48. štev.
V Kranju, 28. novembra 4903
IV. leto.
G0R6JC6C
Politicen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. fEfffSJft
za pol lela 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Izgubiti nimamo nič Z
m.
Hereinspaziert, meine Herrschaften, nur lOKreuzer! Mi smo za ljudske koristi! Liberalci so sovražniki kmeta! Mi smo demokratje in se borimo za koristi nižjih slojev. Liberalci so lakaji nemških baronov! Naši poslanci so za ljudstvo!
S takimi in enakimi duhovitostmi pita »Slovenec* že dlje časa neprestano svoje pohlevne ovčice. Mi pa pravimo, da je to čisto navaden humbug, ki špekulira na nerazsodnost delavcev in našega kmeta.
Katoliško-narodna stranka ni ne agrarna, ne demokratska in ne delavska, in sicer zaradi tega ne, ker je katoliško-narodna. Vsaj mi ne vidimo pametnega razloga, zakaj bi se katoliško-narodna stranka, če bi bila res agrarna, ali demokratska, ali delavska tako tudi ne — imenovala. Mislite si, ljudje božji, da bi dr. Šu-steršič sklical shod v € Katoliški doin» in predlagal, naj se njegova stranka zanaprej imenuje demokratsko, agrarno, ali celo delavsko stranko. Beseda sicer ni konj, ali kaj bi se zgodilo s stranko — po nji bi bilo.
Ta stranka ni agrarna. — Klub katoliško-narodnih poslancev ima med sabo tudi nekaj kmetov, sicer pa s kmetskimi interesi nima drugega stika, nego da ga kmetje volijo. Ali v tem klubu res prevladujejo ali odločujejo kmetovi interesi? Ali so poslanci Mejač, Drobnič, Pakiž iznašli obstrukcijo? Ali so ti poslanci res prepričani, da je obstrukcija na korist kmetu? Ali se jih je vprašalo v klubu, če kaže začeti obstrukcijo? Ali imajo ti kmetski poslanci moč odstraniti jo?
Obstrukcijo skuhala sta škof in Susteršič, zakaj, pojasnili smo zadnjo soboto. Dr. Šusteršič prinesel je obstrukcijo kuhano in pečeno v klub in kmetski poslanci so se morali proti svojemu zdravemu razumu in proti boljšemu prepričanju ukloniti ali pa odložiti mandate. Poslanec Mejač je nekaj takega že nameraval, pa so ga še pomirili.
Ta stranka pa tudi ni demokratska. Mislimo si, da bi poslanec Pakiž, ta častitljiva starina iz Bleivveis-
sove dobe, vstal v klubu in govoril približno takole: «v dnu poštene ribniške svoje duše sem prepričan, da je obstrukcija kmetu škodljiva, prepričan sem tudi, da obstrukcija sploh ni sredstvo pomagati našemu kmetu, prepričan sera, da je naš klub, če obstruirá, podoben človeku, ki se zaganja z glavo v zid. In ker mi vest ne pripušča delati proti svojemu prepričanju in škodovati svojim volilcem, izjavljam, da sem proti obstrukciji in da bom to t"di izjavil v javni zbornici Kaj bi se zgodilo temu staremu možu, če bi enkrat poskusil, ne iti «okoli života v aržet» ? Klub bi ga vun vrgel.
Mi pa vprašamo, v čem obstoji demokratstvo kluba katoliško-narodnih poslancev, če sme sicer poslanec Détela imeti in javno izreči svojo sodbo o obstrukciji, ne sme pa imeti ali izreči lastne sodbe ne poslanec Mejač, ne poslanec Pakiž, ne poslanec Drobnič — če je sploh kaj ima.
Da pa stranka, katero vodijo duhovni, ni, ne more in ne sme biti delavska, tega nam pač ni treba dokazovati. Vsaj vsakdo vidi, da se z Marijinimi družbami in romanjem na grob kardinala Missia ne bo rešilo delavsko vprašanje., '. .
«Ce jesta cfd" tega sadu, bosta kakor Bog.» Tako je govorila' kača v. paradižu nesrečnima našima pradedoma. In jedla starin storila greh, za kojega se pokori človeštvo že 6000 let in zaradi katerega je moral trpeti in umreti sam — Bog.
Na to kačo spominjajo nas vedno naši katoliški misijonarji, če rišejo, kakor lisica gosem, našim kmetom dobrote splošne, enake in tajne volilne pravice. Glej, ti ljubi kmet, — v tem okviru gibljejo se vsi govori — potem boš kakor en baron, ali pravzaprav še več boš. Vse deželne doklade bodo se porabile samo záte, drugam niti vinar ne.
Ko so nekoč kmetje prašali odličnega dostojanstvenika klerikalne stranke, kaj da je to: tajna volitev, odgovoril jim je ta, da tajna volitev obstoji v tem, da volilci ne vedo, koga da volijo.
Splošna in enaka volilna pravica je v teoriji ideal, ki ima, kakor je rekel Taaffe, vsaj za nas to posebnost, da se nikdar ne doseže. Ko bi še živeli v paradižu, si tega drugače ne moremo misliti, nego da bi imeli splošno in enako volilno pravico. Ce bi večina deželnega zbora nič ne dala za svojo reputacijo kot resna stranka, in če
496
napravi s tem klerikalcem veselje, brez vsakega strahu in brez vsake rizike lahko glasuje za splošno in enako volilno pravico. Ce imajo tudi drugod že to dobroto, pri nas je brez revolucije, brez oktroa nemogoča. V tem oziru naši klerikalci delavcem obljubujejo nekaj, kar jih prav nič ne stane in pri čemer prav nič ne riskirajo. Gotovo pa je, da bi splošna in enaka volilna pravica našemu kmetu-posestniku ne bila v korist in da tudi ne ustreza njegovemu naziranju. Temu ne nasprotuje dejstvo, da se raznim kapelanom posreči zbobnati po vaseh več ljudi skupaj, ki pritrjujejo resolucijam, zahtevajočim splošno in enako volilno pravico.
Omenili smo že, da, dokler vodi klub katoliško-narodnih poslancev politiko naših poljedelcev, je za agrarne interese popolnoma brez pomena, koliko poslancev voli naš kmet, naj jih voli 16 ali 20, dokler stoji pod tem vodstvom, njegovi stanovski interesi v tem klubu ne morejo na površje.
In, če dobi klub katoliško-narodnih poslancev še tako večino v deželnem zboru, zaradi tega se ne bo izdal ne en vinar več za ceste, vodovode, osuševanje močvirjev, in sicer zaradi tega ne, ker bo ta katoliški klub rabil denar drugod, in več nego ima tudi ta klub ne bo mogel dati.
Splošna in enaka voliina pravica pa bi tudi zaradi tega ne koristila kmetu, ampak mu celo škodovala, ker bi se njegovi glasovi izgubili med glasovi kmetskega pro-letanjata. In če bi so res enkrat vršile volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice in bi kmet spoznal, zakaj je pravzaprav rcsolviral, potem bi zašumelo po naših vaseh, kakor še ni šumelo, odkar so se zadušili zadnji kmetski punti.
