keiko liib^zni csioeoya odpr^vlajo t6l Kelkim priocfsajo diihov-no i telovno odWvleoy6! Kelkim szvetijo z-posz-v^tom Bo'ze rgcsi, vu sterom szo bole obhodoe, kak nisterni diihovniki. Od pgszem pa naj niti negucjim, telko ji znijo i z ^ssdke vecs versusov napamet. Ab! kaksa mocs i ro'z\6 znameDtijejo diakonisse za naso cčrkev 1 Zaraerkati je vredno, ka v Nemcsiji ze-vszdkoga szta*oa ideio za dia-konisze; visziki csesztnfkov, diihovniko^, vucsite-lov cserf. Kak dalecs sztno vu vszem tcm cd oa-si zmo'zoi verebratov tnf, ki eti od verebratov cd-rezaoo, liki oa zdtoni oce^oa sztojimo. Ali tak csutitn vu dUsi, liki da bi nam te nasi bretje i szesztre eto kricsali: ne «zte osztftvleni, vi k-nam szlisife ! Mi vasz zagriisamo od nase vernoszti do va*3z, vem mi vszi na isztom evangeliumi sztojimo 1 Eden vecsdr eden vogrszki kaaooik i edea pleba*nos gorisztdvits diakooisse i je pitata, ka k-kak9emi rčdi szlihsijo i kakso obiubo morejo po-lo'ziti. Ja kaj taksega szta n^ bila* navajentva, ka bi vszdki dčn diakooisse vidla, vem na Vogrszkom kak i pri n&z sze cslovek szamo z-otioami szr^-cs^vle. V-Reichenhalli jeszte tucti lepa, velka evan-gelicanszka QČrkev. Neposzredno pdleg zdravilis-csa le'zi. Napre obri gla~vni dvčr ete napiszek Sztran 102. DUSEVNI LISZT augusztus 20. jeszte na nyč: ,,RLcs tvoja je isztinau. Iszii ne-piszek cstčmo tfldt z-predgance; na oltdri pa ete recsi: >Hodte k-meni vszi, ki sze trfldite ino szte oklajeni, i ]a*z va*m pocsinek da*m.< Vn cčrkvl na szteoo polo'zeoo vidimo szpdmenka tdblo fare oni szinov, steri szo na bojnszkom p6H daii ta" szvoj 'zitek. Pod tdblov ete napiszek sztoji: >Boj-di ^eren notri do szmrti«. 1914—1918. Premis-la>anya vrčdno je tiidi za na*sz ooo opominanye, stero pri cčrkvi g\dvo\ vra*taj, oa edooj ta"bli na ztnesno hiztvo gleddcs sze d& csteti. Vu tom opo-minaayi sze na zna*oye dif, ka »teri evangelicsa*-nec pri zmgsnom hfztvi szvojo deco drilgoj cčrkvi prek obecsa, tiszti z-tčm nevernoszt poszvedocsi k-szvojoj cčrkvi i "za*to zgflbi vsze juse pri cčrkvi »zvojoj i c6rkev nyemi odpovfi szlfizbo pri szprč-vodi. Nemska mocsni evaog. cčrkev tak gvtisno disciplino drzi oad szvojimi kotrigami. Mi pa eti z-punov nem^ratnosztjor glčdamo, kak lovijo z-ove sztr^ni z-szilov, z-jainosztjov te oase? Pre-budi sze ccsa*kov vernoszt, vr^Ioszt, sztanovit-noszt! C^rkev sze je od cedele do nedele vesz napunila z-pobo'znimi vernikmi. DOhovnik szo H. Heuck, szin bivsega h6resoyega cčrkevnoga histo-rikusa na Leipzigszkotn vszevucsiliscsi, ki szo tri doktor^tuse meli, koga szem jasz tfldi szrecso meo poszliihseti 1911. leta. Kak lLpo nrfvado szem kebziivao, ka gda szo dflhovnik Ocsa nas molili, t6 9zo vazigd^r t-millm zronom zvoaili. Nezddnye szamo escse edno scsčm szpome-noti, z-iteroga sze tfldi vidi, ka je netnski o^rod temeljno pobo'zen. Vsz^ko iltro ob V28. v6ri sze je ze zacsno koncert. Ali z-kčm? Vszigd^r z-ed-nim nasim khora*lom. Dv& versusa szta vszigd^r igraoiva bM. Vszi nazdcsi boddcsi sztojčcs, z-odkritov glavov, z-mo\6csov pobo'znosztjov szo poszliihsali oasi cčrkevni peszem igranye. Ah kak-se diiso