V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. n P«! leta . 3 „ i0 , n četert leta . 1 „ 70 „ . mesec . . — „ 60 „ Po pošti: Za celo leto . 7 for. 60 kr. » pol leta . :i „ 80 „ n žetert leta . 2 „ — „ „ mesec. .........„ 70 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na vekel“ Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plažnjejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. (»O« V Celovcu v saboto 18. avgusta 1866. TCČftj 11» %- Cujte zvone na plati obe! V Evropi imamo pet tako imenovanih velikih moči ali deržav. To so : Francoska Ruska, Avstrija, Angleška in Pruska. Nek deržavnik in moder mož pa je še naštel šesto veliko moč, in ta je : svobodni tisk. In res! kjer živi svobodni tisk, tam ima ve-jiko moč. Ljudski poslanci ne sedijo leto 'n den v deržavnih ali deželnih zborih, da bi naznanjali, kaj ljudje mislijo in žele. časniki in knjige se pa tiskajo noč in den, hodijo med ljudstvo vsako uro in donašajo ne samo praznih novie za kratek čas, timveč tudi lepih resnic za poduk, ter kažejo ustavnej vladi pot, ktere naj se derži po mnenji in volji ustavnih deržavljanov. Tudi Avstrija naša se je špreobernila v nstavno deržavo, ima svojo ustavo in tudi v Avstriji ima svobodni tisk svojo moč in veljavo. Pa v Avstriji se ne posluša zvon na obe plati, zatorej se pa tudi pravo očitno mnenje, se tudi resnica ne zve. In to je velika nesreča, kar se je pokazalo spet pri poslednjej vojski na severju. Avstrija se je po svojej starej, nesrečnej in krivej politiki imela in imenovala perva nemška deržava, ako ravno je med prebivalci komaj peti del Nemcev. Zatorej je le gledala na Nemško, razširjala nemški jezik in duh, pa tudi poslušala le nemške časnike in knjige. Kar je prišlo iz Nemčije, kar se je na Dunaju in v Gradcu ali v kakem drugem nemškem ali ponemčenem mestu zleglo, kar so nemški časni ni: »Presse“, „Fremdenblatt11, „Morgenpost“, »Ostdeutsche11, „Telegraf11, „Tagespost11, „Bo- hemia“, „Tagesbothe11 jitd. trobili in vga-njali, na to se je poslufalo in po tem se ravnalo pa delolo : Nemški glas bil je sveto ev4^g^yf!,>^ifi samo ljuaem, timveč tudi na-šej vnwBfrfflmi, ki se jo tako ruda „ustavno11 imenovala in se še imenuje: To pa' je ravno jedro ustavnega življenja, da se gleda in posluša na vse stranke in ravna po večini glasov. Prašamo, ali velja to pravilo po našej ustavnej Avstriji ? Kedar vlada kaj imenitnega stori, kaj počenjajo uradni naši časniki na Dunaju in za njimi po drugih deželah? „Wiener-Zeitung11, „Const. Gest. Ztg.“, „Grazer Ztg.“ in njih druge pristne sestrice po deželah navajajo, kaj pišejo o tem, kar je vlada storila, nemški časniki, ki smo jih zgorej našteli. Kar pa pravijo slovanski in romanski časniki, tega ne vidi in se ne spominja živa duša, in vendar govori ravno po teh časnikih več kot 20 milijonov ljudi, kterih glas bi se v resnično ustavnej der-žavi ne smel preslišati, timveč ker ravno slovanski in romanski časniki delajo pravo, špecifično-avstrijansko politiko, in se moško in nepremakljivo derže političnih svojih pravil. Zraven pa še skušnja uči, da so Slovani in Romani veliko boljši in previdnejši politikarji, kakor Nemci, ki so svoj plajšč od leta 1848 že tolikrat zasukali in že tolikrat naredili veliko fiasko. Poglejmo le v poslednje dni! Slovanski in romanski) časniki so terdili, da vojska s Prusko nima špecifično-avstrijanske misli, da je le nemško maslo in Avstriji le v nesrečo in pogubo. Nemški časniki so terdili ravno narobe, ščuvali in hujskali so na vojsko. Vlada pa jih je le same poslušala, pa se zdaj tudi praska za ušesi. Ko je vojska navsta-la, Slovani in Romani niso vlade motili, ampak podpirali in gnali na to, naj se vojska napravi in žene .na vso moč in naj se po Češkem na noge spravi černa vojska. Nemci pa so se s Prusi norca delali v besedah in podobah,v jih zaničevali in zasmehovali, zraven pa Cene ovajali in černili ter vlado svarili, naj jim orožja v roke ne da. Vlada jih je spet le same poslušala, pa zdaj tega gotovo ni vesela. Ali bo mar po tako žalostnih in sramotnih skušnjah spet vse le pri starem ostalo ? Ali bodo mar vlada in njeni časniki le po nemških časnikih vse prestikali, le na nemško očitno mnenje gledali, — besedo in mnenje slovanskih in romanskih, in takih nemških časnikih, ki v slovanskem in romanskem duhu pišejo, še dalje v ne-mar puščali ? « Pa porečejo : Pri vladinih časnikih so sami Nemci, ki slovanskih in romanskih časnikov ne razumejo. Na to odgovarjamo: Vladini časniki, njih vredniki in poraagavci se plačujejo iz deržavnega denarja, ki se nabira tudi iz tistih davkov, ki jih tudi Slovani in Romani plačujejo. Naj se najemljejo taki ljudje, ki znajo več jezikov, saj jih je dosti med Slovani in Romani, ali pa naj se tudi Nemci ponižajo in učč tujih jezikov, kakor se morajo nenemški narodi učiti nemškega. Torej tirjamo po pravici pa tudi v resnici, naj se v Avstriji ozir jemlje tudi na slovanske in romanske časnike, in naj se vladinim časnikom ostro zaukaže, da tudi slovanske in romanske časnike prebirajo, ter cesarju, ministrom in drugim narodom na Besednik. Program ljubljanske gimnazije. (Konec.) Prav izverstno naš pisatelj zavrača po-?etje meni