NAS DOM
September 1935 ŽENSKI SVET
Leto Xm. 9
Materinstvo
Moti in slovenščina
Kultura Tsakega naroda se ocenja po razvoju in lepoti njegovega jezika. Uženi jezikoslovci in umietniki leposlov-ci so s6 v prav vsakem kulturnem narodu trudili in se še trudijo, da bi jezik v pisavi in govorici čim bolj ugladili, očistili in obogatili. Ljudstvo, preprosti človek, kmet ia delavec, pa je začetnik vsakega jezika in njegov ustvaritelj. Kakor je najlepši demant postal dragocenost šele potem, ko ga je obrusil in oblikoval umetnik brusač, je tudi vsak jezik dobil svojo leipoto p o stoletnem trudu jezičnih strokovnjakov. Tako šole je postal jezik sposoben, da izraža najgloblje misli, da je bogat in prožen v opisovanju čustva in zunanjih naravnih lepot ter krepak in udaren, kadar je treba poveljniku ali govorniku. Jezik je najpopolnejše glasbilo in prihaja iz grla umetnika pevca . ali deklamatorja, igralca, propo-vednika z elementarno učinkovitostjo, kakršne ne more doseči noben instrument. Ni ga kmalu užitka, ki bi bil večji in lepši, kakor ga nam nudi jasna, pravilna govorica maternega jezika. Zato je materinščina največji ponos in naj-strastnejša ljubezen vsakeiga resnično izobraženega naroda, a vsak sovražnik se zaveda, da je najbolj uspešno orožje jezik. Dokler ostane čist jezik, živi narod; ako bi se pokvaril in iztrebil jezik, bi se utopil narod v tujščini.
Stoletja so se trudili Turki, da bi iz-ruvali srbščino, a srbska molitev in srbska narodna pesem sta ohranili srbski narod. Nemci so storili vse in uganjali najgrše nasilnosti, da izkoreninijo slovenščino; posrečil se jim je naklep deloma na naši severni in deloma vzhodni narodni meji, izjalovil pa na ozemlju današnje Dravske banovine. Z istim orožjem se bore različni naši sosedje proti slovenščini. Polkovnik P. J. Markovič pripoveduje v svoji kujigi „Iz minulih dana" vojne spomine iz 1. 1915—18 in kako so nameravali Bolgari iztrebiti Srbe z ozemlja Vranja, Leskovca in Niša. Bolgarski general Protogerov je izdal svojim vojskam povelje; „V kateri hiši najdete srbsko knjigo, vedite, vojaki, da je to isto, kakor da ste našli top ali drugo orožje!" Tu bolgarska vojska je poklala na tisoče srbskih žen, otrok in mož, ker so čitali srbske knjige in govorili
srbščino. Toda jezika niso mogli zaklati in s krvjo prepojeno ozemlje je ostalo srbsko.
Tako je naša najvrelejša molitev, da bi bili Slovenci na severu, jugu in vzhodu — vredni bratje Srbov iz ozemlja Vranja, Leskovca in Niša.
Mnogi pa so, ki se ne zavedajo krasote, bogastva in moči materinščine; brez čuta so za največje narodno bogastvo. Človek, ki ima dober okus in resnično omiko, pazi na svojo obleko, na urejeno stanovanje in na vse zahteve družbe; snažnost, lepota in red so mu pogoj srečnega življenja. Na nekaj pa često pozablja in se morda nikoli ne spomni: na snažnost, lepoto in red v svoji govo-rici_ in svojem pisanju. Dama najmod-nejše toalete, vsa po modi ondulirana, frizirana, šminkana, manikirana itd., gospod imeniten in bogat ter negovan, a govorita kakor najzanikarnejši postopači. Jezik jima je pravcato sračje gnezdo neiriških, laških in bogve še kakšnih spakedrank in ordinarnih pouličnih izrazov. So rojaki obeh spolov, ki ne znajo povedati treh stavkov v čisti in lepi slovenščini, nego jo mešajo z nemščino ali italijanščino, da bi človek pobegniL Nekdo je dejal o tej vrsti neokusnežev: „Krava muka, konj lezgeče, mačka mi-javka in pes laja. Nikjer pa še nisem čul psa, ki bi lajal, mukal in mijavkal ali konj, ki bi rezgetal, lajal in mukal obenem in zaporedoma. To znajo le nekateri naši rojaki, zlasti pa židane dame!" — Res je, vse se neguje, samo jezik ne. In prav v takozvanih „dobrih" hišah. Kmet in delavec sta glede okusa in čuta za jezik visoko nad to jaro gospodo. Le poslušajte na cesti, na vlaku, v tramvaju ali na posetu, kako govoričijo odlično oblečene gospe in fini .gospodje, pa vas bo sram, da jo v Slovencih možna taka jezična barbarščina. Tem za snažnost in lepoto govorice brezčutnim ljudem je jezik le sredstvo sporazumevanja. Zato prav nič ne pazijo, kako govore. Z^ obleko, obutev in stanovanje skrbe z vso natančnostjo in se zavedajo, da , nima le svrhe, da jim ščiti telo pred mrazom in dežjem, pred ozeblinami, solnčarico in nahodom; skrbe, da jim je obleka in stanovanje tudi lepo, snažno ter izraz osebnostnega okusa. Toda glavni izraz našega bitja, našega okusa in čustva za lepoto je baš naš jezik, naša govorica.