Kdor kmetu priporoča splošno in enako volilno pravico ter ni nikdar zrl v njegovo dušo, ta našega kmeta sploh ne pozna. O tem prihodnjič.
Javni shod v Kamniku.
Konec . . .
Se manj kakor v državnem zboru je mogoče govorili o kakem delu v deželnem zboru. Deželni zbor je že dobre dve leti izvoljen, prišel je tudi že trikrat skupaj, a storil ni nič. Klerikalci delali so na vse prologe, da bi pri zadnjih volitvah dobili absolutno večino v deželnem zboru. To jim je pa izpodletelo in ker nimajo večine v zbornici, jo tudi nimajo v deželnem odboru. To jih hudo peče. Ko je bil potom deželni zbor sklican na 21. dan junija 1002, so precej v prvo sejo prinesli celo kopo nujnih predlogov in so tako zagradili dnevni red. Vsako delo deželnega zbora je bilo tako zabranjeno. Nismo vedeli, kaj hočejo z nujnimi predlogi. A povedalo sc nam je, da hočejo imeti njih številu v zbornici primerno število mandatov v odsekih in če v to privolimo, so nam jo od nekaterih članov zatrjevalo, da umaknejo svoje nujne predloge. Mi smo bili precej pripravljeni in smo jim tudi dali več mandatov v odsekih, kakor jih je imela ena ali druga stranka. S lom smo jim odvzeli to pretvezo za obstrukcijo. Treba jim jo bilo iskati druge. To so iz trte izvili. Poslanec Hribar je zavračal neka izvajanja dr. Sustorsiča, govoreč o volilni reformi, in jo rekel, da smo tudi mi za volilno pravico na najširši podlagi, a da se nam mora dati poroštvo, da bodo volitve tudi v resnici proste, a dokler duhovščina celo prižnico inspoved-nico zlorablja v politične namene in tam ljudstvo haran-guira, nimamo tega poroštva. To besede so provzročile - nočuven hrup pri klerikalcih. Začeli so nepopisno razgrajati, hiti s knjigami ob mize, piskati, ropotati z ropotu-ijami, z bobnom itd. Ko tega ni hotelo biti konec, se je seja zaključila. Dne 23. junija smo prišli v drugo in zadnjo sejo tistega zasedanja. V tej seji som bil prisiljen nanašati se na neki napad od dr. Sustorsiča i/, prejšnje soje, s
katerim mi je očital, da sem si imenovanje višjesodnim svetnikom na Dunaju priberačil na troške ljudstva. Tako očitanje ni smelo ostati nezavrnjeno. To očitanje je združil z napadom na narodno-napredno stranko, češ, taka je, take ljudi ima med seboj. Nato sem mu odgovoril, da človek, ki ima afero z žlindro na vesti, nima pravice komu drugemu kaj očitati. To je provzročilo pri klerikalcih tak hrup, nastal je v zbornici tak vihar, da je deželni glavar zaključil sejo in smo par dni pozneje izvedeli, da je deželni zbor zaključen. Tako je bilo po dveh sejah, kakor sem jih opisal, deželnozborsko zasedanje zaključeno. Zasedanje je trajalo od tedaj do letos 22. septembra, ko se je zopet sklical deželni zbor. Med tem časom so se vršila pogajanja med strankami s posredovanjem vlade. Naenkrat je buknil na površje predlog ali bi se ne dala poravnati navskrižja z volilno reformo. Potrebe za volilno reformo nismo nikdar pripoznali, a ker smo se nadejali, da volilna reforma v zmernih mejah, vtegne ublažiti razmere in omogočiti redno delo v deželnem zboru, smo se spustili v posvetovanje ter smo tudi izjavili, da privolimo v preosnovo v zmernih mejah (pomnožitev za 4 mandate, in sicer po 1 za Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko in 1 za mesto Ljubljano), če se tudi razdelijo tisti volilni okraji, ki sedaj volijo po dva in več poslancev, tako da bode v vsakem volilnem okraju samo po en poslanec, a vse to pod pogojem, da se klerikalci odpovedo obstrukciji vsaj za eno leto.
Klerikalci so se pa postavili na stališče, da hočejo imeti za splošno kurijo 7, pozneje 0 mandatov in deželnega odbornika iz te kurijc; o naši zahtevi, da opuste obstrukcijo, pa niso hoteli nič vedeti.
Kake taktike se hočejo klerikalci poslužiti v tem zasedanju, tega nismo vedeli, edini smo pa bili v tem, da se zdržimo vsega, kar bi utegnilo dati povod klerikalni obstrukciji, ali ji vsaj služiti za pretvezo.
Klerikalci so pa v prvi seji izročili celo vrsto nujnih predlogov in so tako zagradili dnevni red ter pokazali, da hočejo obstruirati. Toda to nas ni motilo, saj nujni predlogi se lahko umaknejo, smo si mislili in tudi pričakovali, da se umaknejo, če pokažemo, da v vsakem oziru vpoštevamo manjšino. Volili so se torej v soglasju vseh strank odseki in katoliško-narodni Llub je dobit največ mandatov in dr. Šusteršič sam je naznanjal sporazumno določene odsekove člane. Ce se pomisli, da so bile volitve v odseke pred poldrugim letom pretveza za obstrukcijo, srno dokazali sedaj klerikalni manjšini na jasni način, da nikakor nočemo vporabljati svojo večine proti manjšini. Ne samo to, v najvažnejšem odseku, v iinančnem, smo volili klerikalnega člana, in sicer dr. Šu-steršiča samega za načelnika. Potem je prišel na razpravo prvi nujni predlog zaradi volilne preosnovo. Tudi tu smo ugodili klerikalcem, smo glasovali za nujnost, in da se izvoli ustavni odsek, da razpravlja o volilni proosnovi in v svoji vslrežljivosti smo šli tako daleč, da smo celo v tem odseku volili klerikalnega načelnika.
Govornik potem obširno razlaga, kako so klerikalci zlorabili vstrežljivost večine, zlasti s predlogom za podporo 100.000 kron bednim prebivalcem, in pove, kako se je ustavni odsek posvetoval o volilni proosnovi. Kakega podrobnega načrta o volilni reformi klerikalci niso prinesli seboj, ampak zahtevali so venomer novo kurijo z 0 mandati in deželnega odbornika. Svoj protipredlog smo vzdrževali pa samo pod pogojem, da sc razdele sedanji volilni okraji tam, kjer se volita po dva ali več poslancev in da sc ustvari kurija s 4 mandati. Zato pa naj se ustavi obstrukcija v zbornici, ker se vendar ne more pričakovati uspešnega dela v odseku, če vlada v zbornici ob-strukcijski boj. Klerikalci pa niso hoteli ustaviti obstrukcije in tako nismo več šli v ustavni odsek. Sedaj nas hočejo klerikalci kaznovati. Na shodu v Cerknici so vesoljnemu svetu naznanili, da naj se pomnoži v kmetski skupini od 16 vsaj na 20 mandatov. Šusteršič bi bil pač bolj imponiral, ko bi bil rekel, da bodo zahtevali kar 40 ali 00 mandatov za kmetsko in približno toliko tudi za splošno kurijo.