zelo priljubljenih filologov; prav lRlate, častiti gospod! ker s šolskim ukom ^ javnem življenji ni moč napredovati, dokler se bodo naši učenci v pismih slavnega Rerodota in drugih klasikov le pečali s su-hitni koreninami gerških, latinskih in sionskih besedi in rešetali samo gole fraze. pa mislite, kot tudi sredi 16. tr. pra-v*Iej da tu le Nemce posnemamo, jako se “»otite. Avstrijsko učilo, ki se je zarad prote-®tantovskih Prusov že tolikrat grajalo, ni *il-ivo te velike napake. Tudi je pruska vlada 8Vojim šolam pred tremi leti z nova uka-z?Ia> naj se filologija obravnava v večo ko-riat duševne izobraženosti, ker šola ni zato, ba bi se sistematični slovničarji v nji odštevali. Kar pa g. profesor o „spominu11 razprav-‘Ja> ni piškavega oreha vredno; ne samo Zato ne, da je pri tej razpravi čisto nepoln.110* ampak napčno je samo na sebi. "J°ji ugovori bi se psihologije dotikali. Ko Melcer pomnjivost shrambo, ropertorium vti- sov . . . zove, le kaže, da Waitzovih, Dro-bischovih del še v rokah nikoli imel ni. Kaže pa tudi, da dušne djavnosti čisto nič ne pozna, ko pomnjivost loči v ono za „reči in besede, za čas in kraje, za števila in jezike11. Po njegovi napačni ločitvi bi mu jih še veliko versto lahko naštel. Saj vendar pomnjivost le pametuje nikoli nič druzega ko same misli ali predočbe. Znanstveno se pa loči le mehanična ali tlačanska pomnjivost od razsodne in znajdene ali umetalne. Kdo bi se dalje z g. profesorjem vkvarjal, da na 15. str. ravno to povdarja in priporoča, kar je že na str. 12 priporočal, na 13. pa zametal! Prav dobro jo pa na tem mestu g. Heinrihu pod nos zakadi, ko pravi: „Šol-1 ska sobica naj ne bo nikoli kraj politiškega in narodnega agitiranja11, in rekel bi tudi narodnega psovanja. Stara osnova (Melcerjeva od 1.1818—49, ker ne ve, da jo je za Marije Terezije znani pijarist po večem osnoval) imela je samo to dobro, da je vsak -učitelj moral tudi geografijo učiti. Ta čas se ni po programih čitalo: „Oesterr. Vaterlandskunde11 , dijaki pa druzega niso slišali, kot nekaj gčr in rok naštevati. Exempla sunt odiosa! Se ve da se potem ni čuditi, da se pri maturi le besedice o raznih in za nas važnih avstrijskih razmerah in zadevah ne sliši. Tega pa učilni načert ni kriv in tudi postava zastran mature gradivo natanko zaznamuje. Vidi se le, da g. Melcer načert le premalo pozna, zlasti pa natanko premišljene dodatke (In- structionen), ker se tako pisariti upa. Ako bi se po načertu ravnalo, bil bi vspeh teh važnih naukov dosti zdatnejši. Le to bi bilo zelo želeti, da bi zemljepisu posebni čas v teden odločili. Sedaj bi pa tudi na naši gimnaziji veliko več opravili, ako bi za vsaktero leto.primerno gradivo Iz zemljepisa za terdno odločili, ktero se vsa-kakor v zgodovinskih urah razpravljati mora. Na 16. str. pravi g. Melcer z razstavljenimi besedami: „Razun pervega razreda in drugega polletja četertega najdeš tedaj v spodnji gimnaziji vse zgodovinsko učenje v istodobni obravnavi11. Kako se silno moti, kajti v L razredu se povestnica ne uči, v četertem druzega pol leta do sedaj tuli nič. V drugem razredu pa zgodovinska obravnava tudi ni istodobna, ampak še v vašem piškavem Welterji je etnografična. Kaka kolobocija, kaka navskrižnost, ako se natanko primerjajo verstice 16. str. z onimi na 17. Z eno besedo bi pa tudi g. profesorja prašal, kaj ima zemljepisni uk, kteremu tudi učilni načert posebno vrednost priznava, z metodo zgodovinskega uka opraviti. Ako pa gospod profesor toži, da so K1 u n o v e bukve preobširne in preučene, priznavam mu to rad pa s tem pristavkom, da te bukve ne zadostujejo le našim slovenskim dijakom. Nemški dijaki dobro razumejo nemško knjigo in nemško razkladanje; naši učenci pa toliko razumejo nemške odstavke in nemške učitelje, ko Bramini svoje kozje molitvice! 2nanje dajejo, lsaj mislijo in žele Slovani in Romani. Tako dobi svobodni tisk pravično in zveličavno moč tudi po Avstriji, kakor jo ima po vseh ustavnih deržavah. Politični razgled. Napovedovalo se je, da bo do 15. t. rn. mir s Prusi gotovo sklenjen; ali ni se to zgodilo. Le toliko se sliši, da se je sklenilo, da se pruske posadke po čeških mestih zmanjšajo ali pa celo domu pokličejo. Pravijo pa, da so Lahi vse zakasnili, nekteri 'pa dolžč tudi Bismarka, ker zahteva, da naj bi berž Avstrija sposebno točko italijansko kraljestvo spoznala. On si tedaj hoče po vsaki ceni Lahe za prijatle ohraniti. Mir z Italijani pa se bode po želji Napoleonovi v Parizu sklepal. On namreč je še pravi lastnik Benečije, tedaj hoče tudi velj-avno besede imeti. Te asi se je spet veliko o spremembah v našem ministerstvu govorilo in terdilo, da sta ali da skorej bota odstopila grof Lariš in baron Wtillerstorf. Do zdaj pa nič druzega ni res, kakor to, da ima poslednji za nekaj časa dopust. Eni hočejo vedeti, da bota ta dva ministra gotovo odstopila in da se potem obojno ministerstvo v eno zedini; drugi pa terdijo, da ostane še vse pri starem in da bo baron Hoek finančin, pl. Beke pa kupčijski minister. Mi želimo, da bi se ta važna zadeva predolgo ne svaljkala in da na čelo vsacega miuisterstva stopi mož, ki kaj zna in bo delal za špecifično-avstrijske interese. — Kakor se