:57
Zato je kulturnega Slovenca vpray sram, kako nekaterniki zanemarjajo svojo govorico, kako jo smešijo pred tujci, kako dokazujejo, da slovenšcina sploh ni samostojen jezik, nego nekak jezikovni volapiik. Sramoto dđajo ti neokusne-ži vsemu narodu in prav bi bilo, da bi se jib javno žigosalo. Saj ne dela talco noben drug kulturen narod na svetu, in ni Nemca, ki bi v Berlinu ali na Dunaju po oesti v isti sapi govoril nemški in. slovanski in romanski; v Rimu ali v Milanu pa bi Italijana pretepli, ki bi žlobodral laški, slovenski in francoski v enem stavku.
Matere imajo dolžnost, da pazijo na lastno govorico in na govorico otrok. Veliko krivde ima dom. Matere pogresk in grdih, tujih izrazov v hiši ne iztreb-
ljajo, nego včasih, smešne spake otrok celo negujejo, ker se jim zde dražestne ali komične. Šola ne more storiti vsega in v mladosti vsejani greh se težko iz-ruje. Mati naj pazi, da posli ne kvarijo jezika otrokom in naj pove poslom in otrokom, kako naj se izražajo, z ostrostjo in resnobo. Uči pa naj se tudi sama jezika, ki se neprestano olepŠuje in bogati, iz leposlovnih knjig, ki naj jih čita z deco in se razgovarja o njih. Lep jezik, pravilna govorica je najlepši dar matere otrokom. Naj bi tudi naša deca lahko s ponosom in ljubeznijo rekla, kar je zapel o svoji materi naš Valentin Vodnik: „Kar maf je učila, me mika zapet*, kar starka zložila, jo lično posnet'!"
Terezina.
Zdra vsi vo
Hiigiiena noseče žene in porodnice
Noseča žena mora Še posebno skrbeti za čistočo svojega telesa. Gledati mora, da ima na sebi vedno čisto perilo, da se večkrat okoplje v topli vodi ali se vsaj vsa umije. Na čistem telesu se tudi perilo ne umaže tako hitrö. Še posebno važnost pa mora polagati na čistočo spodnjega života. Dalje perilo noseče žene ne sme nikjer tiščati ali vezati, vsi komadi naj bodo napravljeni tako, da vise od ramen. Najbolje je tako, da so Mačke in srajčka združene v en komad. Kaj naj ima noseča žena pripravljeno za porod?
1	trebušni pas, dosti obvez, več brisačj
6 rjuh in prevlek za blazine,
2	kosa nepremočljivega platna, nekaj zaponk, zavojček sterilizirane
vate, vazelin, lizol, nočno posodo in umivalnik z vrči mrzle in tople vode.
Pas je lahko napravljen iz starega mehkega blaga. V ta pas se porodnica povije takoj po porodu, da ji ne ost^e trebuh in se sploh bolje počuti v njem. Tudi obvezo naj bodo iz starega blaga, samo da so bele, Čisto oprane, prekuhane in posušene na solncu. Ni pa dobra zato vsaka cunja, kakor to mislijo nekatere žene. Z nečistimi krpami se lahko prenesejo bacili, ki takrat tako hitro povzroče zastrupljenje krvi, saj je vse odprto in krvavo.
Vsi predmeti, ki se potrebujejo pri porodu, naj bodo zloženi na manjši mizi in čim bliže porodnice, da ne begamo okrog v najnujnejšem trenutku. Isto velja tudi za mrzlo in toplo vodo. To vse je lahko pripravljeno že nekoliko prej. Kako pripraviti sobo in posteljo za porod: Soba, kjer bo porod, mora biti temeljito čista, svetla in zračna. Okna morajo
imeti zastore, da se soba po potrebi zasenči. Iz sobe. naj se začasno odstranijo vsi predmeti, ki niso nujno potrebni. Porodniška postelja se deli v stalno in začasno posteljo.
Navadna postelja: Če se vzmetna žiin-nica udira, položimo čez to nekaj ravnih desk, da ostane postelja neudrta in ravna med porodom. Te desko se morajo takoj odstraniti, čim je porod končan. Pustimo jih le v tistem primeru, kjer je vzmetnica sltiba. Ako je vzemtnica ali žimnica udrta, je delo okrog porodnice zelo otež-kočeuo. ker se vsa izločena kri odteka pod hrbet bolnice, žimnico moramo zavarovati z nepremočljivim platnom ali časopisnim papirjem, ki ga pripnemo ob straneh na žimnico, da se ne premika. Čez platno ali papir je dobro pogrniti še staro rjuho in Šele potem razgrnemo glavno rjuho, ki jo pa tudi pripnemo na vseh štirih straneh z zaponkami. Čez to rjuho pogrnemo še tretjo, čez pol preganjeno rjuho, ki pride porodnici naravnost pod hrbet. Tudi to rjuho je treba dobro pripeti ob straneh. Ta napol pregianjena rjuha je zelo praktična. Če se na postdji umaže, jo z lahkoto zamenjamo s Čisto, ker nam ni treba porodnice nadlegovati z obračanjem.
Začasna postelja: Napravimo jo tako, da pogrnemo čez vso pravkai- opisano posteljo nepremoč-Ijivo platno ali časopisni papir, ali pa oboje, da bo bolj varno. Čez ta papir se pogrne rjuha in dobro pripne na vseh štirih straneh. Pod hrbet porodnico položimo večkrat zloženo flanelasto rjuho ali kako drugo mehko blago, da popije več krvi. Vse pa mora biti čisto oprano in prekuhano. Perilo, ki se umaže pri porodu, se prav nič ne pokvari, zato ne smete nikdar štediti s perilom ali misliti, da je takrat vse dobro. Ravno takrat je najmanj vse dobro, ker je žena najbolj
potrebna čistoče in ndobnosti. Omadeževano perilo se namoči v mrzli vodi in namili. Čez nekaj ur se perilo iz^re v topli vodi in madoži popolnoma izginejo.