Poslanec govori dalje, kako so zlorabili vzvišeno vprašanje o slovenski univerzi kot obstrukcijsko sredstvo in tirali svojo brezvestno in nezmiselno obstrukcijo dalje
loliko časa, da ni vlada naredila temu konec in zaključila deželni zbor.
Tako je minilo to tretje zasedanje deželnega zbora popolnoma brezplodno, brez vsakega koristnega dela. Deželi je s tem zasedanjem narastlo stroškov za deželni zbor 25.000 kron. A druge škode, katere je provzročila klerikalna obstrukcija deželi, pa štejejo na sto in stotisoče. Skoro ga ni kraja po deželi, kateri bi ne občutil škode, da deželni zbor po volji klerikalcev ne more delovati. Neskončno bi bilo, če bi hotel naštevati te škode, pa samo nekoliko v ilustracijo. Sestavil se je n. pr. načrt o potrebnih melioracijskih delih v deželi, o uravnavi rek, odvajanju voda, o preskrbijo vanju z vodo omenimo, le vodovod v Kranju, za kar je od države okoli 300.000 K na razpolago, in brez števila drugih, pa se niso mogli zaradi obstrukcije konečno rešiti v deželnem zboru. Če se vse to vpošteva, se mora reči, da je bila klerikalna obstrukcija naravnost zločinska igra s potrebami in koristjo dežele in prebivalstva. Kako so pa metali klerikalci s svojimi nujnimi predlogi javnosti pesek v oči? En nujni predlog je bil tudi, — omenjam ga posebej, ker zadeva ravno ta okraj, — za uravnavo Bistrice.
Taki so vspehi obstrukcije. Nastane vprašanje, ali te krščanske može res tako peče, da en del ljudstva še nima volilne pravice? Kaj še, za absolutno večino v deželnem zboru in deželnem odboru jim je; to tudi danes že naravnost povedo. Ključe k deželni blagajni hočejo imeti in ti bi jim bili jako potrebni, da podprejo svojo gospodarsko organizacijo, hirajoče In propadajoče konsume, škofove zavode itd. Lepa perspektiva zate, meščan in obrtnik!
Z lažjo in zvijačo poskušajo klerikalci odvrniti ljudstvo od nas. Ker j-,m obstrukcija preseda, lažejo, da mi obstruiramo. Pa to more žaleči samo pri najbolj zabitih njihovih volilcih. Najbolj pa jašejo našo zvezo z Nemci. Treba je torej vendar povedati, kakšna je ta naša »zveza* z Nemci. Sicer ne bodom povedal nič novega, ker to je vse že znano in ni nič skrivnega. Zveza z Nemci je enkrat, da Nemci z nami vred volijo člana naše narodno-napredne stranke iz cele zbornice v deželni odbor, tako da ima naša stranka, čeprav najmanjša, dva odbornika. Ali naj prepustimo tega člana deželnega odbora klerikalcem in tako provzročimo, da imajo klerikalci tudi večino v deželnem odboru ? Takih zaslug si vendar dosedaj klerikalci še niso stekli za nas, katerim smo za sedaj še dobri za pobiti, da bi jim jih morali s to uslugo vračati! Zveza z Nemci je dalje, da zato naša člana v deželnem odboru poleg enega izmed sebe volita še nemškega odbornika v dež. šolski svet. Ali naj še deželni odbor pošilja klerikalne člano v deželni šolski svet? Ali ni le-ta že dovolj poklerikaljon? Zveza z Nemci je konečno, da se iz dež. zaklada enake svote naklonijo nemškemu kakor slovenskemu gledališču. Sramota za klerikalce, da nas silijo v to, če hočemo vzdržati slovensko gledališče, kateremu so klerikalci sovražni in mu ne privoščijo potrebne podpore. Gledališče je kulturni zavod in če hoče biti slovenski narod vpoštevan kakor kulturni element, mora imeti in vzdrževati gledališče. Žalostno je, da moramo zato iskati nemške podpore; moramo pa to storiti, ker se nam od slovenske strani odreka. To jo vsa zveza z Nemci in nič drugega in po brezobzirnosti in naravnost po blaznem boju, ki ga vodi proti nam klerikalstvo, smo na to dotiko z Nemci prisiljeni. Ker klerikalci dobro vedo, da je z zvezo tako, kakor sem ravno razložil, ni to druzega kakor okoren manever, ki nima druzega namena, kakor nas črniti pred slovenskim ljudstvom.
Klerikalci pa sedaj zahtevajo od nas, da se odpovomo naprednim načelom, zahtevajo, da kapituliramo pod kak bogve kako skupaj znešen program kakega katoliškega shoda in zahtevajo, da se podamo pod to brezozirno in naravnost brezobrazno klerikalno vodstvo! Tega ne bo-demo storili, to nam branijo naša načela in naša pamet. Pa tudi od kake sprave ne pričakujemo zboljšanja razmer. Skušnjo imamo z zadnjo spravo, da s temi voditelji nasprotne stranke je vsaka trajna sprava nemogoča, ki so zadnjo, komaj sklenjeno, tudi že zrušili. Ne preostaja druzega, kakor zaupati, da se ljudstvu samemu, katero se jim sedaj slepo pokori, odpro oči, da sprevidi, da stopa
497
za ljudmi, katerim je vladoželjnost, ne pa blagor in korist naroda pri srcu, še manj pa prvo in najvišje načelo.
Ko se je poleglo viharno odobravanje na konca po-slančevega poročila, oglasi se g. Josip Fajdiga in da v kratkih in jedernatih besedah duška silnemu ogorčenju zborovalcev nad frivolno obstrukcijo klerikalcev v deželnem zboru. Odkrite besede našle so pri zborovalcih glasen odmev. Nato seje g. posl. dr. Ferjančiču izreklo na predlog g. dr. Krauta soglasno priznanje in za u panje.
Radi pozne ure se ne oglasi nihče več k besedi, na kar zaključi predsednik shod.
V Kranju, 28. novembra.
Delegaciji sta sklicani na dan 15. decembra t. 1.