podigaVajdcse je bilo, gda je 40 kotrig racsuoajdcsa baada igrala: Bojdi vereo . . . Dicsi diisa moja . . . Nčbe i cčmle sztToritel . . . Trdi gr4d . . . i driige nese kbordle! Doszta szem vido, doszta szem csflo i zve-do. K-tČm bole pa 'zel^ra, da bi mi Ocsa nebeaz-ki dao priliko i mogdcsnoszt, ka bi drugocs edoo pottivanye csioilo po Nemskomorsz^gi i szpre-gledao te ndjzaamenitfise n^sztave znotrSsnye misszij«! »Labezeo sze szkuzi za vflpremiaGcse, ali vera goriposzUhsi 9zVuze.« (Conrad) Cerkevne historije opome-nitel na augusztus meszec: 1. Pod Anglčskom ladanyi sztoj^csi orszagaj sze yszi robszlugi goriodszlobodijO 1833. — 2. Ma-terszka hiza za diakonisze sze odprč v Pozoni 1891. — 7. VII. Pius papa jes«uitov r^d nazaj-posztavi 1814. — M6ra zdvezek z-hugenottatni v St. Germaini 1570. — 12- Kardos Janos i* 1875 — 13. Sagi Jaoos f 1914. — 17- Evang. miszionszko drustvo sze nasztavi v Leipzigi 1836. — 20. Cl3irvauxi Bernšt f 1153. — 24. Pari'zka krvna szvadba 1572. — 28. Auguszti-nus f 430. Razlocsni mali glaszi. RadosztJ glšsz. 9Mer niham vatn, mer moj da*m vam; ne, liki szvet d^va, iasz v^m dam, naj sze ne zburka szrdce vase, niti szeae boji." (Jan. 14, 27.) Nas pr6vi dobicsek. Z-radosztjov naz-ndnjamo nasim verniVom eti domš j ozdalčcs v Ameriki bodocsim, ka sze edna nasa gorčcsa potrebcsina, edno nase davno zelžnye szpuni. Anglžsko i zvonfisnye tttvaristvo za Biblije 'ze stampati da po nasem tnaternom jezfki Ndvi Zakon i 'Zoltare. Csi nika zade^, zadr'zavany neprfde zmžsz, szeptembra mčszeca !ze cžlo delo zgotovleno bode. Med nasitni letosnyimi vn6gi-mi telovnimi zgflbicskmi t6 bode ravno letsz eden pravi, csiszti dutevni dobfcsek nas. S»pominajmo sze nik&! Brezi toga, ka bi li z-ednov recsjov odcbravali tiszto raf, kf sztno vszigdar vere i dtisnevčszti szlobodscsino glaszili, ka sze v-Mexiki z-r. katholicsanszkor cerkvov godi, zamerkamo i potrdimo, ka je z c&Ia isztina, ka Kleklinove Novine aug. 5-ga pisejo. Reszan nigda prgk sztotin: >szo sze r. katholi-csancl n§ brigali nika za to, da bi prisli na vod-sztvo drzave tdksi ltidj^, ki bi znsli szpcstuvati i csu^ati szlobodscsino dfisneveszti (vidi pro-testansov preganyanye, voztreblenye v-Ausztriji, na Madzarszkom itv.!) . . . szo szklenoli zako-ne, steri prepovedavlejo vszako javno szlftzbo bozo . . .« (Niti n6 zakon, nego proszto Kra-levszko zrendelilvanye leta 1732. je prepovedalo eti nasim ccsakom bozi szlfizb dr'zanyp, cčrkvi szo od nyi vkravz6te i pr&k 50 16t szmo ni edne nL meli.) augusztus 20. DUSEVNI LISZT Sztršn 103. Historicsno drčvo. Vihčrje, steri sio le- JZagreb, Veren Matyas Oorica, rol. PoJl^szek Pe-reocova Predanovci 10—10 Din. — Na nesrprj-liUvi vfioec v-szpomin n« Lutha^rovo' Pliszif Sa- rolto: Grof Krmtina z-Uruguay (Puconci) 30 Dio. — Na goridr'za*aye D. Liszta: Baoko Viace i Koltai Srfador Bethlehetn 1 — 1 dolar. — Radi bi nadalja*vali 1 Szrdcsoa h?dla ! Szo tS bratje Jezusovl ? Domd potuva-jdcs szern szi kupo edne Ausztrijszke novine. Vo nyi szem csteo ete gla*sz: oszodjeny6 edooga je-'zuita za volo edoe predge. St. Poltenszko okroz-oo szodiscse