Cim je porod končan, se začasna postelja odstrani. Bolnica ne sme vstati, temveč jo moramo le nekoliko privzdigniti in mirno potegniti nepotrebno posteljnino izpod nje. Na ta način pride porodnica kitro in lahko v čisto posteljo,' kar vpliva nanjo zelo blagodejno.
Postelja porodnice mora biti dostopna od vseh treh strani, tako da zdravnik ali babica lahko prideta k postelji od obeh plati.
Kako pa naj si uredi porodno posteljo žena, kateri se ne zasmeje v obraz polna omara belega perila, ko jo odpre? In vendar se da tudi iz malega napraviti dobro, samo malo več volje in potrpljenja je treba. Po naših kmetskih domovih so postelje napravljene še večinoma iz koruznega lika; Saj tak lik ni ravno tako slab, samo da bi bil dobro razčesan in prevleka tako napravljena, kakor pri zimnici, i. j. da ima zaganjene vogale. Tako napravljena prevleka se vse lepše vleže v leseni postelnjak. Lik je treba vsak dan sproti poravnati, da se ne napravijo kotanje. Vsaj dvakrat na leto ga je treba stresti na solnce, da se presuši in odpade, kar je zdrobljenega. Vsako jesen pa ga je treba nadomestiti s svežim. Čim drobneje je lik razčesan, tem udobneje se leži na njem. Ker pa je koruzni lik sam na sebi mrzel in trd, je trelja, da si žena ob porodu pogrne čez slamnjač še plahto ali slabo vatiramo odejo. Preko tega pride potem nepremočljivo platno ali časopisni papir, in čez to rjuha, ki naj
bo pripeta. Sicer pa naj si pripravi porodno posteljo svojim sredstvom primerno po prej opisanem načinu. Vedno pa naj se zaveda, da je vse samo njej v dobro. Na nobeni postelji ne sme manjkati zgornja rjuha. Zgornji del odeje pride ravno tako ali pa še bolj v dotiko s telesom in kar pride ma telo, mora biti pralno. Vatiraue odeje se ne dajo prati in zato se na takih odejah grmadi nesnaga leto za letom, da je nazadnje že tako umazana, da se človeku gabi, ko jo vidi. Pred porodom mora žena posvetiti največ skrbi sama sebi. Nihče drugi ne bo tako potreben dobre postelje, tečne hrajie, miru in počitka kalcor ona.
Nekoč me je zanesla pot v imovito kmetsko hišo. Pričakovali so prvoga otroka. žena je imela pred tem že devet splavov in včasih se je to zgodilo tik pred porodom. Morala bi bi,ti torej posebno previdna in napraviti vse, da se porod srečno izteče in ji ostane vsaj eno dete pri življenju. Na mojo veliko začudenje najdem to ubogo ženo ležečo na tleh na kupu rjavih vreč; in nikjer ni bilo sveže oprane krpe. Postelja je bila sicer pripravljena, spodnja rjuha čista, odeja brez rjuho in 4 debele pisane blazino naložene druga vrhu druge. Porodnico smo takoj prenesli na posteljo, ki sem jo preje še popravila, da je žena ležala udobneje. Porod se jc izvršil normalno. Dobili so hčerko. Mož je bil presrečen in ni vedel, kako bi bil pomagal. Pri nadaljnji oskrbi porodnice so se strogo držali mojih navodil in sprevidela sem, kako so ljudje dostopni modernim naukom, če jih znamo prepričati, da je to njim res v korist.	(Dalje prihodnjič.)
Žena in družba
Zame je vse dobro
To je usoden izrek preveč skromne in ponižne, od nikogar upoštevane žene, kakršnih živi po svetu na milijone. „Zame je vse dobro" pravijo žene, ki so večini mož najbolj všeč; to je žena sužnja, hišna dekla brez plače, brez pravice do počitka, rob moža in otrok, pa morda še tašče in tasta ter cele vrste sorodnikov. Žena je, o kateri se najmanj govori in piše. Spoznate jo lahko: lanski Idobuk nosi in oblečena je tako, kakor se že dolgo ne nosijo niti služkinje niti delavke Zadelane roke ima, vedno se ji kam mudi, plaho se drži in videti jo je kvečjemu na trgu ali v prodajalni. Vedno je doma, največ v kuhinji, počepa in se plazi po vrtičku, kaplje, pleve, sadi. Nihče ^ je ne išče, nihče ne vpraša zanjo, saj vsi vedo, da nikoli ne utegne pokramljati in po-veseliti se v prijetni družbi.
I.e ako vidite vzorno urejeni njen dom, njeno do zadnjih malenkosti po-
spravljeno kuhinjo, njen z vso skrbnostjo gojeni vrtiček, pa ako vidite njene vzglod-no odgojene otroke, vedno čisto in pravilno oblečene, ter njenega zmerom iz-likanega in navadno imenitno izpitimega gospoda soproga, zaslutite, da obstoja žena, ki vse to doseže in stori, a ostaja skrita, neznana, neuvaževana in nespo-štovana.