piše, misii lin. minister zdaj namesti bankovcev po 1 in 5 gld. izdati deržavnic (Reichschatzscheine) za 300 milijonov, s kterimi bo nazaj vsel dozdaj izdanih 150 mil. deržavnic po 1 in 5 gld., 30 mil. misli oberniti za poravnavo onda-njega posojila, ostali znesek pa za druge der-žavne potrebe. — Ker se take in enake naredbe tako zelo tičejo narodskega blagostanja, je pač na vso moč želeti, da se zbornico spet odprejo, in se tako prične v resnici ustavno vladanje. Cesar je zapovedal, da se morajo za-naproj stroški pri cesarskem dvoru zmanjšati. Poslanec baron Hiibner je bil neki iz Rima zavolj rimskih zadev poklican. Znani dunajski listi še vedno trobijo, da slovanski federalisti niso nič opravili, itd. — 262 — Nemcem želimo, da bi se vendar enkrat spametovali, da bi sposobni postali za mir in spravo, sicer se je najhujšega bati! Dežele notranje-avstrijanske. Iz Celovca. (Z u kun ft; Lazanski; — nastanovanje vojakov in pri-prege; vreme; liberalci.) Vojska z železjem je pri kraju, pa čaka nas Slovane vojska s peresom. Kar počenjajo nemški in madjarski časniki, priča nam je resnična pa žalostna, da Nemci in Madjari niso volje, stopiti s svoje višave in nas Slovane spoznati za ravnopravne brate. Mi pa tudi nismo volje več, podati se pod tujčevo peto in iz rok spustiti tiste pravice, ki jih nam je sam cesar podelil in tolikrat zaterdil. Vojska, se ve da, duševna je pred durmi, kje pa je orožje ? Vojak brez orožja je že premagan ! Puške in sable naše so časniki slovanski in tisti nemški časniki, ki v našem duhu pišejo. Teh časnikov pa nimamo veliko, le edina „Zukunft“ na Dunaju je prava in zvesta naša prijatelica. Tem veča potreba in dolžnost je tedaj, da ta časnik podpiramo na vso moč. Slovenci! povzdignemo torej vnovič svoj glas, in kličemo vam: Pustite nemške časnike, ki bi nas Slovane radi v žlici vode vtopili. „Zukunft“ je pravična vsem narodnostim, ne žali svete cerkve, ne bujska narodov med seboj, seje pa mir in zastopnost, zagovarja in brani vse pravice in svobodo, torej je res vredna vsake podpore. Omenjamo še to, da skorej začenja kaj imenitne sestavke donašati o i z-h o dn j e m p r a š a n j u in o znotranjih naših zadevah. To so še veliko bolj imenitna prašanja, kakor je bilo nemško in talijansko ; pred njimi se bode tresla cela Evropa. „Zukunft" izhaja vsak den in velja na četertletje po posti 3 fl. 50 kr. — Veliko so terpcli naši bratje Cehi, pa vendar jih čakajo še veči križi in terpljenja. Časniki donašajo žalostno novico, da bode La-žanski za deželnega poglavarja na Češkem imenovan. Ves narod češki in vsa dežela se je oglasila proti temu gospodu, da ! mestni Praški odbor je sklenil, da hitro odstopi, ako Lažanski ostane še v Pragi. Odgovor pa bode menda ta, da se Lažanski poviša. Belcredi pri deželnih poglavarjih nima sre- če : Mescery, Bach in zdaj Lažanski — to bi bila lepa trojica! Ne vemo, za koga bi bilo to veča nesreča, za Cehe ali vlado. Ljubezen narodov je podlaga vsakej vladi, in narodi ostajajo, vlade pa odhajajo! — Jeli smo tudi na Koroškem okušati ve-! selje in sladkosti vojskinega hrupa. Ljudje naši morajo dajati priprege in čudno se jim godi. Že stoji 7 — 8 dni veliko sto vozov okoli Beljaka nabasanih, pa nikamor ne mo- | rejo. Domu jih ne spuste, dalej tudi ne peljejo, konji in ljudje terjpe pod milini ne- j bom, po mervo hodijo na dom 8—10 ur daleč, na životu nosijo le eno obleko, doma pa delo zastaja ! Da bi te bridkosti in sitnosti skorej minule! Pa kaj, menda nas še j čakajo druge? Dobimo vojake in konje v kvartir na deželo. V rožno dolino so šli husarji, v Otoče so prišli pešci Hesovci. Da bi se pač vojaki prijatelsko in mirno obnašali, ne pa tako, kakor predvčerajšnim nek nadlajtnant Hesovega regimenta ali polka, ki je hotel ljudem v Otočah braniti, da bi mlatili, ker on spati ne more. Navstal je po celej vasi tak hrup, da se je bilo že bati. Ohcir je razsajal in vpil, da jih bo dal vse omlatiti, ki se prederznejo mlatiti in ropot napravljati. Ni bilo prej miril in pokoja, da je nek gospod šel v Celovec tožit in pravit, kaj se godi. Stotnik pa je bil pametnejši in je rekel, naj le mlatijo. To bi bilo kaj, da bi ljudje še svojih del in opravil opravljati ne smeli. Kmetje naši imajo vojake radi in strežejo jim po svojej moči, naj bi tudi vojaki svojih strun preveč ne napenjali!— Vreme se je spreverglo na bolje, pa je bil že tudi skrajni čas! Dež in mraz sta skorej vse pokončala. Kar je [na polju požetega, že raste, — turšica je tudi že rumena, hajda pa komaj za perst visoka, krompir gnije, otava je nizka in redka. Nastalo je jasno in toplo in vse se bode še enmalo zboljšalo in opomoglo. — Nemški naši liberalci še ne morejo mirovati, še jim roji tebruarni patent in oži deržavni zbor po glavi. Schleichert je v mostnem zboru spet sprožil, naj se cesarju pošlje adresa, da skliče deržavni zbor. Pa padel je ta predlog, ker so zanj glasovali le 3 odborniki, proti njemu pa jih je glasovalo 14.