ARHIV) XX rPI
Ocene in poročila n publikacijah in razstav ah
287
Cvirn, Savinja; V osrčju pod dvatisočaki se rodi komaj opazen sliidcnček {Simon Zupan)
3. Marija Slamnik, I/ kaosa kiwtains; S pesmijo proli okupatorju (Stane Granila).
I\twku '/itji Cin'lj
Eva Kocuvan, BgipCanska knjiga živih,
Modri.an, Ljubljana 1997, 84 strani
'Knjiga L ve Kocuvan zajema faraonski ligipi / njegovimi zgodovinskimi'- družben i i ni, vet ik.inl in kulturnimi vse linami. Poseben poudarek e na sucio-ekonomskem živ I te nji t faraonskega Lgipta, delo pa dovolj obširno obravnava Indi rtligijo, Dobro izbrane ilustracije so sestavni del knjige in ne samo spremljava k tekstu. Delo je skrbno in premišljeno koin-ponirr.no in primerno /a višje razrede osnovne in srednje Šole Marsikateri podatek pa hi liil lahko nov tuiJi /a vsakega hralca." Tako o knjigi, ki je bila v četrtek. I (i. oktohra 1991, predstavljena v prostorih Narodnega muzeja prof. dr, Jože Kastelic
Avtorica premišljeno vodi hralca <id poglavja do poglavja n ga na poljuden ter prijelen način seznanja z zgodovino Egijita v času faraonov. Spregovori o vladarjih, koledarju, živalstvu, rastlinstvu ven, umet nosti, gospodarstvu in (lhrti. skratka, na/orno pred stavi življenje, ki se je odvijalo pred davnimi tisočletji oh Niln.
Delo se deli na sedem poglavij: Preglednica vladarskih dinastij, Zemljevid Lgipta. Nekaj o Egiptu, Hieroglifih in egiptologih, Egipčanska mitologija, Mesto živili. Tebe n Mesto mrtvih. Poglavjem o Egiptu v času faraonov sledi slovar neznanih hesed in zaključno poglavje Egipt in njegova večnost Jožeta Kpstclica.
Knjiga Eve Kocuvan obravnava obdobje, ko je v Egiptu vladalo več kot sto sedemdeset faraonov. Omenjeni so le najpomembnejši, in sicer listi, ki so s svojimi dejanji najvidneje zaznamovali čas, v katerem so vladali.
Egipčani so šteli leta lako, da so začeli z novim šletjem vsakič, ko je zavladal nov faraon. lxto so razdelili na 3ti5 dni, l.j. na dvanajsi mesecev s po trideseiin - dnevi ii dodatnimi petimi dnev Noč in uan so razdelili na 24 ur, le -da sn hilc dnevne ure poleti .laljše kot pozimi, zaln sn hi le taki al nočne daljše.
Naključna iifijdbfi kamnite plošče v Nilovi delti v Rozeti ■/. napisi v hieroglifski, (kmotski in grški pisavi ter raz v o 7.1 a nje staroegipeanskili pismenk sta privedla do začetka moderne egiptolog je, vede, ki zajema staroegipea^sko zgodovinopisje, ,Tlicolngijo, sociologijo, gcograiijo, jezikoslovje m liicrarno zgodovino ter religijo.
Poglavja, ki sledijo zgoraj omenjenim, natančno obravnavajo geografske značilnosti Spodnjega in
Zgornjega Lgipta. mite in verovanja icr naein vsakdanjega življtba. Posebno pozornosi avtorica po-svečaTehain, prestolnici takratne nove države, ki jo je Ni' razdelil na dve polovir*i in ;iccr na deini vzhodn' del, tako imenovano mesto živili in na levi zahodni breg. mesto mrtvili. Slednjega co ustvarili ljudje, ki so ii zelo slikovito predstavljali življenje po smrti ga radostno pričakovali in se nanj pripravljali. Znali so uživati življenje, hkrati pa upali, da lxi tako tudi v onostranstvii. Zato so dtittl k naj bi se nah.-jaia v le lesu umrlega, želeli zagotoviti trajno prebivališči V ta namen so telesa umrlih mumificirali in jih shranili v z.itkmih grohnicah.
Tekst je popestren s številnim, zanjmi.'ostm ir informacijam, o literaturi, ki je prevedena v slovenščino. Otiieni'jnj so prcvoui in siccr Herodotovega dela (Anton So vre), finskega piíateija o življenji. Egipčana Sinuhea fM I)) romam? o Nilu (Jože Kastelic). liliniFtona, Himna sonenemu božanstvu (Gre gor Strniša),.. I.
Veda o Egipiu-egipiologija (celo egiptomanija) pa je pustila dedi tudi pri nas, kot na prime sobo na Snežniku zbirko v Pokrajinskem muzeju na Pluiu ki jo je pr';peval ustanovitelj muzeja Frane Fcrk v Na rod ne ni nmz.ejn v Ljuhljani pa z.b:rko predme lov Antona Lavriua iz. Vipave, avstrijskega generalnega konzula v Egiptu. V Vipi"i je v stan šoli razstava o Lavrinil, na taiiikjjšnjem pokopališču pa sta dva egiptovska sarkofaga i/ njegove zapuščine.
Reka Nil je imela poseben pomen, častili sojo cclo kot božanstvo. Obvladovala ni le celotne doline, ampak vso državo in huriia domišljijo lu<h tistim, k. niso ¡íiü odvisni od njenega delovanju. Tako so o njej pisali mnogi pisatelji in pesniki, med njimi tudi naši. Anton Aškerc, Prance Prešeren in drugi.
Besedilo knjige je ilustrirano s slikami angleškega popolnika in slikarja Davida Rohertsa (1796-1P64). Med tekstom pa ne manjka fotografij zemljevidov, risb ki žele hiti podobni hieroglifom, še in še bi našli zanimivosti, izstopajo pa liste, ki j;I ic avtorica izpostavila v rjavi ohrolu
V zadnjem poglavju je podal sklepno mircl o Egiptu m njegovi večnosti Jože Kistclic
Strokovno oceno prepuščam bolj kompetentnim. Želela hi poudarili le. da je prav tovrstna knjiga še vedno eno izmed najbolj primernih sredstev za izobraževanje mladega hralca. Vzgoja bodoccga razgledanega, izkušenega obiskovalca in ljubitelja preteklosti in sedanjosti je ena nd najpomembnejših nalog muzejev, arhivov in nekaterih podobnih ustanov. Zato menim, da hi bilo koristno, čc hi (udi arbivisli poskušali na podoben naein prikazali sv ijc arbi"q in arhivsko gradivo, k ga hranijo, na bolj poljuden n pn v lačen način lako, da bi ga približali najširšemu krogli hrakev (obiskovalcev, uporabnikov), nc glede na starost in i/ohrr.zbo
Sit.íít Serie