To je žena, ki je je zgolj žrtev: živi, misli, skrbi in trpi le za obitelj, za hišo, za red, snago, udobnost in zadovoljstvo moža in otrok. Zadovoljna je, ako so siti, lepo oblečeni in dobro obuti in ne prehaja preko krpanja oblek, pospravljanja omar in vsakega kotička od kleti do podstrešja v obiteljskem domu. Vse to ji je prvo, najvažnejše, a sama je zadnja in brez pomena, saj zanjo vedno zmanjka denarja in časa. Za vsako malenkost na korist, udobnost in zadovoljstvo moža in dece se bori, ponoči in podnevi razmišlja, kako bi jim življenje izboljšala in polepšala, a kadar gie zanjo, za njeno obleko
:59
in hrano, za njen dopust, postane Čudno slaba, nema in brez energije. Saj bi rada bila tudi ona lepo oblečena, rada bi si privoščila kak duhovni ali teLe&ni užitek, predvsem ipa uialo počitka, toda zanjo ni sredstev, ni časa.
Mogoče pa tudi, da izvira njeua skromnost in ponižnost iz podedovanega suženjskega značaja; morda iz vzgoje staršev, ki so svojo deco le strahovali in jo odgojili za neme stroje; morda izvira iz bedne mladosti, iz katere jo je rešil mož. Hvaležna je, da je ušla iz robstva staršev ali iz siromaščine, da se je z zakonom preselila v pristan, kjer vsaj lahko diha, uživa solnce in zrak ter ni več le psovana, hkratu pa lačna in raztrgana. In tako ji je mož, namesto tovariš in prijatelj, danes Bog, pred katerim se čuti majhno, nevažno, le od hvaležnosti prekipevajočo „deklo gospodovo". Ljubiti pomenja zanjo služiti, trpeti, poniževati se in biti z vsem zadovoljna. Niti na misel ji ne prihaja, da sta mož in žena v zakonu, v hiši. napram poslom in ded enakopravna, da je njeno delo doma prav toliko vredno, kolikor moževo v uradu ali javnosti. Z glavo maje, ko sliši, da so ženska društva, ki zahtevajo za žene nove „pravice" in strmi, da nekatere žene, ki so tudi matere in gospodinje, javno govore in celo pišejo za žensko volilno pravico. Zde se ji pretirane, smešne, menda kar prismoj^e s takimi nepotrebnimi zahtevami. Čisto nič je ne zanima politika; če vzame slučajno v roke dnevnik, čita le osmrtnice, novice s trga, vremensko napoved in o porodih dvojčkov ali trojčkov ter kvečjemu še o novi modi za obleko dece. Najljubša literatura so ji kuhinjski recepti in praktična navodila, kako se uspešno preganjajo molji in ščurki, kako se doseže najlepši blesk parketa in pohištva in kako se z največjim pridom lahko uporabijo stare jedi in raztrgane cape, ki se nikakor ne dajo več zakrpati. Nerazumljivo ji je, orlkod jemljejo druge gospodinje-matere Časa. da hodijo v kavarno, in -trdno je prepričana, da mora biti po takih hišah, i® kater ül žene obiskujejo koncerte in gledališke predstave, strašen nered, nesnažnost in skrajno zanikarna kuha, otroci so prav gotovo zanemarjeni in nevzgojeni, mož pa je brez dvoma obupan revček.
Taka ponižna in preskromna žena je cesto naravnost domišljava na svoje asketsko odrekanje in na svojo meniško resignacijo vsemu, kar je v zvezi z lepoto, umetiiistjo in svobodo. Posmehuje se drugim ženam, ki so drugačne, in jih ima za lene ali celo pokvarjenke. Saj je Bog že v raju določil ženi ves delokrog: v bolečini naj rojeva otroke, po možu naj ji bo poželenje in -mož ji gospoduj!
Preskromna žena torej hoče biti žrtev, sužnja in dekla, čepniv vidi, da drnij-e že-
ne žive in delajo druga-če, da so kraljice svojih domov, ljubljene od otrok in spoštovane od svojih mož ter da so uvaževa-ne ipovsod kot bistre, energične, sposobne, vse dolžnosti urno in spretno vršeče žene. Ona se ne zaveda, da „če dva delata isto, še ni isto", zakaj eden dela z možgani, a drugi le z rokađni, da ima zato eden zmerom čas tudi zase, a dru^ ga nima nikoli. Zato bo na svetu večno tako, da bodo po krvi in vzgoji preskromne ponižnice vzdihalie: „Zame je vse dobro", druge, borbeno napredne in moderne ženske pionirke pa bodo brez bojazni odločno izjavljale; Za nas ni še nič dovolj dobro, ker hočemo in moramo biti popolni, svobodni državljani, kakor naši možje!
T e r e z i n a.
Delo gospodinje izraženo v številkah
Gospodinja, ki vrši vse posle v hiši brez gospodinjske pomočnice, opravlja delo, ki bi ga sicer izvršila plačana moč. Poleg tega še prihrani zanjo hrano, stanovanje, razsvetljavo, čistila, perilo, zavarovalni znesek, božično darilo i. dr. Ako seštejemo vse te izdatke in prištejemo še plačo pomočnice, znaša vse skupaj najmanj 700 Din. Poleg vsega tega pa gospodinja še šiva, krpa, vzgaja otroke, jim pomaga pri učenju. Seve gospodinja sama tudi povsod vse bolj štedi, pazi na vsako malenkost, ne potolče in ne pokvari toliko. Te prihranke lahko računamo najmanj s 300 Din mesečno, tako da prisluži gospodinja s svojim gospodinjskim delom vsaj 1000 Din mesečno. Potrebno je, da se od časa do časa izrazi to v številkah, kajti mnogo mož je,^ ki trdijo, da žene nič ne delajo in ničesar ne pripomorejo k blagostanju hiše. Kdor je pravičen in uvideven, pa |/riznava, da treba ženino delo prav tako všteti v rubriko dohodkov, kakor možev zaslužek. Cena gospodinjinega dela pa raste s številom družinskih članov. Tako se lahko zgodi, da delo težko obremenjene gospodinje in matere Številne družine čestokrat presega zaslužek moža. Kajti taka gospodinja dela nepretrgoma ves dan, pa še ponoči. Potrebno je, da to pretehtamo in ne podcenjujemo za-'?Iužka takfi ŽR.n»='.