K položaju. V ogrskem državnem zboru je imel ministrski predsednik grof Tisza oster govor, v katerem je rekel, da hočejo Madžari sami imeti vpliv na skupne zadeve in da hočejo nagodbo izvesti le na svojo roko. Ta madžarska predrznost je vzbudila v Avstriji veliko ogorčenje. Nemške stranke so nato vložile interpelacijo v avstrijskem drž. zboru. Ministrski predsednik dr. Korber je zavračal najodločnejše madžarske zahteve, povdarjajoč, da sta si oba državna zbora popolnoma istopravna, da se more nagndbeni zakon izpremeniti le v sporazumljenju z obema, nikdar pa ne samo po odloku ogrskega državnega zbora. Nemci so Korberju navdušeno ploskali, drugače pa Cehi, v katerih imenu je poslanec Ilerold ostro napadel ministrskega predsednika in ga pozval, naj odstopi, ker njegova vlada ne da slovanskim narodom njihovih pravic.
Tedenske politične vesti. V diplomatskih krajih se govori, da bo turški sultan v kratkem odgovoril na zahteve velevlasti. — Na Dunaju se je mudil grški kralj Jurij. — O srbskem kralju Petru so raznesli razni čifutski listi, da ga je zadela kap, kar pa je popolnoma izmišljeno. — Bivši ogrski ministrski predsednik Banfy hoče ustanoviti novo stranko na Ogrskem.
Dopisi.
Iz Olševka. Zdi se nam umestno, da posvetimo nekoliko odgovora puhlemu dopisrvku o olševskih razmerah v »Slovencu* z dne od 7. t. m. Ne vemo, kako pride dopisnik do tega, da brez vzroka napada dva vse hvale vredna moža; mogoče mu nrsta po volji, ker sta moža bolj po starem kopitu, ne pa tako, kakor se dandanašnji zahteva, da bi obračala svoj plašč po kle-kalnem vetru. Ona hočeta biti v svojem mišljenju prosta, ne pa klerikalna kimovca. Kar trdi dopisnik o županu, je navadna laž. Župan ni stavil glede Visočanov nobenega predloga; in če bi ga bil tudi stavil, bi bil lahko ponosen na ta predlog, ki je popolnoma utemeljen. Vaščani vasi Visoko, občine Šenčur, so namreč vnovič prosili, da bi njih otroci še nadalje smeli hoditi v šolo v Olševek, namesto v Šenčur, iz sledečih razlogov in se sklicujejo v podkrepljenje svoje prošnje na to, da so prve hiše na Visokem en kilometer bližje Olševka, kakor pa Šenčurja; da so se učenci z Visokega, kateri hodijo skozi gozde v Šenčur tako nenravno vedli, da si stariši, kateri hočejo nravno vzgojiti svoje otroke, ne upajo pošiljati otrok brez nadzorstva v Šenčur; pot v Olševek je pa po ravnem polju, da ima vsak svojega otroka takorekoč pred očmi. Že lansko leto je gospod okrajni glavar, kot predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta dovolil starišem z Vi-okega, da smejo otroke pošiljati v ljudsko šolo v Olševek, vsled česar je tudi šolsko vodstvo v Olševku sprejelo otroke v tamošnjo šolo. To vlogo je podpisalo 17 starišev za šolo ugodnih otrok. Vsakdo, ki le količkaj pozna razmere, mora uvideti, da je prošnja Visočanov upravičena in zadosti utemeljena. Kar se tiče predsednika Štempiharja, povemo »Slovencu*, da jo imenovani gospod postavno imenovan predsednik, ne pa kak samovlastnik. Kar pa gospoda učitelja zadene, naj pa Šenčurjani bodo veseli, če se bodo njih otroci naučili toliko brati in pisati, kakor naši. Ce pa bi Šenčurjani hoteli ugnati v kozji rog Visočane, se hudo motijo, ker dosedaj še ne poznamo takih rogov. Konečno vprašamo dopisnika, ali nismo mi tudi davko-
498
plačevalci kot drugi, ali nimamo istih državljanskih pravic, ali nimamo istih pravic do izobrazbe kot Šenčurjani? Mi zahtevamo svoje pravice in jih bodemo tudi izvojevali.
Iz blejskega kota. Ah kako Vam je bilo fletno isti dan, g. župnik Mrak, ko ste brali v »Slovencu,» ker se je nekdo spravil nad ribenjskega nadučitelja Janka Vrezeca. To si mislimo. A tudi še kaj druzega, namreč, da ste Vi iz neizkaljene krščanske ljubezni do svojega bližnjega se odločili nadučitelja si privoščiti v lepi prozi pri občinskem odboru. In res! — Une 15. novembra se Vam je nudila zaželjena prilika. Kako navdušeno ste govorili o učitelju, kar same žalosti se Vam je srce topilo. Najbolj hudo Vam je bilo pa radi tega, ker nadučitelj občino oškoduje s tem, da zaračuna v računu krajnega šolskega sveta za izobešanje zastave raz šolskega poslopja 20 vinarjev. To je pa že od sile! Ravno toliko kakor je baje taksa pri Vas za eden oče-naš. Gospod župnik, res ne vemo, katera strast Vas prevladuje. Ali Vi tudi — oprostite — papeževo zastavo lastnoročno obešate raz zvonika? Toraj! — Ako nadučitelj nima nobenega, da bi mu smel ukazati izobesiti zastavo in on koga naprosi, da jo izobesi — imate Vi kaj zoper to — razume se samoobsebi; kajti šenka so obesili, zastonj pa je baje pokopan, če ste ga poznali — mu za to uslugo nadučitelj 20 vinarjev podari. Nikjer ni zapisano, da mora učitelj, naj si bodi kakršni denarni, trpeti troške! Saj se poznamo! — Pa Vi prevzemite ta posel! Prepričani smo, da nadučitelj ne bode ugovarjal. Lahko prinesete s seboj tak dan kako divjačino, pa Vam bode ta dober človek — recimo pečenko — pripravil, seveda zastonj, in Vi se bodete iletno maslili, kajti drugače bi Vi postali »preveč švoh» b r tako bi zvečer z vsemi močmi zopet zastavo iz šolskega poslopja zamogli sneti. Tako si bodete sami sebi ustregli, občane pa obvarovali gmotne škode. Učeni, t. j. študirani ste pa zares. A tudi imate Vi mnogo tovarišev, kateri zelo bogoljubno delujejo iz ljubezni do bližnjega. Tako n. pr. gospod župnik Oblak je iz omenjenega vzroka, tako dolgo «spikal» nadučitelja radi sna-ženja in kurjave šole, da je bil primoran pustiti ta «dinst» Da, še celo sprožil je, da naj okrajni šolski svet proda «ekspremente> šolskega stranišča. Zakaj, zato da bi nadučitelj ne rabil te tvarinc za šolski vrt. Kdor tako postopa, ta pač noče vedeti, kaj je ljubezen do bližnjega. A kaj hočemo še nadalje pisati. Prepričani smo, da je vsaka beseda bob v steno. Kožo imate predebelo; tudi črno suknjo, a duša Vaša — gospod župnik Mrak — to pa — Bogve. — Nehajte, g. župnik, dokler je čas; kajti tudi Vi ste človek, toraj je gotovo, da v mišljenju in delovanju Vašem se tudi ne nahaja vzor popolnosti, ker drugače se bode Vam vračalo šilo za ognjilo. _
O sokolski disciplini.