je oszddilo 45 l§t sztaroga jtzuita Baudenbacher Gaspara za volo krivice banttiva-nya edne zdkonszko prizna*ae cčrkvi. Imenovaai piter je febr. 12. vu edaoj varaskoj cčrkvi vu sztojoj predgi pravo, ka je zda>anye [med katho-licsdnom i protestaoom, csi sze li vu protes-tanszkoj c^rkvi szklene, nevaldoo, ar je ta, cer-kev ne poszvetsena. Szpodobna je k-kravjoj stali, stera je tiidi oe poszvetsena. Na eden tje-den osztroga z^pora ]e bio oszodjeni t^ liib^zai pun pra*vi krszt«enik ? ! Qornya Szlavecsa. Ddri oa cčrkev zida-nye po zlatoj knigi: Ca*r Sa*ador krizevszke faro iaspektor z Daakovec 100 Din., Vlaj Jozef z Va-darec 50 Din., od >Guszta*v Adolfa Drustva< iz Leipziga 400 R. M., t6 jo 5422 Din.; od »Pod-pornoga Drflstvaf na szeji sinyorszkom 5000 Din.; Kri!zevszka e?. graaaa je dariivala na zfda-oye nase c^rkvi edeo velki ra*szt i to szo g. Nč-methova vdovica i Fartčly macskovszki szkrbnik tak dobri bili do Macskovec oam ta szpraviti da-ti; z foriogom szo oam escse potndgali z Polane : Cipott Ivan szkrbnik i 'zupao, Cipott Jdnos (bi'z-na No. 46), N^met Ja*nos, Pentek Franc, Gor-csšn Ka*roly ; iz obcsioe Szkakovci: Skrabda Jd-nos (2-krat), Szapa*cs Jo'zef, Kilzma Franc, Fli-9za*r Sa*ador. — Vszdra daritelom na*jtoplesa hvd-la 1 Hva"la za forioge vu \m6oi moje gmajne. — Ko-vdti diihovnik. Mlkola Sandor Europe znaacszti prcfe-szor, vogrszke akademie kotriga, po kom je Bu-dapestinszki »Fasoric evang. gimodziuai aa tak visziko nivd poszta*vleni i koga zercseaoszti ?ae dfke, tam povrzti nS steli. Pred nisteroim letotn oyim je ta" pozicia *ie ttidi pontidjena bfla, ali ooi szo jo z-szvoje poznane szkromnoszti, sztargsemi i velko familio bodocsemi kollegi szamovolno ponudili i pfisztili. Zda, da sze je 16 sztolec za mrtelnoszti pripetji volo pa* szpra*zno, szo sze 'ze ne mogli meknoti. Ka te goszpod za kak malo dr'zijo szvetszko di-ko, je azvedosztvo nyih szkromnoszti, ka celi 'zftek szvojemi pozva~oyi aldfijejo i geto szo ji nč pre-ma"li liid|6, pridtelje opomiaali, zak& szi dcktora*-tusa neszpraMjo, szo sa^lno odgovorili: csi bi tni za nyega bilo, one poti szera 'ze da*vno prebeczao i csi bi steo, bi mi, kak zr&li szdd v-krilo szpad-no: »Dr.c . . Ali z-kelkim bi te vecs bio, kak szem brez nyega ? T6 je szamo za ta*kse, kim je ta" pra*zna dekora*cia pri znotrLsoyoj vszebioi po-trčbna. wDr* zmdakanya szem escse nigddr, nindri ne obcsuto . . . Z-prdvoga szrdci gratuldlivamo i csesztimo toga r^tke mddroszti velikoga szio^ oasega. 'Zel$mo, naj ji Bdg dugo izivč na dlko nasemi maiomi vendszlovenszkomi ndrodil Statisztika. Vu onom Prancuskom orszšgi, gde szo nigda v-onoj groznoj Brtalaaovoj ndcsi z-csiszta to sztrčbili evang. vadluvdnye, nad ste-rim sze je rimszki pdpa tak občszelo, ka je v-Ri-mi vu vsze cčrkv^j eden cžli dčn dao zvooiti B6-gi na dfko: (tak da bi sze B6g radiivao tomi, csi sze lBdjč vmdrjajo. Red.) zndva 'zivč evaog. radlfivdoye. >Ta deklicsna je a& vmrle, szamo je szpdla.c Poleg o^jaovgse statisztike vu Prancus-kom orszdgi 262 evang. gmajn i 1097 dlihovoi-kov jeszte. Nist«rl govorje z-one predge, stero szo nas