A tudi gospodinji, ki opravlja gospodinjstvo, moža in otroke s pomočjo go-spo^njske pomočnice, ne smemo odrekati vrednosti njenega dela. Ako si zna prav razdeliti delo zase in za pomočnico, lahko prihrani mnogo denarja in deluje torej pridobitno. Voditi gospodinjstvo zadovoljivo in skrbeti za blagor družine preko vseh kriz in neprilik, je težko skr-bipolno delo, ki zaslužuje vse priznanje, 11 tudi denarno vrednotenje.
60
Mali nasveti ob urejanju stanovanja.
bobe ne smejo biti prenatrpane. Vanje spada po inožniosti samo to, kar v resnici sluzi praktičnim svrham. Postelje so se zelo umaknile novodobnim, želo smiselno sestavljenim divanom, ki docela nadomeščajo postelj; so prav udobni, imajo ob .strani čestokrat še nekako nočno omarico ali polico za knjige ter svetilko. Vsi deli pohištva so nizki, da jih lahko dosežemo in vsak dan obrišemo. Obešalniki za zavese (karnise) morajo biti iz enakega lesa kakor je pohištvo ali so medeninasti. Zavese naj bodo iz mrežaste ah kake druge tanke tkanine, da lahko propnsčajo zrak in tudi solnce Včasih so segaU zastori prav do tal in zgoraj visoko nad okna. Dandanes za-, dosca, ako dolžina spodaj in zgoraj nekoliko presega okno. Vsekakor imajo zastori v mestu, zlasti v ozkih ulicah dru? namen kakor na deželi, 'v mestu nai£ n^l'^S	da obvarujemo stanovanje
pogledov radovednih sosedov. Na vasi tega m treba. Ako imamo stanovanje z tepun ra^ledom na hribe, gozd, vrt, te-' najlepši zastor, najmičnejše oz^je nasim sobam pač božja narava.
v flvjl, (	''	"aj l">do
s^+n P^ prikrivajo najlepšega na svetu Potegnemo jih preko vsega okna le tedaj, če je razsvetljava za oči pre-o.stra. ^ Namesto oglatih uvajajo prav zelo okroglo mize, ki so zlasti za manjše sobe zelo primerne. Lahko stoje na sredi ali kjerkoli. Okrogla miza ima tudi to prednost, da je ob njej vsako mesto ena-'''^lajo skrbi.
kako določimo mesta, kadar imamo družbo. A tudi oglata podolgasta miza SI je ohranila svoje spoštovanja vredno mesto tam, kjer so sobe prostorne, da se nam m treba bati njenih oglov, ki so- v tesnem stanovanju prava opasnost. — Jlredence nimajo nikakih visokih nastavkov: dolge in prostorne so, da iz-lalika vse alozuno vanje. Kredence in omare za perilo so prirejene čestokrat tako, da imajo v predalih še nekaka povsem plitka predalca, ki jih potegnemo ven, da imamo pregled tudi nad onimi stvarmi ki imajo mesto bolj zadaj. — INaše pohištveno mizarstvo je v zadnjih desetih letih prav izredno napredo-val^o. Za lepim, modernim, praktičnim pohištvom nam ni treba gledati v tuiino-vsega irnamo dovolj in na izbero doma Razne obrtne razstave nam kažejo najlepšo in bogato izj^ero pohištva naših mizarjev; velika prednost tega pohištva je, da razmeroma ni drago.
Da izboljšaš polituro pohištva, zavezi v mehko platneno krpico zmletih ore-hov, zaTCŽi m z njo drgni v malih krogih po oškodovanem mestu. A to treba de-
Praklična navodila
Nikoli odprt! Pristen samo v modrem ovitku.
lati zelo vztrajno ter orehe včasih izmenjati. Dobra domača sredsrtva so tudi-namizno olje in kis ali olje in petrolej, vednq_ dobro zmešano. V to pomoči večji kosmič vate, ki ga potem ovij s platneno Ivi-pico m drgni po dotičnem mestu aJi polagoma po vsem pohištvu, potem na izbrisi s suho krpo. Seveda je potrebno, da pomakas opetovano vato v zmes olja in kisa m izmenjavaš vato in krpico, ki ne sme biti zamazana. Lepo se sveti pohi-■stvo, alp zmešamo 8 žlic olja, 1 žHco sppita m 1 žlico terpentinovega olja ter utiramo to mešanico z vato in krpico vztrajno v pohištvo. Nekatere trgovine barv prodajajo tudi že gotovo polituro, a treba biti oprezen, da ne pokvarimo namesto da bi popravili.