^ Pride gotovo čas, ko bodemo vsi zagnali glas za ustavno življenje, pa ne za navidezno, timveč za pravo in resnično ustavno življenje, ki prinese vsem narodom enako svobodo in enake pravice ! — Ni tedaj treba zagovarjati slabega vspeha s tem, da jih je po 70—80 v šoli; opirajte se na postavo, in ne bo v vas zevalo 80 revnih dušic, ker vas z ušesi le besedice ne razumejo. Zevalo jih bo le po 50 — 60. Hic Rhodus hic salta! Treba je le izreci: Ljubljanska gimnazija, središče slovenske zemlje, naj bo slovenska, pa tako slovenska, da bodo Slovenci slovenski podučevali, potem ne bo treba tožiti učilne osnove. Slovenske knjige pa slovenska razlaga! G. profesor! ali mi ne bote zakliknili: „Prav dobro, resnično in pravo11! Ne bo vam treba pristavljati, „če šteješ kacih 10 ali 20 poslušalcev"; kajti potem bo po tem 60—70 glavic v eni sobi prav dobro napredovalo. — Stare osnove pa nikakor ni treba hvalisati, ker vsak previden dobro ve, kako se je nekdaj s predmeti ravnalo. Ako je bil rna-tematikus profesor publicus, obravnaval je svojo vedo po stari metodi, vse druge vednosti so pa za durmi čepele; jezikoslovcu so bile druge vede: matematika, zgodovina — — prave pastorke! Prava vzajemnost se pa pri sedanji predmetni razredbi pri vnetih učiteljih nikakor ne pogreša in učilna osnova v vvodu kot v inštrukcijah posebno povdarja „die Wichtigkeit der Wechselwir-kung des mannigfaltigen Unterrichtes" (na pr. str. 7, 8.) in kaže, kako naj bi se složnost in vzajemnost med raznimi nauki dosegla. Od več bi bilo, dragi Jeriha! tebi še druge metode zgodovinskega uka navajati ; Melcerju ao čisto neznane, ker jih v svoji šolski knjigi zasledil ni. Ne mislim se tu prepirati ž njim, ali bi tako zvana živo topis na metoda niži gimnaziji primernejša ne bila. Ko bodo milejši časi prisijali , ko se bo Ljubljana zares v belo preoblekla, ko no bodo tujci po nji gospodovali, zagledalo bo po tej metodi osnovana knjiga hitro beli dan. — Iz vsega tega, dragi Jeriha! boš hitro previdel, da Melcerjeva tvarina ni dosti vredna; on prežveka razno snovino večidel tako, da se z zastavljeno nalogo nikakor ne vjema. Kdor bi v šoli po njegovi metodi učil in na mesto da bi svoj predmet resno razpravljal, rajšo o vseh rečen govoril, kako in kod je potoval, kako se je vozaril, iz čolna v jezero padel in še z- drugim svoj ježiček brusil, gotovo pravega vspeha pri uku zasledil ne bo! Lahko bi mu z Melcer-jem zakliknil: „Nos, nos consulcs desu-mus"; kajti ošabni in boječi Ciceron je le takrat jezik brusil, se košatil in ropotal, javne naprave zagovarjal ali spodbijal, ko so že do cela dognane bile! Mi pa bomo gledč na celi spisek še zmiraj s pesnikom peli: „Peršli bi že bili Slovencam zlati ča»i, Ak’ klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi1. Pričakoval boš, dragi Jeriha! da bi še o jezikoslovni vrednosti Melcerjevega spisa govoril. Tudi letos bi bilo treba mestne, narodne veljake popraševati, kako da jo mogoče, da tak učitelj slovenščino uči ? Ali Dežman ni imel prav, ko je javno grajal tiste, ki našim učencem prirojeno sloven- ščino s starim ljubljanskim narečjem kvarijo! Gospod Melcer še abecede slovenske slovnice pe zna, ker oblika „š te vi lov" (str. 12. 4. v. od spod.) ni ne staro — ne novoslovenska, pa tudi ne novoljubljanska! Čudno se mi zdi, da spisku Pavček ni popravil družili enakih napak, n. pr. genet, „stoletji" (str. 18. v 9.) itd., alipa„meli“, mesto „imeli" (17. str.), kajti pri nas le proso in nektero drugo seme manemo, Melcer dijak pa je tudi bukvice m el! Kakor se pa gledč na besedoslovje veliko napak nahaja, tako borna je semtertjo tudi skladnja, n. pr. str. 12 : „Njen predmet so le dogodbe, morajo biti važne, morajo biti resnične", ali bolj spodaj : „Zgodovinsko preiskovanje je zgodopisje, po katerem nabiramo, kar se je godilo po zgodovinskih virih s pravo kritiko, to je , da . . . .* ti. i. d. — Sploh pa rad priznavam, da se je Melcer-jev govor od lani dosti popravil, ali kakor bi „Novice" rekle, da dotična tiskarna toliko pomot vmes več ne vpleta. Ker nam jo princip otel, tolažimo se vsaj z Latin-cem: „Ut desint vires, tamen est laudanda voluntas !“ Ivan Prodovski. Iz junake doline?? (O raznih zadevah. G. Rak). , Železnica je naša dobrotnica11, tako pravi kmet, ko vidi, kako se prevažajo silne trume vojakov. Zdaj ne terpe samo vojaki manj, temuč tudi kmetu ni treba poljskih del zanemarjati in cele tedne s pirpregami po svetu se ubijati. Vsak dan pričakuje na kolodvorih velika množica kake znance med vojaki, ki se zdaj mimo vozijo, pa le redko se kako znano lice prikaže in še to le za trenutek, potem pa se spet začnejo popraševati, kaj le% pomenja to, ali mar vojska še ni končana? Ce pa zvedč, da se je s Prusom mir sklenil, precej so potolaženi. Res precej denarja je 40 mil., pa kaj hočemo, če nam sreča ni ugodna ? Se bolje je tako, kakor da bi pruska vojska še dalje terpela; gotovo bi še več na to vojsko bilo šlo, in koliko škode bi bil pa že Lah naredil, ako bi bil v naše revne kraje privrihal. Slednjič pa še Bog ve, ali bi se nam bila prihodnjič sreča bolj prijazno smehljala. Zdaj pa, ko je s Prusom mir, tudi Laha ložej k miru prisilijo in se nam ga ni bati v naše kraje, kakor doslej. Slišimo tukaj praviti, da je v Velikovcu nekaj dunajskih ''Ogoviležev, kterim je germanizem in rnad-jarizera čez vse, zatorej trobijo z Dunajčani v en rog. Slovenci, pametni bodite, ne nastavljajte