(Po «Rádce Sokolsky-.) halje . . .
V vsakem društvu so odmerjene in določene po pravilih in poslovnikih dolžnosti in pravice ne samo vsacega člana, ampak tudi posameznih funkcijonarjev: starosta, članov odbora, načelnika, vaditeljskega zbora. Ž njimi je določen red in način delovanja \aditeljskega /bora, odbora in občnega zbora, oni tvorijo zakonik, po katerem se ima ravnati vsak društveni član. Kdor vstopi v društvo, zadobi vso pravice in vse udobnosti, katero mu društvo nudi, ali pa zraven prevzame nase tudi dolžnosti k društvu, dolžnosti, katere no obstojajo samo v točnem izpolnjevanju pravil in poslovnikov, ampak tudi v izpolnjevanju sokolskih dolžnosti, katero sicer niso napisane v pravilih, katero pa zahtevata naloga in cilj sokolskih teženj.
Kaka jo nasa naloga, kak je naš cilj ? — Požlahtnjevanje telesa, da bi bilo zdravo in krasno — požlahtnjevanje duha. da bi bil svež, vstrajen, neupogljiv, prožen, vesel in dovzeten za vse dobro in krasno — kratko rečeno: nase težnje težijo tja, da bi vzgojile v Sokolu plemenito mišljenje, vzorne občane, požrtvovalne sine našo domovine.
Jedno pivih in najvažnejših sredstev vzgojevanja je dobra disciplina v društvu.   Kjer vlada dobra disciplina,
društvo procvita in se sesiluje, nedisciplina društvo slabi in pogubi. Kakor hitro nastane drobljenje moči, bode razpadlo Sokoktvo, izgubilo bode ves pomen, katerega ima za naš narod in izginila bi ljubezen naroda do njega.
Disciplina sokolska je tedaj temeljni kamen, na katerem spočiva obstoj Sokolstva. — In kaj je pravzaprav sokolska disciplina? — Sokolska disciplina je prostovoljno podrejenje svoje osebe pravilom in poslovnikom društva, iz vrševanje svojih lastnih občanskih in narodnih dolžnosti. Hočem tu razpravljati o pravem delu sokolske discipline.
Kdo vzdržuje disciplino in čuva nad njo v društvu? — Članstvo poverja to delo načelniku, kateri skupno z vaditeljskim zborom vzdržuje disciplino, in odboru, kateri čuva nad redom in disciplino ter izvršuje v društvu disciplinarno moč.
Dobra disciplina se javi v točnem izpolnjevanju vseh zgoraj navedenih zahtev in glavno pa v pokorščini napram načelniku ter voditeljem, kakor tudi njih namestnikov, naj so mladi ali stari. Izvršujoči člani se privadijo discipline v telovadnici; hujše je s podpornimi člani, kateri se niso naučili v telovadnici discipline. S temi bodi vedno potrpežljiv in vedi, da pri njih več opraviš z bratskim pogovorom, kakor s poveljem. Podporni člani naj se na izletih in sestankih poduče o sokolski disciplini.
Poleg sokolske discipline moramo tudi gojiti jed-nakost — prostost in bratstvo; varujmo se omejevati in potlačevati (pod pritvezo discipline) početje in opazke posameznikov. Toda tu moramo gledati na prikladnost mesta in časa, t. j. kje in kdaj so se početje in opazke pripetile. Da se mnenja in opazke posameznikov javijo na pravem mestu in ob pravem času, to je naloga dobre discipline, katera deluje proti — samoljubnosti, svojovoljnosti in zlovoljnosti ter zlomiselnosti in drugim takim lastnostim posameznikov. Dalje ...
Novičar.
Na Gorenjskem.
Shod volilcev v Kranju napravita prihodnji ponedeljek dne ¿10. t. m. državni poslanec dr. Andrej Fer-jančič in deželni poslanec Ciril Pire v telovadnici »Gorenjskega Sokola«. Začetek ob poldevetih zvečer. Poživljamo somišljenike, da se polnoštevilno udeleže tega shoda.
Osebna vest. Poštna olicijala gg. Božidar Keil v Tržiču in Fran Doln v Trstu sta zamenjala svoji službi.
Poročil se je g. Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah, z gospico Avguštino Lindl. — V Gorjah se je poročil g. Ferdinand Balija, trgovec v Lescah, z gospico Marijo Kobalovo.
Naš državni poslanec dr. Andrej Ferjančič je v seji poslanske zbornice z dne 25. t. m. prišel pri razpravi o vladnem programu do besede. Pojasnil je stališče naprednih Jugoslovanov glede Ogrske in glede nagodbe, obsojal, da se hoče pri vojaških kazenskih sodiščih določiti nemščina kot edino razpravni jezik, in ostro grajal, da pri slovenskih polkih častniki niso zmožni slovenskega jezika. Zavzel se je nadalje za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča in so obširno bavil ?. jezikovnimi razmerami na Koroškem ter s kurzi za sodnike v Mariboru In v Celju, katerih sadovi so se zlasti pokazali v aferi Bratuša. Slovanski poslanci so dr. Ferjančiču burno pritrjevali. Za njim je govoril ministrski predsednik dr. Korber zlasti na adroso Čehov in Slovanov, in sicer z očividno sovražnostjo. Glede KoroSke je izjavil, da se vlada ne umakne posamičnim agitatorjem.
Občinska volitev v Železnikih se je — kakor se nam piše — vršila dne 25. novembra t. 1. in so bili izvoljeni odbornikom naslednji gg.: Anton Globočnik. Leopold Globočnik, Franc Košmolj, Jožef Levičnik, Jožef Bon-celj, Jožef Demšar, Jožef Košmolj št. .'51, Jožef Košmolj št. 81, Avgust Novak, Anton Hafner, Jožef Globočnik in
Ivan Demšar. Dne 24. t. m. pa se je vršila ob navzočnosti g. c. kr. okrajnega glavarja Alfonza Pirca in vseh izvoljenih gg. odbornikov volitev starešinstva, ki se je zopet izvršila v najlepšem redu, in sicer je bil enoglasno izvoljen županom g. Franc Košmelj, dosedanji župan; občinskim svetovalcem so bili izvoljeni gg.: Josip Demšar, Jožef Lev;čnik in Leopold Globočnik. Izvoljeni župan se je navzočim zahvalil v jadernatih besedah za soglasno zaupanje in sprejel izvolitev.