Kako čistimo predmete v kopalnici? Jvad ali banjo, ki je v kopalnici najvažnejši predmet, otremo najprej s krpico, ki JO pomakamo v terpentin, nato jo izperemo s toplo vodo in milom. V pločevinasto kad treba spustiti najprej malo mrzle vode, potem šele vročo. Tudi jo moramo takoj po kopeli osnažiti s pralnim praškom, ki ne vsebuje sode. Najlepše pa očistimo tako banjo z razredčenim alkoholom, pomešanim z zmleto kredo. Nikoli ne smemo uporabljati peska
:61
za čiščenje banje. - S pločicami obložene stene umivamo z gorko milnico madeže prej odslranimo s kisom ali bencinom. — Pipe osnažimo z milnico, pomešano z nekoliko salmijaka in naposled^s čistilnim praškom. - Držaji za brisače radi riave, ako niso dobro poniklam ah 5 kroittom preTlečeni. Rjo pomočimo za pafur s prfrolejem, potem očisimio vse z mešanico kredinega prahu m salmijaka. Vse kljuke in držaji v kopalnici naj bodo emajlirani ali Tsaj prepleskam z oljnato barvo. - Gobe, ki so postale mehke, položimo za nekaj časa v slano ™d7 ^ v raztopino hipsrmangauovega kislega kalija, ki ga dobimo v lekarm. Zadošča, da raztopimo par zine v vodi. Zmehčane ščetke za nohte takisto polotimo v slano vodo. -- Cev za kUstuo in druge gumijaste predmete od časa do časi nimažemo z glicerinom. Ako so zelo otrdeli, jih namočimo najprej v vodo pomiešano s sal-mijakom, potem jui obrišemo in namažemo glicerinom. -Slamnate preproge snažimo s scetko in slano vodS. - Ako so stene kopalnice pleskane z oljnato barvo, jih treba umiti z mlečno milnico (milo, pomešano z mlekom), kateri pridenemo še malo salmijaka. Posebno treba paziti, da voda m prevroča. - Steklene police snažimo z vodo, pomešano s kisom, mastne madeže na niih Da preje z bencinom.
' Od enV in istega kosa je napravljeno perilo - pa se .ga nekaj kinalu r^--^rga'^ nekaj zwere in nekaj ga je se ko da e novo. fo je gospodinjam večkrat uganka, - ker ne pomislijo na pranje. Kajti mnogo pralnih sredstev pri odloce-vS u^esLgf razjeda tndi tkivo, docim droga sredstva zopet nesnap samo p^ hkiio a ie od tkanine ne odlomijo. V t^ je rešitev uganke. Hatorog-ovi i^lfa: katoroK-ovo mUo; Zlatorog-ovo ierpenb-fovTSlo kakor tudi Zlatorog-ove lus^ pa temeljito očistijo vsako perilo nesnage in s tem pospešujejo trdnost perila. Zla-torog-ovi izdelki slove po svoji izdatnosti in po svoji učinkovitosti. Nale vrle gospodinje dobroto Zlatorog-ovih mü dobro poznajo, ker _trde: „Le Zlatorog mulo da
''^^VodT^v'čevljih. Da voda ne prodira skozi usnje v čevlje, jih namazi z rici-
novim oljem ali glicerinom. Podplate lia maži parkrat zaporedom s kuhanim m gorkim lanenim oljem.
Trdovratne mastne madeže očistiš najbolje z volovskim žolčem. V ta namen zmešaj 2 litra vroče vode m 1 volovski žoac. Polovico porabi za mencanje, drugo polovico za izpiranje. Naposled se izplakni v mlačni vodi in vlozi med dve krpi, da se osuši; vlažno zlikaj narobe.
Ocetnokisla glinovica, imenovana tndx bnrova voda, naj bo vedno doma pn rokah. Z razredčeno ocetno ^linovico umivamo rane, da se	^ ^ ^f,"!® ; stvo namreč rano hladi m vleče skupaj.
hkratn pa preprečuje zastrujiljenje. Ocet-
nokislo glinovico dobimo v lekarnah kol "dcočino ali v obliki tablet, ki nh raztopimo v vodi. Zelo razredčeno glinovico uporabljamo tudi za grgranje ali za oh-kladke pri oteklinah. Tudi svinčeno vodo devljemo kot obkladke na otekla mesta.
Kadar se bliska in grmi. Zgodi se lahko, da nas na prostem preseneti nevihta, pa ne vemo, kako naj se scitimo strele. Na travniku ali sploh na planoti, kjer v bližini ni ničesar, kar bi s svojo višino privlačevalo strelo, je najbol^je, da ležemo na Üa. Ako smo v takem času v gozdu in ne moremo hitro iz njega, se po možnosti postavimo pod bukev, ki ni preveč visoka. Znano je namreč, da bukev ni tako zelo privlačna za streK medtem ko v hrast jako rado tresel. V času nevihte se nikoli ne zadrzujmo v večjih skupinah. - Doma ob nevihti radioaparat spojimo z zemljo, ker sicer privlačuje strelo. Iz istega vzroka je tudi opasno govorjenje po telefonu kadar tresTa Ne dotikijmo se kovmastih pied-Stov igel, kvačk, šivalnega stroja in Sugih. Pretiran strah pred gromom je Siešen, nasprotno, pa je opreznost prav potrebna.
Jesensko zelenje ohraniš dolgo sveže. V jeseni, ko listje oinmem ter dobi n. pr. zlasti bukev prekrasno^ rdečo barvo, si lahko ohranimo take šopke dolgo čaša sveže, ako postopamo na sledeči Mćin: Lepe jesenske l^adike ^aknemo v vaze, kamor smo približno 15 cm visoko nalili vode in glicerina, vsakega polovico. šopek ostane svez vec mesecev.