svojih ušes tem slepim politikonom, spominjajte se leta 1848, prenapeta Nemčija 'n Madjarija je tedaj Nemce in Madjare in tudi nas zveste Slovence ob vse pravice pripravila in nas vse potisnila v staro sužnost in temnoto. Na Porcijunkeljnovo je v Celovcu več kmetov žalostna osoda zadela, ko so začeli v rog onih Dunajčanov trobiti. Tedaj varujte se, da vas ne zapletejo in vja-niejo v zanke. V našo dolino prihaja prav mnogo gospode iz Tersta, Gorice in Dunaja. Med dunajsko gospodo omenjam tudi gospoda Raka, dvornega svetovalca, ki je bil v Celju za predsednika. Prav prijazno se pogovarja ta gospod s kmeti in j ih izprašuje, kaj mislijo o zdanjih zapletkah. Kmetje, le pametno in previdno! Blisco Radgone. A. S. (Nesreče in spet nesreče.) Cas britke skušnje je napočil nam ubogim Avstrijancem. Vojska, ktera se je ?arad naše slabe politike vnela, pokončala nam je tisoč in tisoč hrabrih vojakov in stane nas milijinov in milijinov gld. Cele reke krvi so se prelile — pa vse brez dobrega vspeha. Tisoč in tisoč rodbin zdihuje in plače po svojih družinskih članih, Lteri so veselega srca šli domovino branit, ki se pa nikdar ne bodo več vrnili! Huda slana nam jo ves naš up na bogato žetev in trgatev Vzela, tako da že zdaj kmet plaho poprašuje: »Kaj bomo jedli, kaj pili?“ Sedaj pa pridejo še veča plačila ktera kmeta ob vse djati, in na beraško palico spraviti morejo. — Pa to še ni 2adosti. Se huda povodenj je velikemu delu 'šaših sodržavljanov grozno veliko škodo napravila. Vsled deževja 6. t. m. je Mura 6. L in 8. tako narastla, da se je pri Radgoni ueleč deleč čez polja razlila. Otavo, koruzo, [krompir, ajdo in vse, kar je še na polju bi-:°> je voda ali seboj vzela ali pa zablatila J" celo ukončala. Še v hrame, kteri so da1 od Mure in visoko nad vodo, pridrla je. Ka ogerski strani je neki ena vas, kakor Sem slišal, do oken in še čez v vodi. Go-f°vo je tem prebivalcem voda tudi živino drugo imetje odnesla. Po noči od 8. do že le je začela voda vpadati. Od kod je Prav za prav toliko vode na enkrat prišlo, ne ^em povedati, vendar mislim, da bomo še kaj iz 'L'Ugih krajev slišali. — Zares slabi časi! Kaj hočemo početi ? V I.juiiijuiii 12. avg. A. B. (Kaj bo Po miru? notranja politika, nove v ° 1 i t v e.) Kakor se kaže, smemo upati, da se nam povrne kmalu mir, kterega si vsakdo tako zel6 želi; naseverju se Prusi pomikajo "azaj in menda ne bode posebnih ovir, da Se konečno sklene mir, Lahi pa bodo tudi prenda se premislili in rajši to vzeli, kar 'majo gotovega, kakor da bi se spuščali še enkrat v nevarnost in v tretje skušali moč — 263 — avstrijanskih junakov. Upati je, da premagajo pametnejši in previdnejši med njimi, kteri tudi hočejo mir imeti. *) Stavlja se nam tedaj že zdaj vprašanje pred oči: Kaj bo po miru, kakšna bode notranja politika ? Naj si bode taka ali taka, gotovo bo prva potreba, da se zopet krepko prične ustavna delavnost, da se bode začelo resno delati za porazumljenje. Bralo se je po časopisih, da misli ministerstvo, koj ko se sklene mir na vse strani, razpisati nove volitve. To bi bilo tudi popolnoma pravo in pravično, novi časi zahtevajo nove može, starokopitneži pa se bodo pustili lepo pri miru. Treba pa je, da se že zdaj preskrbimo in da začnemo delati zgodaj. Akoravno je narodna zavest vse bolj razširjena nego je bila 1. 1860, treba je vendar, da ne zamudimo nobene prilike po postavnej poti delati za sijajen uspeh prihodnjih volitev po Slovenskem. Naj bi se zbrali tedaj koj, ko se nam vrne ljubi mir, v vseh večih krajih slovenskih dežel veljavni možje skupaj, kteri bi se o tem posvetovali in že zdaj zaznamovali po raznih krajih kandidate. Naj bi se razširil duh, kteri je vladal pri volitvah za ljubljanski mestni odbor in za Kranjsko kupčijsko zbornico v Ljubljani in po vsem Krajnskem, zma-gavno čez vse kraje slovenske. Važni časi bodo nastopili, bodite pozorni Slovenci! Bela Ljubljana dala Vani je lep, krasen izgled, posnemajte ga, kadar bo čas, volite si prave možč, kteri imajo srce za Vas in Vaše potrebe, kteri Vas bodo moško branili in zagovarjali. Iz Dolenskega. A. H. (Veselica v metliški čitalnici.) Metličanje združeni s Črnomaljci so v nedeljo 5. avgusta zopet pokazali, da niso zaostali za drugimi na narodnem polji. Bil je pa namen te krasne veselice res vse hvale vreden, čisti znesek je odmenjen ranjenim vojakom. Kakor sem pozneje slišal, dobili so 45 gld. Že programje kazal, da bode veselica krasna. Program bil pa je ta le: 1; Igra na glaso-viru; prav dobro je igral g. St,, pričala je to očitna hvala. 2) Samospev ; g. Kr. poje „Vodniku11 od M. Vilharja in g. Jeanette K. ga krepko spremlja. Zagrinjalo pade, toda le za kratek čas, ker sledila je 3) igra „Detelja11, ktero so vsi dobro igrali, posebno pa ste se odlikovali zaročeni nevesti Netka g. Amalija Z. in Cilka g. Harmina K. 4) Dvospev „Čolnič11, kterega sta gg. G. in K. navdušeno pela. S slava-klici je občinstvo kazalo svojo zadovoljnost. 4) „Igro na gla-sovirw, igrala je dobro g. Janette K. 6) Igra „Strup11. Čuditi se mora človek igralcem in igralkam; tako dobro so se obnašali, kakor da bi bili že, Bog ve, kolikrat na odru. Ljudmila g. Dragotina P. in njen ljubi Božidar g. Kr. sta dobro izvršila svojo nalogo. Njena-mati g. Ema B., Barbka g. Jeanette K., Mi-cika g. Fanika Ž. so bile igralke na svojem mestu. Posebno je dopadla Micijia. 