Narodna čitalnica v Kranju je priredila v soboto 21. t. m. svojim članom običajno veselico z igro in plesom. Na prvem mestu se je igrala veseloigra starega kopita »Popolna žena», katera ima sicer res nekaj boljših prizorov, toda vobče pa nikakor ni prikupljfva. Igralo se je dobro in agilno, ter je igra. vsekakor prav lepo vspela, kar je seveda zasluga naših pridnih diletantov. Popolni ženi je sledila burka »Bratranec*, iz katere veje zdrav češki duh znanega Josipa Štolbe; ta burka gotovo spravi največjega filistra v dobro voljo in mislim, da ni bilo v čitalnici nikogar, ki bi se ne bil iz srca nasmejal premetenemu Lipetu Lenoviču (g. A. Ape), trojnemu bratrancu. Gospod Ape je to pot igral res dovršeno, bil je vedno na svojem mestu ter se spretno ogibal pretiravanja, v katerega ravno ta vloga jako rada zvabi neprevidnega predstavljalca. Nič manj pridno so sodelovali gospa Va-lenčičeva (gospica Dobska), kateri požrtvovalnosti se imamo zahvaliti, da je letos sestanek in delovanje diletantov sploh mogoč; gospici Orehek in Sajovic (hišna in služkinja) ste prav fino in pridno vršili svoji nelahki vlogi. Gospod Janko Sajovic, star komik, je vlogo porednega (sluga Ivana) res prav precizno in hvalevredno izvajal. Izkušnje je vodil naš režiser g. H. R., kateremu gotovo ne smemo odrekati priznanja na lepo vspelem večeru. Dramatičnemu delu je sledil animiran plesni venček, pri katerem so se naše gospe in gospice kakor tudi gospodje plesalci izvanredno dobro zabavali. Plesalo se je veliko in dolgo v noč, dokler se nismo ob zvokih brze polke že v jutro le težko ločili iz dvorane. Kakor čujemo, se burka »Bratranec* dne 8. decembra t. 1. pri veselici tukajšnjega bralnega društva ponovi. Kdor je zamudil zadnjič to imenitno burko, naj gotovo ne opusti ogledati si jo v bralnem društvu. Vrhutega nameravajo naši res pridni diletantje v kratkem uprizoriti Govekarjeve »Le-gionarje*, in sicer na korist naši prepotrebni dijaški kuhinji. Z navdušenjem pozdravljamo to veselo vest ter kličemo našim diletantomrvBog jih živi! —lj.
Učiteljsko društvo kranjskega okraja zboruje v četrtek dne 3. decembra popoldne ob dveh v šoli na Primskovem. Dnevni red: geometrično oblikoslovje v ljudski šoli, poroča g. Fr. Ivane iz Kranja. Izboljšanje učiteljskih plač, poroča g. Fr. Luznar s Primskovega. K obilni udeležbi vabi odbor.
Oklic. Sveta dolžnost, ki nam jo naklada ljubezen do rajnega nadzornika Andreja Žumra in skrb za po-vzdigo lastnega stanovskega ugleda, nas sili, da postavimo njegovemu delovanju in njegovim zaslugam, ki si jih je pridobil na šolskem polju, primeren nagroben spomenik, kar se more posrečiti le — z združenimi močmi. Podpisano učiteljsko društvo se toraj obrača z uljudno prošnjo do vseh gg. učiteljev in učiteljic, osobito ljubljanskega, radovljiškega in kranjskega okraja, in do drugih pokojnikovih prijateljev, čestilcev in znancev, da nam pomore vsak po svojih močeh. Prispevki naj se pošiljajo učiteljskemu društvu v Kranju. Imena darovalcev se objavijo v časnikih. Spomenik odkrijemo prihodnjo leto. Učiteljsko društvo kranjskega šolskega okraja meseca novembra 1903.
Meščanska godba v Kranju je imela minulo nedeljo dne 22. t. m. redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor naslednji gospodje: predsednikom Karol Florian, podpredsednikom Josip Fuso, blagajnikom Konrad Geiger, tajnikom Ferd. Hlebš, odbornikom pa Anton Drukar, Ivan Jagodic, Edm. Rooss, Janko Rozman, in Josip Weinberger, namestnikom Ivan Engelman, Leopold MarHč, in Rudolf Pibroutz. — Brezplačni pouk v godbi po dvakrat na tedan dobe dečki od 14.—16. leta. Zglase naj se pri g. Ferd. Hlebšu, trgovcu v Kranju.
499
Glas iz občinstva. Naše mesto je po svoji legi z ozirom na trgovinske in kupčijske odnošaje sploh znana metropola Gorenjske. Za vedno večje razvijanje, tako kup-čijskih kakor obrtnih in stanovskih interesov imamo sicer še precej dobra obratna sredstva, katera odgovarjajo kolikor toliko sedanjim razmeram. Toda pogrešemo pa eno — kar opravičuje zahtevo v prilog dejanjskih razmer — in to eno je, dejstvo, glede pomanjkljivosti pisemskih nabiralnikov. Ako ima kdo pisma za oddati, ne ve, kdaj se pobirajo taista, kajti dostikrat ima marsikateri važne dopise ali pisma, časa pa ne, da bi jih mogel bodisi na poštni urad ali pa celo na kolodvor nesti, odnosno poslati. Želimo toraj v javnem interesu, da se blagovoli od merodajne strani preskrbeti napraviti na nabiralnike pisem napise, ob kateri uri se dvigajo. Promet »pod mestom* je tudi zelo živahen, zlasti ob tržnih, smajnih in drugih dnevih sploh, zato bilo bi zelo priporočati, da bi se v uvodu že omenjenem nedostatku napravil tudi še en nabiralnik za »Savsko predmestje*, za katerega bi bila naj-pripravnejša hiša gostilne pri »Triglavu*, v kateri se tudi prodajajo poštne vrednotnice. (Opomba uredništva: Prebivalcem od župne cerkve pa do Pungrata bi zlasti dobro došel še en nabiralnik ob Čolnarjevi hiši, da jim ne bo treba nositi pisem v tružico k Florianu). To vprašanje je akutno in zato upamo, da se bode čim preje napravilo v tem oziru za blagor in v prospeh točnejšega pisemskega prometa to, kar smo odkrito povedali in kar se vobče želi. Tudi tujci pogrešajo tako udobnost, s kakr.lno napravo bi starodavni Kranj dokazal, da ne hoče zaostajati za drugimi mesti.