K U h i n i a
Dobra uvodna jed. MaLe lončene modelčke, za vsako posamezno osebo posebej, napobli s sledečim; Ubij v vsako pModico previdno jajce, tako, da stresrf notri samo rumenjak, ki mora ostati cel, beljakom primešaj noževo konico paradižnikove mezge, ki si jo prej lazme-šala z žJico vode; dalje zlico kisle smetane, sesekljane surove ah kuhane sunke in mal košček presnega masla, lo do-
bro zmešaj in razdeli enakomerno v modelčke, namazane s presnim maslom, vrhu rumenjakov. Potresi se s sesekljanim drobnjakom in zelenim petersiljem, postavi modelčke v posodo z vročo vodo drug poleg drugega ter .oostavi v peaco, da le jajca štrlijo. Ako so se rumenjaki razlezli, jih lahko priinesamo beljakom in vsemu ostalemu. Damo s solato m opečenimi kruhki na mizo.
fi9
Bučna juha. 1 kg očiščene buče zreži na kosce jn jo kuhaj na malo vode 10 minut. Odcedi, pretlači. Prežganju iz masla in moke primešaj to bučno kašo, razme-šaj z litrom vode in litrom mleka ter kuhaj četrt ure. Potem prilij četrt litra vina, osladi po okusu in dodaj še malo cimeta. Juha mora biti približno tako gosta kakor jajčna juha, je izvrstna, a jo še lahko izboljšaš z rumenjakom ali smetano. Narediš jo tudi lahko brej sladkorja in cimeta; potem jo opopraj.
Bučni kotleti (ogrsko). Olupljeno vrtno bučo zreži na rezine, ki naj imajo obliko kotletov ali zarebernic. Solimo
iih, nekoliko posipamo s papriko ter po-;apatiio z limonovim sokom. Potem jih povaljamo v moki. jajcu in kruhovih drobtinah in jih ocvremo na masti, kateri dodamo tudi malo masla. Cvreti jih moramo tako, da so popolnoma v masti, potem so dobri. Vroče obložimo s praže-no čebulo in prav tako na rezance zreza-no sladko papriko. K temu serviramo krompirjev pire, polit z zarmenelim maslom.
Kitajsko zelje ali pekinški kapns izvira s Kitajskega, kakor nam pove že ime samo. To zelje se je tudi pri nas že precej udomačilo. Priporočljivo je zlasti zato, ker jako hitro zraste. Sejali smo ga koncem julija, proti koncu septembra pa že napravi glave, podobne naši salati štrucarici. — Pekinški kapus prirejamo na^ različne načine. Mesna jed s pekinškim kapusom. 2 trdi glavi kapusa razdeli ua posamezne liste, operi jjh, odcedi in kuhaj približno tričetrt ure v slani vodi. Potem stresi na cednik. Medtem pripravi sledečo sekanico: Četrt kg sesekljanega kuhanega ali pečenega svinjskega ali telečjega mesa zmešaj z dvema jajcema, dodaj 50 gramov namočenega in izžetega belega kruha, na masti pra-ženo sesekljano čebulo in sol. Namazi kozo dobro s presnim maslom, posipaj jo s krušnimi drobtinami in obloži dno s polovico pripravljenih kapusovih listov. Povrhu zloži sekanico, na to ostale liste in pokapaj povrhu s presnim maslom. Peci ob precej hudi vročini tričetrt ure. Zvrni in serviraj s paradižnikovo ah čebulovo omako. V šolali. Nareži posamezne liste pekinškega kapusa kakor za zelnato .solato, zabeli s soljo, oljem, kisom, poprom in drobno zrezano čebulo. Serviraj takoj. —i Zabeljen kapus. Kuhaj ga v slani vodi, odcedi, posipaj z drobtinami in zabeli s presnim maslom.
Mešane prikuhe. Osnaži in zreži po-dolgem na rezance četrt kg zelenega stročjega fižola in ga deni v slan krop kuhati. Dodaj četrt litra izluščenega graha, na kocke zrezaao olnpljeno kole-rabico, dva ostrgana, prav tako zrezana korenčka in malo pozneje še dva olup-Ijena, na kocke zrezana krompirja. Ko je vse mehko, odlij vodo, prepraži na pres-
Nas praui domači izdelek!"
nem maslu, osoli in popopraj ter daj na mizo. Lahko pa napraviš tudi na masti prežganje, streseš prikuho vanj in zalijeä z vodo, v kateri se je kuhala. Potem duši še nekaj časa. Na ta način lahko mešaš prav različne prikuhe.
Nadevane kumare. Sesekljaj kuhano ali pečeno meso kakršnekoli vrste; zmešaj ga z rizem, dušenim ali kuhanim, a ne docela mehkim, osoli, zabeli z zaru-menelo, drobno zrezano čebulo, začini s sladko papriko, pasiranim paradižnikom in zelenim sesekljanim peteršiljem, primešaj še kako žlico smetane in napolni s tem nadevom kumare, ki morajo biti bolj majhne. Olupi vsako kumaro, od-reži jo pri enem koncu, izdolbi iz nje seme in kar je mehkega, da ostane samo meso. Nasoli-jo, potem natlači vanjo pripravljeni nadev. Odrezani konček na-maži z beljakom in ga pritisni h kumari. K nadevu vzameš lahko namesto mesa tudi pražena jetra, klobase ali kaj slič-nega. Kumare pari v pokriti posodi v paradižnikovi ali smetanovi omaki.