7) Pesem „Sablenka11, ktero so gg. pevci navdušeno peli. 8) Ples. Krepki živio- in slava-klici so častitim igralcem in igralkam pričali, da so se izvrstno obnašali. Slava vam, kličem tu očitno, ki ste nas tako lepo razveselili, ki ste vneti in se trudite za povzdigo domače reči. Posebno krasni ženski spol naj bo v zgled slovenskim svojim sestricam, da se povsod tako trudijo za slovensko reč, kakor se trudijo ljube bele Kra-njice. Slava ! Iz Sočne doline. (Prazen strah; občinska straža; slovenščina.) V naši dolini in posebej v Kanalu je nekaj dni prav živo. Vzrok temu je most, ki pelje čez Sočo. Ne vem, komu je prišlo v glavo, da se mora ta most, ako bi prišli Talijani čez gore k nam, braniti in celo posuti. Žato Be tudi že 14 dni varuje. Veliko tramov in druzega drevja, pa tudi z zemljo napolnjeni sodi, napravljeni za to, da se most zagradi, ležijo še zdaj na ulicah. Strah pred Tali- *) 12. avg. se je primirje sklenilo. Vred. jani je bil posebno perve dni velik 1 Vsi, mali in veliki, učeni in neučeni, so mislili, da Talijani nimajo druzega dela, kakor k nam priti in ropati; veliko družin je svoje premakljivo blago v stran znosilo in tudi pobegnilo. Bog bodi zahvaljen, zdaj so se pa že nekaj potolažili; pa govoriti se ne sliši druzega, ko od vojske. Brali smo tudi tukaj po časnikih, da hoče Viktor Emanuel mejo po Soči imeti. Serdit je bil vsak kanalski Slovenec čez to krivično tirjanje, pa tudi Talijani in celo talijanissimi so bili nevoljni, ker ta meja bi pripravila grofijo Goriško in posebno Sočno dolino na beraško palico. Mislimo in se nadjamo, da naš pre-svitli cesar ne bo dal ne pedi zemlje in ne ene duše! — Naša občinska straža je tudi že na nogah in, ker vsi možje od 18—50 let služijo, šteje čez 2000 mož. Veliko lepega bi se dalo s to stražo storiti ; pa treba bi bilo, djati jo v pravi red in jej oskerbeti izvedene poveljnike. Za zdaj sklenem svoje poročilo in pristavljam še to, da s slovenščino gre tukaj po rakovem potu. Z zaupanjem smo gledali sicer na enega moža še pred 5 meseci, zdaj pa vemo, da ena lastovica ne more napraviti poletja; — vendar le upajmo in delajmo! Le tega Bog ne daj, da bi nas Goričanov kaj prišlo Talijanom v pest! Kaj radi bi pomagali, da bi se še tistih 30.000 Slovencev, ki sirote v Videm-skej škofiji životarijo, pridužilo nam Goričanom. Kaj bi bilo, ako bi se prošnje za to napravljale, naj se pri pomirjevanju to oskerbi in zgodi ? —• Ptuje dežele. Pruska. Zbornica poslancev si je izvolila za pervosednika posl. Forkenbek-a (poprejšnji Grabov je pred volitvijo očitno naznanil, da ne bo nikakor prevzel te časti) in za podpervosednika generala Stavenha-gen-a in Bonin-a. Ker ni Grabov izvoljen, nam to kaže, da niso naprednjaci (l\>rt-schritsparthei), ki so v prejšnjih sejah veliki zvonec nosili in Bismarku toliko sitnost in tež&v prizadjali, več tako močni, — tedaj jih je tudi gotovo manj v zboru, nego jih je poprej bilo. Strank pa se nahaja v zbornici kacih 6 — 7, in so te-le: 1.) napredo-vavna ali liberalna, 2.) levo središče, 3.) staro- liberalna (na čelu g. Vinke), 4.) konservativna, 5.) aristokratična, 6.) katoliška, in 7.) poljska. — Kralju se bode podala adresa. Kar je za vlado zdaj posebno tolaživno, je to, da se sme v vseh važnih vprašanjih na večino zanašati. Vlada pa ima tudi zdaj silno veliko posla, ker ni še zadosti, da je armada toliko dežel premagala, temuč treba jih je tudi zdaj politično in upravno s Prusko zediniti. K temu pa še nastaja strah pred Napoleonom, ki zdaj tudi tirja odškodovanje za svoje miroljbno posredovanje, in sicer, kakor so časniki po svetu zatrobili, nektere kosce ob Rajni, po kterih se Francozom že davno sline cedč. Ni še sicer očitno znano, ali je Bismark Napoleonu kaj obljubil za to, da bo pri miru; ali to se zdaj gotovo kaže, da bi Francozi radi kaj imeli, ker si je Pruska tako veliko pridobila, — Bismark pa, da ni volje kako darilo ali odškodovanje dati, zlasti ker se temu tudi vsi Nemci upirajo. Preden bo tedaj ta štrena poravnana, se lahko še prav hudč spoprimejo, zlasti ker se še poroča, da se na Francoskem na vso moč na vojsko pripravljajo. Mi samo to želimo, naj bi Avstrija vseh daljnih homatij rešena in obvarovana bila! Turška. „Slovenčevi11 bralci dobro ve-d6, kako je s Turčijo, to našo staro pa nič vredno prijatlico, in kaj da mi in Slovani sploh o njej mislimo. Gotovo jih bo tudi mikalo zvedeti, če jim naznanimo, kaj angleški list „Spektator11 o turških finančinih zadevah piše. On pravi: „Lastniki turškega der-žavnega denarjeveljavnega papirja bodo pač drago plačali, da so Palmerstonu verjeli, ki je terdil, da se da Turčija pomladiti. Turčija je postala roparska deržava. Dobro je, da Angleži niso več prijazni deržavi, ki je prava nesreča za Evropo! Nikakor pa ni želeti, da bi Turčija kmalo na kant prišla; kajti če bi se to zgodilo in bi sultan videl, da ni več deržavnega dolga, hitro bi spet začel z nova na posodo jemati in dolgove delati. Na posodo jemati in tuj denar zapravljati, to on jako