prvfisi piispek v-Ameriki v-New-Yorki pred-gali: Od Bogd zravnano za veliko szrecso dr'zim, ka jasz kak tflhfaec i svdaszke ttm\& sztancsar, mam priliko tu etoj volikoj cčrkyi, pred tak ve-likov vno'zioov predgati. Z-apostola etimi recsmi vasz pozdrrfvlam: »N6 me je szram evaogeliom Krisztosov predgati; dt jo Bo'za ooCcs za zveli-csanye vszrfkomi vervajCcsemi." (Riml. I. 16.) Doszta dela jeszte, stera lčcsijo zemlč ndrode, ed-noga od toga drfigoga. TdVsi szo rdzlocsni jozic-ke, na>ade, szpdmenki, zevcsoooszt, mordl i poil-tika. Ali jeszte edoa dflhorna zmorznoszt i mdcs, stera zemlč rtfzlocsne iBdi, odrode. csi rsze du-ie tčm bole rkflpprikapcsl i rkflpprinesz^. T6 ]• pa Krisztusa evangeliom, steri je z-isztinom Bo-ta mocs, po sterom sze vszdki zvelicsa, kl va nyetn verje. Ousztav Adolfa dru'ztvo letosoyi glavoi gyttles bode vu Freiburgi v-Nemskom orszdgi dr-'zalo od sreptembra 15-toga do 21-toga. Med gyiilčsa doszta predmeti jeszte edeo, steri nisz tfldi blrze intereszčra, i Prfikraurja vgz^m evange-Hcsaocom na radoszt jeszte, i tč je t6, ka oa ono veliko podporo, stera je redovno od 100 jezero diaa*rov vszigddr v^ksa bila, je v-etotn Jeti rad-gonszka gma]oa tiidi porricsana aa cčrkvi zfda-nye. Nasi bli'z4ayi szdszedje, 1«hko povemo krvni bratje, dr szo radgonszki evangelicsanszki gmaj-narje z-?čksega ta~la od ndsz ta* odszeljeni, edoo včkso podporo mdjo dobiti, stera nyim omogocsi 'ze tak da*vno nameoydvano Bo'zo hizo szi po-zdignoti. V Gornyi SzlMvecsi, v Dolnyoj LeodaTi, v Radgooyi, v-tL tre mčsztaj bode pozdignyenl evangelioma MTrdi gr^d* Bdgi oa diko, vernikotn na dfisevno zvelicsaoye i na evaogelioma pravice razsflrj^vanye. Szrdc^ sze veszelfrao szvčte nasa evang. matere cerkvi tak l&pomi odraszki. Bo!sa szkrbnoszt na 'zitek ibudi od ludi potezeno pravico. V5 vderč ona szkdsz trde pecsfne. Priblifzdvaj6cso zcrje je nemogdcse z-kmicov naza drzati i zakriti. Prdti protestansztvi szo pd Tdddli jezuit-je i bar^tje eden napiszek, steri je napnuyeni 'ze vise z-sztokra*t ponovleaimi gauszoimi la'zmi, kri-vim modrflvanyem i stero je !ze vise sztoknft podrčto od protestdausov i preszvetseno z-evaa-gelioma pravicov. Ali tž kmice szindvje neh€nya-]o zfldva i znčva krfcsati, kak nigda farizeusje i onoga vrčmena priszpodobai popevje : vrfiden \e szmrti, r&ipi ga, rdzpi ga! Luthera i K^lvina, cslovecsaosztva tfiva dvd dobrocsinitela probajo razldcsati ]e'zuit]e vu szvojem vOd^oom novom napfszki. Ka mfiaijo tfi kmicsni sziaofje ? Lutho-ra, Kalvioa delo pomčnsdrati ? geto je po nyima doprineseno delo od szaoca za szveklčso, od dcziiad'za cslszt6«o pravico potrdjeno vu Krisztasa vernikov szrdcdj i dfisaj. Dober bcde on napiszek oa nezržli, od bar^tov i od kmice oapunyeni diakor 16d]enye. Ka je pravo Jezus na takse ? Pravo jo: »Vsz^kse dobro drgvo dober szrfd prindsa ; lagofo drčvo pa lago)i szdd prioa*sa. Jeli berčjo z-trnya grozdje, ali scsetdlja fige? (Mrftaj Vll. 16—17). (Csi bi tž pozoali KHsztusov evaogeliom, bi sz© rrSdoo blld na nvega zazdvati, ali etak locsaj gr4h oa szt6oo. Redit.) Stan^Mia t wPr«k»iareki TiskanM* v M. Soboti.