Gobov guljaš. Iz 2 žlic masti, velike sesekljane čebule, malo sesekljanega kimlja, sladke paprike, četrt kg paradižnikov, soli in dobre goveje ali kostne juhe napravi guljaževo omako. V njej pari tričetrt kg očiščenih in narezanih gob — jurčkov ali lisičk, dodaj oluplje-nega, na kosce zrezanega, v slani vodi kuhanega krompirja, popraži še nekoliko z gobami vred in daj s posiljenim ali kislim zeljem na mizo. Je ceno in dobro.
:63
„Jajiime". Ta izborna jed naše domače tovarne „Pekatete" (makaroni, špageti in juliine zakalie) so vsepovsod ipo naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugih mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu.
Ocvirkova torta, četrt kg ocvirkov sesekljaj ali jih zmelji v stroju. Zgneti potem v testo četrt kg moke, pripravye-ne ocvirke, 15 dkg sladkorja, celo jajce, aoževo konico dišečih klinčkov, pol žličke cimeta, malo iiuionovih olupkov in kavno žličko pecivnega praška. Dve tretjini tega testa naravnaj enakomerno v obliko za torto, namaži z marmelado in napravi iz ostalega testa povrhu mrežo. Peci tričetrt ure v precej vroči pečici.
Mr^el vinski šađo. Zanj potrebujemo zelo sveža jajca. Piškote osmice namazi z dobro breskovo marmelado in stisni po dva in dva skupaj. Pomakaj jih na hitro za hip v mleko in jih nakupičl v stekleno skledo ter polij s sledečim ša-do: četrt litra belega vina razmešaj s tremi rumenjaki in enim celim jajcem, dodaj 10 dkg sladkorja. Postavi v posodo z vrelo vodo ter stepaj, da se začne gostiti. Potem stepaj na mrzlem še dalje, da se shladi.Tlij na piškote in postavi na mrzlo.
Liker iz breskovili ali mareličnih zm. Zalij 70 izluščcnih breskovili zrn in fino
stolčene luščine 30 koščic z litrom špirita. Dodaj pol kilograma sladkorja, ki naj ostane v dobro zamašeni steklenici iz rjavega ali črnega stekla tri tedne. Steklenico postavi na solnce in jo vsak dan potresi, da se tekočina premeša. Po preteku tega časa prilij še skodelico vročega mleka; potem naj stoji še tO dni, a ne pozabi vsak dan potresti. Liker precedi skozi gosto tkanino, da bo čist, nalij ga v steklenice, ki jih zamaši in zapečati. Položi jih v klet, da bodo ležale. Čim starejši je ta liker, tem boljši je.
Zelenjavni ekstrakt 10 očejenih ko-remin peteršilja, prav toliko bazilike, polovico tega timijana, rožmarina in majarona, S šalotk, 2 srednjeveliki čebuli, 5 rdeče pese, 3 rumene, podzemeljske kolerabe, 2 zšleni, šopek listov od zčlene in četrt kg očiščenih jurčkov: vse sesekljaj in dodaj pičlega pol litra soli, čajno žličko popra, 2 lovorjeva lističa, pol nastrganega jnuškatovega oreška ter kuhaj v dveh litrih vode tako dolgo, da se skrči tekočina na en liter. Precedi skozi platneno krpo in pusti, naj stoji preko noči. Nato previdno odlij čisti sok, nalij v stekleničke, zamaši in hrani na hladnem in suhem prostoru. Ako bi ekstrakt hotel vreti, ga prevri iznova, a se ne bo zgodilo, ako so steklenice čiste in dobro zamašene. Zelenjavni sok uporabljamo za izboljšanje omak, jiih, pa tudi prikuh.
Listnica uprave
Novim naročnicam naznanjamo, da jim pošljemo po prejemu naročila eno številko s ■iK.ložnico, katere naj se takoj poelužijo, ako hočejo redno dobivati list. Prisiljene smo nveeti tako postopainje vsled neprijetnih izkušenj. Hočemo si prihraniti delo in stroške za opomine, za katere se potem nikdo ne zmeni, ali jih celo ema-trajo za žalitev. Naročnina za liste se vedno plačuje naprej. Prilike nas silijo, da tiskamo le toliko lista, kolikor imamo naročnic in pri naknadnih naročilih ali reklamacijah postrežemo najprej tistim, ki imajo plačano naročnino. Zato priporočamo, naj vsaka pazi na to, da ima poravnano tekočo naročnino.
Važno -vprašanje bi želele staviti našim cenj. naročnicam. Premnoge naročnice, stare in nove, nam izjavljajo: „Jaz imam navado plačati koncem leta" in so silno užaljene ako dobe opomin. Vse te prosimo, naj nam
:64
sporoče, kje je tista tiskarna, ki čaka na plačilo mesečnih računov do konca leta, kje so tisti sotrudniki, uradniki, ki lahko delajo „na upanje", kje se plačuje najemnina selo ob novem letu ali vsaj kje je tista banka, ki vzdržuje liste za tiste, ki imajo navado plačati naročnino šele na koncu leta?
Naročnina za Italijo je znašala doslej L 20'—. Vsled spremembe v valuti smo prisiljeni začasno zvišati naročnino na L 24-—, in to za II. polletje tekočega leta, tako da znaša letošnja naročnina L 22'—, a posamezne številke se prodajajo po L 250. Prosimo cenj. naročnice, da poravnajo čimprej svojo naročnino, ker imamo velike plačilne obveznosti. Manj-kajoče številke reklamirajte tekom enega me- -seca, sicer ne jamčimo, da bodo še v zalogi.
Ga. Zofija Span, Gellespic: Denar prejeli. Lepa hvala!