Izpred deželnega sodišča. Na binkoštno nedeljo popoldne je šel Miha Svetlin iz Domžal proti Jaršam. Pri podružnici v Grobljah so fantje iz Jarš potrkavali v zvoniku. Tem se je Svetlin hotel pridružiti. V bližini cerkve pa zapazi nekaj oboroženih fantov, ki so čakali na Jaršane, da se vrnejo iz zvonika. Svetlin je med njimi dobro spoznal Jakoba Šimenca. Komaj je Svetlin stopil v zvonik, že se je vsulo kamenje za njim, na to sta ga dva pretepla tako hudo, da je obležal v zvoniku. Svetlin je dobro videl Šimenca, da je prvi skočil za njim. Obtoženec taji dejanje in pravi, da je vso noč ležal na šupi. Sodišče ga je obsodilo na 13 mesecev težke ječe. — Katarina Čuhorič, doma iz Karlovca na Hrvatskem, je živela z nekim Tomažem Frumičem v divjem zakonu. Prišla sta na Hrušico, kjer se je Katarina Cuhorič predstavila trgovcu Marku Miholiču, da je omožena in da njen mož dela pri predoru. Oba sta prosila, da bi njima dal na I upanje za življenje potrebnih reči, katere bo njen mož plačal takoj, ko bo prejel zaslužek. Napravila sta za 69*70 K dolga. Frumič je pobegnil, Cuhorič pa so prijeli orožniki. Obsojena je bila na dva meseca ječe. — V Pegovi gostilni v Novi Oselici sta se zaradi plačila spo-rekla Pegonov sorodnik France in neki Matija Dolinar. V ta prepir se je vmešaval delavec Janez Bašelj iz Nove Oselice, ki je Franceta Pegona vrgel ob tla in ga s posodico za vžigabce udaril po glavi. Ko ga je gostilničar Jakob Pegon zaradi tega grajal, je tudi tega udaril s posodico po glavi, da se mu je vlila kri. Bašeljna je sodišče obsodilo na štiri mesece ječe.
Miklavžev večer priredi »Slovensko bralno društvo v Kranju* kakor običajno dne 5. decembra 1903 v svojih prostorih samo za člane. Začetek ob 7. uri zvečer.
Odbor.
Važno odlikovanje Bleda. Piše se nam z Bleda: Kakor je že znano, je dobila občina Bled kot letovišče na mednarodni zdraviliški razstavi na Dunaju letos prvo odlikovanje: namreč častno priznanje z diplomo in veliko zlato svetinjo. To odlikovanje je pridobilo naše letovišče po neposredni zaslugi g. župana Jakoba Peternela. Sirom Gorenjske so znane velike zasluge našega neumorno delavnega župana. Odkar županuje on naši lepi občini, se je povzdignil Bled vsestranski. Radi tega ni čuda, da so vsi občani tako vneti zanj. Kako je priljubljen, se je pač najlepše pokazalo pretečeno sredo. V zahvalo, da s tako ugledno eneržijo vodi že več let občinsko upravo, so g. županu blejske naprednjakinje poklonile enako diplomo 3 pri-
500
znalnimi znaki vred. Diplomo, katero jo jako ukusno opremila tvrdka J. Monač v Ljubljani, mu je izročila deputacija, v kateri se bile gospe Fani Vallrinyjeva, Franica Vovkova in Jerica Repetova. Diploma je sedaj na ogled v izložbi trgovine g. Otona VVolflinga pri pošti. Temu izrazu spoštovanja se pridružujemo tudi mi in kličemo z g. županom Peternelom: Naprej za probujo in prostost Bleda!
Iz Škofje Loke nam pišejo: Utonil je v ponedeljek, 23. t. m. v bodovljski grapi pri Škofji Loki delavec, bivši posestnik v Skofji Loki, Anton Šinkovec. Bil je oženjen. Padel jo bržčas v pijanosti v grapo in se nekoliko pobil — in utonil, kajti grapa je navadno tako plitva, da bi se bil mož v treznem položaju lahko rešil iz nje. Truplo so prenesli v mrtvašnico na loško pokopališče. — V pondcljek, 23. t. m. se je poškodoval v kamenitniku pri lomljenju kamenja delavec Jožef Jelačič, iz Selce na Hrvaškem. Skala se je odtrgala in drvila proti omenjenemu delavcu, ki je k svoji sreči mogel tako hitro skočiti v stran, da ga ni čisto pobila, temveč mu samo znatno poškodovala desno nogo. Prenesli so ga v njegovo stanovanje, kjer je potem poklicani zdravnik vse potrebno ukrenil. — Napaden stražnik. Dne 15. t. m. proti 9. uri zvečer je našla tukajšnja policijska patrulja že večkrat radi različnih deliktov kaznovanega Jakoba Masterla, po domače Lekfocevga, v kapucinskem predmestju ležati na cesti. Masterle je bil bržkone popolnoma pijan. Policijski stražnik je pomagal vstati Mastrlu in ga spremljal ven iz mestnega ozemlja. Med potjo pa je Mastrle potegnil nož in hotel suniti nadstražnika Krneča v levo stran. Slednji je še pravočasno opazil, kaj namerja Masterle, da je mogel preprečiti sunek. Masterle je bil aretiran in bo zopet sedel radi poskušanja telesne poškodbe.
Narodna čitalnica v Kranju ima danes zvečer ob poldcsetih svoj redni občni zbor.
V Cerkljah pri Kranju snujejo katoliško izobraževalno društvo.
Gospodarske stvari.
Razpis daril iz cesarja Franca Jožefa I. zaklada za stare in zveste kmetijske posle, iz toga zaklada, ki je bil ustanovljen 1. 1898, v proslavo vladarjeve petdesetletnice, se letos odda deset daril po 20 kron. Ta darila se razdele meseca di cembra takim kmetijskim poslom s Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 30) let neprenehoma pri oniinisti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. Prošnje je vložiti do 10. decembra t. 1. pri podpisanem odboru. Vsaka prošnja (ki je ni treba kolekovati) mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in ■ od županstva. Podpisani odbor prav prijazno prosi vse one, ki so jim taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas, ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede namesto njih. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.  V Ljubljani, 15, novembra 1903.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru 1903 je 129 strank vložilo K 44.405-35, 87 strank je vzdignilo K 19.300-27, 14 strankam se je izplačalo posojil K 13.200-—. Stanje vlog iznaša K 799.735-32. Stanje hipo-tečnih posojil K 590.409'38. Denarni promet K 141.574-43.
Listnica uredništva.
Gospodu dopisniku iz Cerkljan: Dopis o odhodu ondotne^a g. župnik« smo morali vsled preobilega gradiva odložiti za piihodnjič. Hvala! Prosimo, oglasite se še večkrat! — Istotako pridejo prihodnjič na vrsto dopisi iz Šenčurja in 01*evka.
Naznanjam, da so pri meni na novo izšle dvoje masne bukvice Matere božje: «Slava Marijo» in • Marija, naše veselje* s silno lepimi molitvami in debelim tiskom in se dobe različno vezane. Cene so od 40 kr. do 2 gld. Dalje se dobi »Proračun s funtov na kilograme. Priporočam se za vezanje knjig. Postregel bodem vsakemu z dobrim delom in nižjimi cenami kakor vsak drugi.'
222—1 Pavel Bizjak v Kranju št. 118
zraven velikega vodnjaka.
0aproclaj jc rr)lir)
z vso opravo v bližini Kranja.
Naslov se izve pri upravništvu »Gorenjca*. 220—1
Za Miklavža
priporoča svojo velikansko zalogo raznovrstnega slaščičarskega blaga, kakor parkeljev in Miklavžev, bon-bonijerov i. t. d. 219—1 Emil Brandt, slaščičar v Kranju.