dobro zna, in če je ob vse prišel, pa spet začne krasti in ropati4*. Te besede so gotovo dosti jasne. Zakaj ni Angležev prej pamet srečala?! Serbska. Zadnje dni je bilo slišati, da je tudi serbski knez zelo na vojsko tiščal (kam, ni znano), pa da mu je potem minister Garašanin to osvetoval. Pri vojaškem ministerstvu je bilo neki vse po koncu, narodna straža se je morala koj na vojsko pripraviti, pisma in depeše so se na vse kraje pošiljale, poročniki so naglo prihajali in ravno tako naglo odhajali, z eno besedo, vso je bilo tako, pravi „Zukunft“, kakor da bi bil že sovražnik pred durmi. Govori se, da misli knez tudi puške na iglo pri svoji armadi vpeljati. — Kar se pa tiče razmere do sosednje romanske kneževine, o tej pišejo vladine „Serbske Novine44 tako le: „Našim čitateljem je že znano, kako sijajno in preserčno da je bila naša deputacija od romanskega kneza in vlade njegove sprejeta. To nam priča, da se prijatelstvo med obema ne opira toliko na prijazno obnašanje mož, ki stoje na čelu vlade, kolikor na njuno sosedstvo, na topografiški in politiški položaj ali stanje, ki jima nalaga najožo in naj-terdnejšo zvezo. Slovanski in romanski narod sta edina čuvaja na spodnji Donavi, ob ktere bregovih sta izključljivo naseljena. Njuno politično stanje proti Turkom in Evropi je enako. Nijedna politična prememba se ne more v teh kneževinah zgoditi, da ne bi upljiva imela na eno ali drugo. Kar se zgodi na eni strani Donave , to mora ali ustrašiti ali razveseliti duhove tudi na drugej. Solidarnost interesov je pri obeh narodih po naravi in politiki tako uterjena, da je ne more nihče podkopati. Oba naroda sta tudi to dobro spoznala in njune vlade si prizadevajo, to stanje zmiraj bolj uterditi44. Romanija. „Gazeta Transilv.44 piše, da je turška vlada volje Karola Hohenzollern-skega pod temi pogoji za kneza spoznati: 1.) če knežija plača dvojno davščino; 2) če se armada zmanjša na 12.000 vojščakov; 3.) če se sprejmejo turške posadke v mesta Braila, Gjurgjevo in Kalapat, in 4.) če za-varovavne vlade ustavo, ki jo je deželni zbor izdelal in „gospodar44 ali knez potcrdil, pregledajo in da se jej še dodd točka, po kterej ima vsak tujec v kneževinah ravno take pravice kakor domačini. — Sultan nadalje tudi tirja od zdanjega kneza v imenu priznanja 100.000 lir. — Knez je tudi zdaj spremenil ministerstvo. Vsi tisti, ki so pomagali Kusa s poti spraviti in so Karola na prestol povzdignili, kakor Golesco, Lecca, Haralambi, Rosetti, Bratiano, Catargiu in Demeter Ghika, zgubili so eden za drugim ves upljiv ter stopili iz ministerstva. Oni so mislili kneza najberže za svoje namene vpotrebovati, •— pa storili so že svojo dolžnost in dobili —slovo! Ruska. Dklj časa že nismo od tod družeča slišali, nego to, da je vlada veliko kar-delo vojakov ob gališki meji in reki Prutu postavila (zakaj ? ni še jasno), in da si Rusi v Aziji zmiraj več zemlje pridobivajo. Ob času prusko-avstrijsko-talijanske vojske se je Ruska obnašala tako, kakor da bi jej vse to nič mar ne bilo. Še le zdaj po vojski se sliši, da bi tudi ona rada ktero spregovorila in sicer za nemške vladarje, ki so že ali spodeni, ali pa v nevarnosti kaj zgubiti. Bismarku tedaj tudi od te plati neka težava nastaja. Poslal je torej posebnega — 264 — poročnika v Petrovgrad, ki naj bi Ruse pogovoril ter jim celo veliko vojvodino p ozri a n s k o v dar in zahvalo ponudil, da bi bili tiho ter naj bi dopustili, da se sme Pruska razširiti. Vendar se pa ne ve še nič gotovega. — Vlada je oni dan zaukazala, da se morajo vsa uradna pisma na Poljskem v ruskem jeziku pisati. — One dni je prijadralo amerikansko brodovje v rusko luko — k Rusom v gostje. Bilo je sijajno sprejeto, kar nam kaže, da ste si ruska pa amerikanska vlada kaj prijazni. Italija. 12. t. m., ravno 12. uro! sklenilo se je primirjemed našo in talijansko vlado pod tem pogojem, da se sprejme reka Taljment za mejivnico med našo in laško armado, in da laška armada in prostovoljci popolnoma zapustč Tiroljsko, kjer so jo že kacih 12 nemških milj deleč priderli. To se je zgodilo. Kako bodo pa zdaj zastran miru obravnovali, o tem pa še do zdaj ni nič gotovega znano. Tudi Garibaldi je bil neki za primirje, ker je videl, kako zelo da potrebujejo njegove čete vsaj za nekaj dni počitka. Kralj je imel poslednje dni svoj glavni stan v Padovi in od tod je neki tudi Benetke obiskal. Po Beneškem se je tudi že oklicala talijanska ustava in pa da so vsi samostani in konkordat vzdignjeni, dasiravno še Napoleon ni očitno svoje volje naznanil, kaj da prav za prav z Benečijo misli, pa tudi terdnjave so še v naših rokah. Razun velike zgube, ki so jo Lahi uterpeli pri Kustoci in Visu, kjer je vtonil tudi imenitni poslanec Boggio, zadela jih je oni dan spet grozna nesreča. Silna oklepnica „Atfondatore44 ali potaplja-vec, ki je veljala več milijonov gld., in v ktero so vse zaupanje stavili, potopila se je v silnem viharju v Jakinski luki; le mornarji so se rešili. — Lahom je tedaj vse nasprotovalo, ali vendar še niso hotli dati miru in jih je neki Napoleon moral prav dobro prijeti. Govori se tudi, da se skorej prične rimsko vprašanje reševati. Kazne novice- * Dan današnji se godijo res še