Platno
221—1
za pokrivanje voz in komatov, kakor tudi laško brinje prve vrste se dobi po najnižji ceni pri Fr. Dolenzu v Kranju in Škofji Loki.
a |y poštenih starišev, ki ima
V V M JftAfi vesolje do tiskarstva
U L 8f ll^il in je dovršil  vsaj par ™ gimn. razredov vsprejme
3if. pr. liiprrt, Hrtit V Kranju.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v hiši «Dr. Štempiharja» v ulici vinsko klet ter da prodajam po jako nizkih cenah dolenjska, goriška in istrska vina na debelo in tudi čez ulico. Slavnemu občinstvu zagotavljam dobro postrežbo.
V Kranju, dne 14. novembra 1903. 216—3___Jernej Dovžan.
Zaloga „Belske kisle vode"
Vellacher Sauerbrunnen 7—22 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Janez Sartori ************
Radovljica (Gorenjsko)
Trgovina z železnino, šivalnimi in poljedelskimi stroji vsake vrste. Nagrobni križi, štedilniki za vzidati kakor tudi iz pločevine, železne ograje, kovanje za okna in | vrata, vsake vrste stavbinske železnine i
i. t. d
201-
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 144—22
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
slinaste peci, htcdilvvike, tkanje
&<x &opeti, kahot tudi kipe, va&c in
dvu^e, <^i*inaote i&dttkc v   vozil   vatvati,  ttfi£>M in cene priporoča ptva in naj-vccj-a
►o 3
tovat/na
peci j itv ylinaotih i&detkov
115-28
R. LANG, Ljubljana (Kolizej)
tovarna za modroee r.» p«r»e» in posteljno opravo, salone pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev. posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozitkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) ju sobno opravo 94-32
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj m poštnine prosto.
Razpošiljanje točno.
501
Tedenski sejem v Kranju dne 16. t. m.
Prignalo seje 213 glav goveje živine, 2telet, 123 prašičev, — ovac, — koz, 156buš, —konj. — 50 kg: pšenice K 8-—, prosa K 7-—, ovsa K 6*25, rži K 6*50, ajde K 7-50, ječmena K 6'—, fižol ribničan K 10*50, koks K 12—, mandalon K 11*—.
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
trn     n     piten t >r *
lil
Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 650. 140—23
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo dobro urejeno delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejšem kroju, kakor tudi zalogo blaga za moike obleke ter izdelanih oblek in havelokov.
Zavezujem se vsakemu p. n. odjemalcu, oziroma naročniku dobro in natančno postreči. Z ozirom na to se nadejam, da mi bo sbtvno občinstvo v mestu in na deželi izkazalo svojo naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Lovrenc Rebolj
180-14 krojač v Kranju.
1
a>
t
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie. kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechti pri Prostlevu in Smicnow- Praga. .
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 15—45 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti »mrzlim in g priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnioe, s kojiina zamoreta samo dva človeka opravljati delo — uaučba v teku treh dni - ter ne potrebujejo ispraJanega strojevodjo; dalje vse drago gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Kuba solidna elegantna in ceno IMačila po Hogovoru
Podružnica R. A Smekal v Zagrebu.
502
IP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i t. d 125-26
Špecijaliteta: valjični zastori (rlollbalken).
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave.močne, ješče in debele če se jim pri-mešujeh krmi
š&z živinski prašek
iz lekarne Piccoli ,pri Angelju', T^jvitoljant*
Dunajska cesta. En zavoj '/« Mogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naroč la po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojib znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izboruo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem And. K o c j a n č i č
Podgora pri Gorici. 13./V1. 1902. I. 199—7
G. Tdnnies
117-27
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v I^jubljani priporoča kot  posebnost   žage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredna z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motor i, naj-, cenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Mestna hranilnica
v Kranj ia obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
5—22     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 3,127.456-23. Stanje hipotečnih posojil K 1,951.741 52
m
Kadar pridete ? ijijara
izvolite si ogledati
v
v Spitakki ulici št. 5
moj novo urejen, bogato založen sukneu oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, pe ruvijen i. t. d. — Ostanke prodajani po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
11027__R. Miklauo.
Stanovanje
s 3 sobami in vsemi pritiklinami se odda v hiši št. 143
takoj v najem. 194_8  ! ©
Več se poizve v trgovini Peter Majdič Merkur« v Kranju.
v Kranju
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko in lepo zalogo  mnogovrstnih novodobnih igrač
9
kakor tudi drugih finih daril za Božič in Novo leto! 205-5
Cene nizke, postrežba točna!
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent,  zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
V    Ty j vi l> 1 j £\ 11 i
Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica ¥ Spljetu
(Dalmacija). 11—45
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
6347
Loterijska srečka dne 21. novembra 1.1.
Gradec:      02     59     80     61 03
Dvoje stanovanj
in sicer eno zgoraj obstoječe iz dveh in kuhinje, drugo •spodaj obstoječe iz treh sob, kuhinje in shrambe se odda takoj.
Poleg tega je naprodaj dvoje novih vrat in dve izložbi, pripravni za prodajalno.
Več izve na Primskovem pri lastniku Ivanu Graiserju tik železnega mostu ali pa v Šenčurju. 218—2
6
Zakaj je nemška kuharska knjiga: «Prato: Die süddeutsche Kü he» tudi pri nas razširjena v mnogo tisoč eksemplarjih?
Zato, ker doslej ni bilo kuharske knjige v slovenskem jeziku, ki bi mogla po vsebini in po zunanji opremi ž njo uspešno tekmovati.
„pobra Habarica"
ki je izšla v založništvu L. Schwent-nerja v Ljubljani:
se pa lahko meri ž njo v vsakem oziru.
Obsega na 576 struneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najukusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 kolorimnih tabel, je trdno in elegantno v platno vezana, izkralka zadošča zahtevam in potrebam tudi najfinejše kuharice. — Cena ista kakor nemški knjigi, namreč le 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Slovenke, kupujte jo in kuhajte po njenih navodilih in ne hodete se kesale! 208—4
503
Ivan Schindler, Dunaj III. 1.
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in 98—18 obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-šiMlnice za koruzo, sla mori -ztiice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vsehse-stavov.strojeinorodjaza ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tuli v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti!
Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, Dunaj IU./l. Erdbergstr. 12.
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom f „MSftfCU*" peter jISajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, železne brane, moti-ke, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča,
nagrobne križe, vodne
Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino,kar-boiinej, trsje za obijan]e
Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih peči,
Komati-1« portland-cement, traVcrzc, stare, železnice šine
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
2—48
Kreditni drištvo
¥ IPllji
registrovana zadruga z omejeno zavezo
je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
V/2°/0
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo* rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Peter Mayr.
Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakove.
bhajft vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, la četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na doni stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom »Une za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — '/.H oznanila plačuje se za petitmto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. -- Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalapn konsorcij «("«orrtrijca».
Odgovorni urednik («afper Krzen.
Tlaka Iv. l'r. Lampret v Kranju.