čudne reči. Tako je hotla bojna sreča, da se bode v sredi Evropo zemljovid precej zelo spremenil in sicer Prusom in Italijanom v prid, da neha stari nemški „bund44 in da Avstrija postane za naprej samosvoja evropska deržava. To so gotovo velike in jako pomenljive dogodbe, ki zanimajo celi svet. Pa še druga za ves svet jako imenitna in važna dogodba se je one dni izveršila. Angležem pa Amerikancem namreč se je po večletnem trudu po sreči izšlo, da so sicer po mirnem potu ali vendar v silnem boju zoper naravno moč in silo in tisočere druge ovire pomorski telegraf čez atlantiško morje srečno napravili in tako Evropo pa Ameriko zedinili in v neko ožo zvezo spravili. „Times44 piše 27. jul. o tem za veke slavnem činu tako le: „S tem, da se je to delo, ki jo za celi švet tako važno in čudovito, srečno doveršilo, doživeli smo na vse strani imenitno dogodbo, ki nam je še zdaj ni mogoče natanko popisati. Dva najmočnejša naroda na svetu občujeta lahko zdaj vsako uro med sebčj. Angleška in amerikanska vlada lahko zana-prej vsaki čas hitro pa svobodno svoje medsebojne zadeve rešujete, ker ne bo treba dolge morske vožnje tje in nazaj čakati, kar je bilo dozdaj jako mudivno, in so lahko med tem časom vse druge in nove okoliščine nastale. Zdaj pa, ko se je to velikansko delo srečno izveršilo, tudi ni več dvomiti, da se bode v malo letih po celem svetu telegraf napravil. . . . Res je to delo imenitno in slavno za naše čase, za narod naš in one može, ki so ga kljubu vsem zaprekam do-veršili. Po vsaki ceni zaslužijo med dobrotnike človeškega rodu prišteti biti!44 — Začeli pa so dolgo pomorsko cev 13. julija t. 1. pri mestu Valenciji na zahodnji strani ir- skega otoka v morje pokladati in prišli 27 zvečer srečno v morski zatok amerikanskega otoka „Newfoundland-4, od koder ni deleč do suhe zemlje. Morje je na več krajih po 15.000 angleških milj globoko, široko pa v tej daljavi 500 nemških milj. Imeli so s sebo največo ladijo, „Great-Eastern44 ali „Leviathan44 imenovano, in še 3 druge velike bojne ladije, ki so vozile pomorsko cev. 27. j. so se že poslali pervi telegrami angleške kraljice in pa severo-amerikanskega pervosednika. V začetku se ve da bo cena kaj visoka, potem pa se bo gotovo znižala, kakor pri drugih. L. 1846 so neki začeli v pervo nanj misliti, pa po večkratnih poskuš-njah, kakor leta 1858, izpelj ali so ga srečno še le letos. * Po pruskoin vladinem listu „Staatsan-zeiger44 zgubili so naši v nesrečni grozopolni bitvi pri Kraljevem Gradcu 40.000 mož, Prusi pa ne več ko 10.000 (?) Naših je bilo menda v j e ti h 18.000, zgubljenih 11 bander ali zastav in blizo 200 topov. '* Po dobroti visokospoštovanega in u-čenega novomeškega gimn. vodja prejeli smo oni dan program novomeške gimnazije. Z veliko radostjo in pohvalo naznanjamo svojim bralcem, da stoji na čelu zopet slov. sestavek („Popotovanje našega gospoda J. Kr.44 itd., od prof. in kateheta o. Jan. Stau-daherja), ki bode marsikterega, zlasti pa učence prav zelo zanimal. Vendar pa pristavljamo za zdaj edino to opombico, da ima preveč tacih oblik, ki se ne zlagajo s slovnico in kakor danešnje dni izobraženi Slovenci sploh pišejo. Zdi se nam, da te nekako ta spis kazč. Potem se nam še to tudi jako čudno zdi, zakaj da so uektera krajinska imena nemška, nektera pa slovenska pristavljena? Če se n. pr. ve za slov. ime „Seifenberg44, zakaj bi se ne moglo zvedeti tudi za „Bischoflack44, itd. Tega pa ne orne-jamo za to, da bi kterega naših slavnih rodoljubov razžaliti hotli, temuč le za to, ker se je tej doslednosti res čuditi! * Kolera se širi vedno bolj in bolj. Piše se, da jih je tudi na Dunaju že nekaj za njo pomerlo, in da se je prikazala tudi že v Parizu in Londonu. V Berlinu jih je neki do 28. jul. za kolero zbolelo 4262 in izmed teh jih je več ko polovica umerlo, ozdravelo pa samo 470. Bog nas je obvaruj! * „Glasnik44 za mesec avgust imamo v rokah. Kar smo o drugih listih rekli, reči moramo tudi o tem, da nam je tudi ta kaj zelč všeč in da obsega spet lepo torbico mnogoverstnega lepoznansko-podučnega branja. Častiti bralci so gotovo z nami enih misli, zatorej povemo hitro naslove' posameznih sestavkov. V vezanem zlogu so pisani : „V noči44 in „narodne pesmi44, v nevezanem pa: „Črtice iz življenja na kmetih44, ki jih spisuje nadepolni in verli Andrejčekov Jože, potem nadaljevanje povesti: „Rudeča suknja44, daljo jako zanimivi spis „O narodnih pesmih srbskih44, „Misli tuje in lastne44, „Značaji iz življenja naroda našega44 („Butelj-Matevž44), „Narodne pripovedke44, „Slovansko berilo44 v serbskem, češkem, poljskem in ruskem jeziku, „Obrazi iz narave44, „Narodne stvari44, „Književni obzor44 slovanske književnosti, in slednjič „Besednik14, ki ima sporočila iz Celovca in Ljubljane. —-Slovenci sezite pridno po njem ! Gradec, 11. avgusta: 38 «9 *o * «. Prihodnje srečkanje je 25. avgusta 1866. Dunajska borsa!7. avgusta 1866. 6‘Vi) metalike ..... . 69,— 6 % nacij onal . 63,— i860 derž. posoj ..... . 73.90 Bankine akcije ..... . 097.- Kreditne „ . . . . 142.10 London . 126.— Rovi zlati . 6.02 Srebro . 124.60 Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Ki einmayerj a odgovorni vodnik R. Bertschinger.